Na vsebino
EN

018-007/2007 Agencija za pošto in elektronske komunikacije RS

Številka: 018-007/06-43-0062
Datum sprejema: 12. 1. 2007

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 22. in 23. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Ur.l. RS, št. 78/99, 90/99, 110/02, 42/04, 61/05 in 78/06; v nadaljevanju: ZRPJN) v senatu članice Nataše Jeršič kot predsednice senata ter članice Vide Kostanjevec in predsednika Sama Červeka kot članov senata, ob sodelovanju višje svetovalke Tatjane Falout, v postopku nadzora nad zakonitostjo postopka oddaje javnega naročila za "prenovo poslovnih prostorov APEK" in na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložilo podjetje KOMIN INŽENIRING d.o.o., Gospodinjska ulica 8, Ljubljana (v nadaljevanju: vlagatelj), ki ga zastopa odvetnik Aleš Avbreht, Slomškova ul. 12a, Ljubljana, zoper ravnanje naročnika Agencija za pošto in elektronske komunikacije RS, Stegne 7, Ljubljana (v nadaljevanju: naročnik), dne 12.01.2007 soglasno

odločila:

1. Zahtevku za revizijo se ugodi in se razveljavi odločitev naročnika, vsebovana v Obvestilu o izidu javnega naročila št. 430-06/2006/3, z dne 08.11.2006 in v Odločitvi o izidu javnega naročila, št 430-06/2006/2, z dne 08.11.2006.

2. Naročnik je dolžan povrniti vlagatelju stroške, nastale v zvezi z revizijo, v znesku 2509,02 â??, v roku 15-ih dni od prejema tega sklepa, da ne bo izvršbe. Višja stroškovna zahteva vlagatelja se zavrne.

Obrazložitev:

Naročnik je dne 29.09.2006 sprejel sklep št. 430-6/2006/1 o začetku postopka oddaje predmetnega javnega naročila po postopku s pogajanji brez predhodne objave. Iz dokumentacije iz spisa je razvidno, da je naročnik pravočasno prejel ponudbe štirih ponudnikov (med njimi tudi ponudbo vlagatelja). Po opravljenem postopku s pogajanji in na podlagi prejetih ponudb, ki so jih ponudniki oddali na podlagi Povabila ponudnikom, da se udeležijo postopka oddaje javnega naročila s pogajanji (dokument z dne 12.10.2006; v nadaljevanju: Povabilo ponudnikom), je naročnik izdal Odločitev o izidu javnega naročila, št. 430-6/2006/2, z dne 08.11.2006, iz katerega je razvidno, da je kot najugodnejšega ponudnika v vseh (štirih) sklopih izbral ponudnika PGS d.o.o., Kamnica 51, Dol pri Ljubljani (v nadaljevanju: izbrani ponudnik). O izbiri najugodnejšega ponudnika so bil ponudniki obveščeni z Obvestilom o izidu javnega naročila, št. 430-6/2006/3, z dne 08.11.2006.

Po prejemu dodatne obrazložitve odločitve o oddaji naročila (dokument št. 430-6/2006/3, z dne 13.11.2006) in po vpogledu v ponudbo izbranega ponudnika (ogled je bil opravljen dne 24.11.2006, o čemer je sestavljen zapisnik) je vlagatelj pravočasno vložil zahtevek za revizijo in dopolnitev zahtevka za revizijo (vlogi z dne 24.11.2006 in z dne 27.11.2006).
Vlagatelj navaja, da se ne strinja z naročnikovo ugotovitvijo, da je njegova ponudba v sklopu 1 in 2 nepravilna iz razloga ker naj ne bi priložil Popisa del, ki je bil posredovan v postopku s pogajanji. Vlagatelj opozarja, da naročnikove navedbe ne držijo, saj je uporabil ustrezne obrazce, poslane s strani naročnika po elektronski pošti dne 16.10.2006, vlagatelj pa je tudi v celoti sledil naročnikovim navodilom v zvezi z izpolnjevanjem poslanih obrazcev.
Kot navaja vlagatelj, je naročnik v Povabilu ponudnikom zapisal, da se bo ponudba štela kot pravilna, če bodo ponudniki (med drugim) predložili "izpolnjen Popis del (natisnjene datoteke v MS Excel in Word formatu". Vlagatelj še navaja, da je naročnik v zvezi s tem še zapisal: "disketa ali CD z izpolnjenim Popisom del za sklop, za katerega se ponudnik prijavlja v MS Excel/Word formatu. Ponudnik v datotekah ne sme spreminjati postavk/količin - tabele mora izpolniti tako, da izpolni stolpca "cena na enoto" in "skupaj", brez DDV, oz. skupno ceno za datoteke, ki so v Wordu. Če v posamezni postavki poda ceno "0", "/", "-" ipd, ali izpusti polje prazno, bo naročnik štel, da je v taki poziciji ponudil postavko za ceno 0."
V elektronskem sporočilu, z dne 16.10.2006, še navaja vlagatelj, je naročnik zapisal: "V priponki vam pošiljamo obrazce za pogajanja za zgoraj navedeno javno naročilo. Če v vašem povabilu za udeležbo na postopku s pogajanji (ki ste ga prejeli po pošti), predložitev določenega obrazca ni zahtevana, vam ga ni potrebno oddati, čeprav je priložen temu sporočilu."
Vlagatelj ponovno zatrjuje, da je naročnik v Povabilu ponudnikom določil da ponudnik izpolni stolpca "cena na enoto" in "skupaj", brez DDV, oz. skupno ceno za datoteke, ki so v Wordu. Vlagatelj še dodaja, da je naročnik obrazec Popis del v postopku s pogajanji sicer spremenil na način, da je popisu dodal 2 koloni, in sicer koloni "model" in "proizvajalec", vendar pa zanju ni zahteval, da se ju izpolni. Naročnik je namreč, zatrjuje vlagatelj, že v 1. koloni opredelil tip ponujenega materiala ter tako jasno definiral ponujene artikle.
Vlagatelj še navaja, da je bila tudi sicer razpisna dokumentacija sestavljena na način, da vsebuje več obrazcev ter tabel in podatkov znotraj njih, le-teh pa ponudniki niso bili dolžni izpolniti, če navodila niso tega izrecno zahtevala. Naročnik pa je, še navaja vlagatelj, v elektronskem sporočilu, z dne 16.10.2006, celo ponovno zapisal, da če v Povabilu ponudnikom, predložitev določenega obrazca ni zahtevana, ga ni potrebno oddati, čeprav je priložen elektronskemu sporočilu. V skladu z navedenim in s pravilom a maiori ad minus je vlagatelj sklepal, da isto velja tudi za posamezni obrazec, in sicer: če je naročnik opredelil, da je potrebno izpolniti določene podatke v obrazcu, ostalih, nepredvidenih podatkov ni potrebno izpolnjevati. Vlagatelj v zvezi s tem še poudarja, da je naročnik zahteval, da se popis del v elektronski obliki ujema z natisnjeno verzijo popisa del ter da elektronska verzija popisa del predstavlja nujno predpostavko za tiskane papirne verzije.
Vlagatelj v nadaljevanju zatrjuje, da je nepravilna tudi ponudba izbranega ponudnika, in sicer zato, ker je v Popisu del, in sicer v poglavju "elektroinstalacije", "svetila" pod točko 7 navedel, da je proizvajalec Arkadija, model pa "kot v razpisu", čeprav je proizvajalec ponujenega modela luči v resnici Sijaj Hrastnik, Arkadija pa zgolj distributer svetila, ker je v Popisu del pod točkama 5 in 6 navedel, da je proizvajalec svetil Targeti, v resnici pa je proizvajalec Thorn in ker je pod točko 11 zapisal, da je proizvajalec Intra, MINIGRID IN LIMIT 1 50W 12 V GUS 5,3, v resnici pa je proizvajalec navedenega modela Delta Light, prav tako pa navedeni model tudi sicer ne ustreza zahtevam naročnika pod to točko.
Vlagatelj predlaga razveljavitev izpodbijane odločitve, ugotovitev o tem, da je njegova ponudba pravilna, ponudba izbranega ponudnika nepravilna, izbiro njegove ponudbe in povrnitev stroškov revizijskega postopka po priloženem stroškovniku (3000 odvetniških točk za sestavo zahtevka za revizijo, 2% materialnih stroškov, 20% DDV in povrnitev vplačane revizijske takse).

Vlagatelj je z vlogo Dopolnitev zahtevka za revizijo, z dne 27.11.2006, še zapisal, da so bili po elektronski pošti poslani obrazci pripravljeni tako, da je bil prelom strani narejen pred kolonama "model" in "proizvajalec". Vse ostale kolone, še navaja vlagatelj, so bile osvetljene in v celoti izpisane, koloni "model" in "proizvajalec", pa sta bili zasenčeni ter se ob tiskanju poslanega dokumenta nista natisnili na papir.
Vlagatelj še navaja, da je pri Holdingu Slovenske železnice d.o.o., preveril tudi resničnost reference iz ponudbe izbranega ponudnika in ugotovil, da je referenca neresnična, saj izbrani ponudnik za navedeno podjetje del ni izvedel v takšnem obsegu, kot jih je navedel v ponudbi.

Naročnik je s sklepom št. 430-6/2006, z dne 15.12.2006, zahtevek za revizijo zavrnil kot neutemeljen. V obrazložitvi sklepa o zavrnitvi zahtevka za revizijo naročnik navaja, da je dne 12.10.2006 vlagatelju posredoval Povabilo ponudnikom, s katerim ga je seznanil, da se bo postopek prenove poslovnih prostorov APEK nadaljeval po postopku s pogajanji in da se razpisna dokumentacija iz predhodno izvedenega javnega razpisa uporabi v novem postopku, razen v delih, ki bodo spremenjeni v poteku pogajanj, naročnik pa bo vsem ponudnikom po elektronski pošti posredoval spremembe razpisne dokumentacije za postopek s pogajanji, ki bodo osnova za pripravo končnih ponudb. Kot zatrjuje naročnik, je bil v postopku s pogajanji spremenjen tudi obrazec Popis del, in sicer tako, da je naročnik v nekaterih datotekah dodal še dva stolpca, in sicer "model" in "proizvajalec". Ker naročnik nikjer ni zapisal, da ponudnikom ni potrebno izpolniti določenih delov obrazca, bi moral vlagatelj izpolniti tudi ta dva stolpca, saj slednja pomenita spremembo predmetnega obrazca iz predhodno izvedenega odprtega postopka. Naročnik v zvezi s tem še dodaja, da je argument vlagatelja, da naročnik za ti dve koloni ni zahteval, da se ju izpolni, neutemeljen, saj so obrazci v razpisno dokumentacijo predloženi ravno zato, da jih bodo ponudniki izpolnili in da bo naročnik na ta način pridobil medsebojno primerljive ponudbe oziroma v konkretnem primeru podatke o modelu in proizvajalca blaga, ki ga posamezni ponudnik ponuja. Tudi vlagateljeva navedba, še zatrjuje naročnik, da je že v 1. koloni opredeljen tip ponujenega materiala, ne more vzdržati, saj je naročnik zraven opisa blaga (ponekod) navedel tip blaga zgolj iz razloga, da bi bil opis za ponudnike dovolj jasno definiran oziroma je pri tem izkoristil možnost, ki jo ponuja tretji odstavek 32. člena Zakona o javnih naročilih (Uradni list RS, št. 39/00, 102/00 in 2/04; v nadaljevanju:ZJN-1). Naročnik še navaja, da četudi je v razpisni dokumentaciji navedel tip in proizvajalca zahtevanega materiala, pa iz tega še ne izhaja, da je vlagatelj ponudil ravno tisti tip blaga, ki ga je navedel naročnik.
Naročnik nadalje zatrjuje, da je v elektronskem sporočilu zapisal, da posameznega obrazca, ki je priložen obvestilu ni potrebno predložiti, če ni tako zahtevano v povabilu za udeležbo v postopku s pogajanji, vendar zgolj iz razloga, ker so morali ponudniki v tem postopku predložiti različne listine.
Naročnik še navaja, da je predmetne obrazce posredoval ponudnikom v programu Microsoft Excel, da so vsi obrazci in vsi stolpci bele barve in da ni senčil nobenih stolpcev. Naročnik je uporabil samo različne barve črk, kar je storil zaradi boljše preglednosti. Prav tako je, zatrjuje naročnik, dejansko neizvedljivo, da bi vsi stolpci v tabeli ustrezali velikosti formata A4 in je popolnoma normalno, da se nekateri stolpci pojavijo za prelomom in v tem primeru tudi natisnejo na drugo stran. Iz teh navedb vlagatelja, še navaja naročnik, očitno izhaja, da je vlagatelj opazil spremembo v obrazcih popisa, vendar pa očitno ni imel interesa, da bi izpolnil dodana stolpca. Naročnik zaključuje z ugotovitvama, da sporni koloni ne bi vključil v obrazec, če bi želel, da ostaneta neizpolnjeni in da bi ga lahko vlagatelj v zvezi s tem zaprosil za pojasnila.
Naročnik v nadaljevanju ugotavlja, da je izbrani ponudnik pod točkami 5, 6, 7, 11 in 14 poglavja Svetila namesto proizvajalcev svetil navedel distributerje. Naročnik meni, da izbrani ponudnik, glede na dejstvo, da je gradbenik in ne pravni strokovnjak, ne razlikuje pojmov proizvajalec in distributer. Ker pravna neukost stranki ne more iti v škodo, še navaja naročnik, je presodil, da je izbrani ponudnik z navedbo distributerja svetil, naročnikovo zahtevo izpolnil. Poleg tega, še navaja naročnik, za morebitne pravne ali stvarne napake svetila po obligacijskem pravu odgovarja prodajalec, kar pomeni, da se bo v primeru napak dobavljenih svetil, potrebno obrniti na prodajalca - distributerja. Izbrani ponudnik je torej navedel tisto osebo, ki bo lahko odpravila morebitne napake, še navaja naročnik, zato mu ne more iti v škodo, če je pomešal pojma proizvajalec in distributer, naročnik pa tudi sicer nikjer v razpisni dokumentaciji spornih pojmov ni podrobneje razložil. Skladno z ustaljeno prakso Državne revizijske komisije, da naročnik nejasnih ali dvoumnih določb razpisne dokumentacije ne more razlagati v škodo ponudnikom in ob upoštevanju generalne izjave izbranega ponudnika, da ponuja enako blago, kot ga je zahteval naročnik, zaključuje naročnik, ponudbe izbranega ponudnika, ni ocenil kot nepravilno.
Glede vlagateljevega očitka, ki se nanaša na referenco Holdinga Slovenske železnice, zaradi katere naj bi izbrani ponudnik po vlagateljevih navedbah ne izpolnil referenčnega pogoja za sklop 1, naročnik navaja, da je ponovno preveril reference izbranega ponudnika za sklop 1 in pri tem ugotovil, da je izbrani ponudnik referenčni pogoj iz točke 9.1.4 Navodil ponudnikom v celoti izpolnil. Naročnik navaja, da je kot nesporno ustrezne reference izbranega ponudnika za sklop 1 (gradbeno obrtniška in instalacijska dela) štel naslednje tri reference: 1. prenovo kuhinje v vojašnici Novo mesto, prenovo kuhinje v vojašnici Kranj in apartmaje Ajševica (vse tri reference se nanašajo na naročnika RS, Ministrstvo za obrambo). Naročnik še navaja, da se ni spuščal v presojo resničnosti reference izbranega ponudnika za Holding Slovenske železnice d.o.o., saj na presojo utemeljenosti revizijskega zahtevka, iz katerega je razvidno, da se nanaša sklop 1, ni pravno relevanten. Glede na dejstvo, zaključuje naročnik, da mora naročnik odločiti v mejah postavljenega zahtevka (vlagatelj zatrjuje le nepravilnost izbranega ponudnika za sklop 1) in ob upoštevanju, da dejstva v zahtevku za revizijo ne dokazujejo utemeljenosti zahtevka (iz vlagateljevih navedb namreč ne izhaja nepravilnost ponudbe izbranega ponudnika v sklopu 1), je zahtevek za revizijo v tem delu neutemeljen.

Vlagatelj je z dopisom, z dne 19.12.2006, skladno s prvim odstavkom 17. člena ZRPJN, naročnika obvestil, da bo nadaljeval postopek pred Državno revizijsko komisijo. V navedenem dopisu vlagatelj opozarja, da pojmov proizvajalec in distributer ni mogoče opredeliti kot pravna pojma, temveč sta to tudi pojma, ki se uporabljata v gradbeništvu.
Vlagatelj še navaja, da je naročnik za identičen del razpisne dokumentacije pri izbranem ponudniku zapisal, da nejasnih določil ni mogoče interpretirati v njegovo škodo, pri vlagatelju pa zatrdil, da so te določbe jasne in nedvoumne.
Vlagatelj še navaja, da je v zahtevku za revizijo res zapisal, da je zaradi sporne reference (Holding Slovenske železnice d.o.o.) nepravilen sklop 1, kar pa po njegovem ne more biti razlog, da se naročnik ni opredelil do (ne)pravilnosti predložene reference. V ponudbi izbranega ponudnika, še zatrjuje vlagatelj, reference niso bile navedene po sklopih, saj tega naročnik tudi ni zahteval, zaradi česar vlagatelj ni mogel vedeti, pod kateri sklop posamezna referenca sodi. Nenazadnje, zaključuje vlagatelj, je izkazal interes za obravnavo nepravilnosti ponudbe izbranega ponudnika v kateremkoli od štirih sklopov, saj je v vseh štirih sklopih (vlagatelj) ponudil najnižjo ceno.

Naročnik je dne 04.01.2007 odstopil vlagateljev zahtevek za revizijo, skupaj z dokumentacijo o predmetnem postopku oddaje javnega naročila, v odločanje Državni revizijski komisiji.

Po pregledu dokumentacije o javnem naročilu ter po preučitvi utemeljenosti navedb vlagatelja in naročnika, je Državna revizijska komisija, v skladu z 22. in 23. členom ZRPJN, odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju.

V obravnavani zadevi je med naročnikom in vlagateljem spor v tem, ali sta vlagatelj in izbrani ponudnik oddala pravilni ponudbi v smislu 13. točke 3. člena ZJN-1. Vlagatelj namreč v zahtevku za revizijo navaja, da je ravnal v skladu z vsemi naročnikovimi zahtevami iz razpisne dokumentacije in posledično oddal pravilno ponudbo ter hkrati zatrjuje, da je ponudba izbranega ponudnika nepravilna.

ZJN-1 v 13. točki 3. člena določa, da je "pravilna ponudba" tista ponudba, ki je pravočasna in za katero se po odpiranju ponudb, na podlagi pregleda in ocenjevanja ugotovi, da v celoti izpolnjuje vse zahteve iz razpisne dokumentacije. Osnova, na podlagi katere je v skladu z zakonom potrebno presojati o tem, ali je posamezna ponudba pravilna, je torej dejstvo, da le-ta izpolnjuje naročnikove zahteve, ki izhajajo iz razpisne dokumentacije. V primerih, ko naročnik po opravljenem pregledu in ocenjevanju ponudb ugotovi, da posamezna ponudba ne izpolnjuje vseh njegovih zahtev iz razpisne dokumentacije, je dolžan takšno ponudbo zavrniti kot nepravilno (prvi odstavek 76. člena ZJN-1).

Kot izhaja iz dokumentacije iz spisa, je naročnik predhodno vodeni odprti postopek zaključil z ugotovitvijo, da so nekatere ponudbe, ki jih je prejel v odprtem postopku nepravilne, vse prejete ponudbe pa so presegale predvidena sredstva, ki jih je imel zagotovljena za oddajo predmetnega javnega naročila.

Naročnik je v nadaljevanju vse ponudnike, ki so v predhodno izvedenem odprtem postopku predložili (nepravilne oziroma nesprejemljive) ponudbe, s Povabilom ponudnikom pozval na pogajanja in k predložitvi ponudb (dokument, ki so ga ponudniki prejeli dne 13.10.2006). Naročnik je v Povabilu ponudnikom, in sicer v 5. razdelku (Razpisna dokumentacija) zapisal: "Razpisna dokumentacija predhodno izvedenega javnega razpisa z oznako 430-4/2006/1, se uporabi v novem postopku, razen v delih, ki bodo spremenjeni v poteku pogajanj." Naročnik je v istem razdelku še zapisal: "Naročnik bo vsem ponudnikom po elektronski pošti posredoval spremembe razpisne dokumentacije za postopek s pogajanji, ki bodo osnova za pripravo končnih pisnih ponudb." Kot izhaja iz dokumentacije iz spisa so ponudniki v ta namen dne 16.10.2006 prejeli elektronsko sporočilo, ki je (v priponki) vsebovalo obrazce, ki so jih morali upoštevati pri pripravi svojih ponudb.

Iz Povabila ponudnikom izhaja, da je moral vlagatelj (da bi se njegova ponudba štela kot pravilna v smislu 13. točke 3. člena ZJN-1) predložiti izpolnjeno in podpisano izjavo (ki je bila priložena k Povabilu ponudnikom), s katero ohranja v veljavi ponudbo oddano v predhodno izvedenem odprtem postopku in (še) "â??najmanj naslednje dokumente:
1. izpolnjen in na zunanjo ovojnice ponudbe nalepljen obrazec A-2: Ovojnica;
2. pravilno izpolnjen obrazec A-7: Predračun;
3. izpolnjen popis del (natisnjene datoteke v MS Excel in Word formatu);
4. disketa ali CD z izpolnjenim popisom del za sklop, za katerega se ponudnik prijavlja, v MS Excel/Word formatu. Ponudnik v datotekah ne sme spreminjati postavk/količin - tabele mora izpolniti tako, da izpolni stolpca "cena na enoto" in "skupaj", brez DDV oz. skupna cena za datoteke, ki so v wordu. Če v posamezni postavki poda ceno "0", "/", "-" ipd, ali pusti polje prazno, bo naročnik štel, da je v taki poziciji ponudil postavko za ceno 0. V primeru neskladja med natisnjenimi obrazci in med izpolnjenimi obrazci na disketi ali CD-ju, bo naročnik upošteval natisnjene obrazce;
5. izpolnjen obrazec A-11: Kapacitete."

Pregled Povabil ponudnikom, ki so jih prejeli preostali ponudniki pokaže, da so morali vsi ponudniki, da bi se njihove ponudbe štele kot pravilne, priložiti vse zgoraj navedene dokumente (z izjemo enega izmed njih, kateremu ni bilo potrebno izpolniti tabele 1 Kadri - odgovorni vodja del, ki je bila del obrazca A-11: Kapacitete), nekateri od njih pa še druge dokumente, ki jih niso predložili oziroma jih niso pravilno predložili v predhodno izvedenem odprtem postopku.

Med strankama v tem postopku je nesporno dejstvo, da je naročnik v obravnavanem postopku s pogajanju brez predhodne objave spremenil obrazec "Popis del", in sicer tako, da je v določenih datotekah v popisu materiala in del dodal še dva stolpca - "model" in "proizvajalec", in sicer v 1. sklopu (v delih, ki se nanašajo na el. inštalacije za jaki tok - pozicija 1.1 - Svetilke, protivlomno varovanje - pozicija 2.4, kabelski sistem TV - pozicija 2.6 ter na sistem ozvočenja in prezentacijske opreme - pozicija št. 2.7) in v 2. sklopu (Aktivna oprema). Ravno tako sta si stranki v tem postopku edini v tem, da vlagatelj predmetnih dveh stolpcev ni izpolnil. Pač pa si naročnik in vlagatelj nista edina v tem, ali bi glede na zgoraj citirano dikcijo naročnikovih navodil, vlagatelj to moral storiti. Naročnik v zvezi s tem zatrjuje, da bi moral vlagatelj izpolniti tudi sporni rubriki, saj jih je v razpisno dokumentacijo vključil ravno iz tega razloga. Vlagatelj pa nasprotno zatrjuje, da z neizpolnitvijo slednjih ni ravnal v nasprotju z naročnikovimi zahtevami iz razpisne dokumentacije in se pri tem zlasti sklicuje na naročnikovo navodilo iz Povabila ponudnikom, v katerem je naročnik zapisal, da mora biti Popis del izpolnjen le z dvema podatkoma, in sicer s podatkom o ceni na enoto in s podatkom o skupni ceni.

Res je, da je ponudnik tisti, ki je odgovoren za skrbno pripravo ponudbe, vendar pa to lahko drži le ob predpostavki, da je tudi razpisna dokumentacija takšna, da mu to omogoča. ZJN-1 namreč v prvem odstavku 23. člena (Priprava razpisne dokumentacije) določa, da mora naročnik pripraviti razpisno dokumentacijo tako, da bo ponudnik na njeni osnovi lahko pripravil pravilno ponudbo. Navedeno določilo med drugim usmerja in zavezuje naročnika k pripravi takšne razpisne dokumentacije, katere vsebina ne bo le jasna, nedvoumna in razumljiva, temveč bo hkrati omogočala tudi primerljivost med ponudbami. Samo takšna razpisna dokumentacija omogoča naročniku pridobitev pravilnih in medsebojno primerljivih ponudb ter hkrati pošteno, nepristransko in celovito primerjavo le-teh.
Državna revizijska komisija meni, da je v obravnavanem primeru, na naročnika povsem utemeljeno nasloviti očitek, da je bil pri pripravi razpisne dokumentacije oziroma točneje pri določanju navodil o tem, kako in s katerimi podatki naj ponudniki izpolnijo obrazec Popis del, nedosleden do takšne mere, da je njegovo ravnanje dopuščalo različne interpretacije s strani ponudnikov ter posledično tudi oddajo neprimerljivih ponudb. Naročnik je namreč izrecno zahteval od ponudnikov, da Popis del izpolnijo le z dvema podatkoma (s podatkoma o "ceni na enoto" in "skupni ceni"), hkrati pa isti obrazec (v določenih delih, ki se nanašajo na sklopa 1 in 2) pripravil tako, da je pri določenih postavkah predvidel še dve "novi" rubriki (ki jih v razpisni dokumentaciji iz predhodno izvedenega odprtega postopka še ni bilo), in sicer stolpca "model" in "proizvajalec".
Tudi pregled vseh štirih ponudb potrjuje zgoraj navedene ugotovitve Državne revizijske komisije. Ponudniki so se namreč različno odzvali na zgoraj zapisana dvoumna in kontradiktorna navodila iz razpisne dokumentacije, pri čemer je le izbrani ponudnik pri 1. in 2. sklopu izpolnil tudi oba sporna stolpca (pa še slednji je, kar med naročnikom in vlagateljem v tem postopku ni sporno, pri nekaterih svetilih namesto zahtevanega podatka o proizvajalcu svetil, vpisal podatek o distributerju le-teh). Vlagatelj in ponudnik Lesnina Inženiring d.d., Ljubljana sta v sporne tabele vpisala zgolj podatka o ceni na enoto in o skupni ceni, ponudnik ZIR d.o.o., Ljubljana pa je vpisal podatke o proizvajalcu in modelu, vendar le v delu, ki se nanaša na 2. sklop predmetnega javnega naročila.
Kot ugotavlja Državna revizijska komisija, je razpisna dokumentacija v spornem delu posledično prepuščala oceno o tem, ali so ponudniki izpolnili predmetno zahtevo, subjektivni presoji naročnika. Državna revizijska komisija ponovno poudarja, da je potrebno nastalo situacijo presojati v povezavi s pristojnostmi naročnika, ki pripravi celotno razpisno dokumentacijo, ponudbe pa je potrebno jemati kot njeno zrcalno sliko. V obravnavanem primeru, ko so bile ponudbe že oddane in že opravljena izbira, je pravilnost vlagateljeve ponudbe mogoče presojati le ob upoštevanju obstoječe razpisne dokumentacije. Ob ugotavljanju pravilnosti le-te tudi ni mogoče izhajati iz namena, ki naj bi ga imel naročnik, to je, da bi morali ponudniki za sporne pozicije vpisati tudi podatka o modelu in proizvajalcu. Čeprav je naročnik sam potrdil, da je bil njegov namen res takšen, slednjega v primeru, ko le-ta hkrati tudi ni jasno zapisan v razpisno dokumentacijo, ni mogoče upoštevati saj, kot je Državna revizijska komisija odločila že večkrat, presoja (ne)pravilnosti ponudb ne more biti prepuščena arbitrarni presoji naročnika, pač pa mora temeljiti na obstoječi razpisni dokumentaciji oziroma odločila, da naročnik od ponudnikov v fazi ocenjevanja ponudb ni upravičen zahtevati izpolnjevanja zahtev, ki jih vnaprej ni izrecno in nedvoumno zapisal v razpisno dokumentacijo in/ali da od ponudnikov v nobenem primeru ni mogoče zahtevati več (ali drugače) kot je od njih terjala vnaprej pripravljena razpisna dokumentacija.

Ob vsem doslej navedenem Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik s tem, ko je vlagateljevo ponudbo izločil iz predmetnega postopka oddaje javnega naročila, ravnal v nasprotju z zakonom in določili razpisne dokumentacije ter da je naročnikova trditev o tem, da naj bi bila vlagateljeva ponudba v tem smislu nepravilna, neutemeljena.

Ob upoštevanju zgornje obrazložitve, Državna revizijska komisija ni mogla slediti vlagateljevemu očitku o tem, da je izbrani ponudnik, glede nepravilne izpolnitve identičnega Popisa del, v identičnih kolonah, ravnal v nasprotju z naročnikovimi zahtevami.
Kljub predhodno zapisanemu in čeprav navedeno v tem in naslednjem odstavku ne vpliva na odločitev v obravnavani revizijski zadevi pa Državna revizijska komisija kljub temu opozarja naročnika, da v obravnavanem primeru vlagatelja in izbranega ponudnika ni obravnaval enakopravno. Naročnik je namreč vlagateljevo ponudbo zavrnil iz razloga, ker Popisa del ni izpolnil s podatkoma o modelu in proizvajalcu, ponudbo izbranega ponudnika pa izbral kot najugodnejšo, čeprav slednji istega spornega obrazca v (nekaterih) istih postavkah ni izpolnil s podatki o proizvajalcih pač pa s podatki o distributerjih. Čeprav je naročnik v sklepu s katerim je vlagateljev zahtevek za revizijo zavrnil kot neutemeljen poudaril, da ne more izbrati ponudnika, ki ni navedel proizvajalca in modela blaga, ki ga ponuja, pa je pri izbranem ponudniku, ob ugotovitvi, da je le-ta pri določenih postavkah namesto podatka o proizvajalcu vpisal podatek o distributerjih, slednje ni štel kot napako izbranega ponudnika (oziroma ni ugotovil, da je ponudba izbranega ponudnika nepravilna), pač pa je opisano ravnanje pripisal nejasnosti razpisne dokumentacije, pravni neukosti izbranega ponudnika, dejstvu, da je izbrani ponudnik podpisal izjavo, da ponuja enako blago, kot ga je zahteval naročnik in celo ugotovitvi o tem, da je podatek o distributerjih (za naročnika) pomembnejši od podatka o proizvajalcih (naročnik je v zvezi s tem namreč zapisal, da "za morebitne pravne ali stvarne napake svetila po obligacijskem pravu odgovarja prodajalec, kar pomeni, da se bo v primeru napak dobavljenih sveti potrebno obrniti na prodajalca - distributerja").
Če bi naročnik od ponudnikov zahteval podatke o distributerjih bi moral takšno zahtevo v razpisno dokumentacijo tudi zapisati, nikakor pa ne bi smel naročnik ob ugotovitvi, da določen ponudnik nekega podatka ni podal, izbrati takšnega ponudnika kot najugodnejšega in takšno odločitev utemeljevati z najrazličnejšimi razlogi in med drugim celo ugotoviti, da manjkajočega podatka pravzaprav ne potrebuje, pač pa potrebuje podatek, ki ga je v nasprotju z njegovimi navodili podal takšen ponudnik. Navedeno velja še toliko bolj v obravnavanem primeru, saj je naročnik vlagatelja izločil ravno iz razloga, ker takšnega podatka ni podal. Vsakršno drugačno ravnanje naročnika bi pomenilo ne le ravnanja v nasprotju z določili iz razpisne dokumentacije in kršitve prvega odstavka 76. člena ZJN-1, temveč tudi poseg v načelo enakopravnosti ponudnikom, ki je uzakonjeno v 7. členu ZJN-1 in katero zahteva od naročnika, da med ponudniki v vseh elementih in fazah postopka oddaje javnega naročila ni razlikovanja.

Državna revizijska komisija še ugotavlja, da je izbrani ponudnik vpisal vse zahtevane reference na način kot je to zahteval naročnik (naročnik pa v razpisni dokumentaciji ni zahteval tudi potrdil o opravljenih referenčnih delih), s čimer je v tem delu v celoti izpolnil naročnikove zahteve iz razpisne dokumentacije in je bilo zato potrebno njegovo ponudbo v tem delu šteti kot pravilno (v smislu 13. točke 3. člena ZJN-1). Na pravilnost ponudbe tako ne morejo vplivati vlagateljevi dvomi glede verodostojnosti referenc, saj je iz pregleda dokumentacije o oddaji javnega naročila razvidno, da naročnik izbranemu ponudniku niti v predhodnem odprtem postopku niti v predmetnem postopku s pogajanji brez predhodne objave ni postavil nobenih dodatnih zahtev v zvezi z vpisanimi referencami, kar kaže na to, da se je naročnik na podane podatke očitno zanesel. Pri tem pa ZJN-1 od naročnika ne zahteva, da bi moral podatke, ki so mu jih predložili ponudniki v ponudbeni dokumentaciji, posebej preveriti. Odločitev o tem, ali in v katerih primerih ter v kakšnem obsegu bo naročnik preverjal posamezne podatke, tako sodi v sfero naročnikove odgovornosti za lastno poslovanje, v katero pa ZJN-1 ne posega. Ker torej ZJN-1 od naročnika tovrstnega preverjanja ne zahteva, mu tudi Državna revizijska komisija takšne dolžnosti ne more naložiti.

Naročnik naj v nadaljevanju postopka, skladno s tretjim odstavkom 23. člena ZRPJN, pri ponovnem vrednotenju ponudb upošteva ugotovitve Državne revizijske komisije kot izhajajo iz obrazložitve tega sklepa. Če bo naročnik ugotovil, da na podlagi obstoječe razpisne dokumentacije ne more ali ne bo mogel oceniti prispelih ponudb, naj javni razpis ponovi in ponudnikom na njihovo zahtevo povrne stroške, za katera bodo predložili dokazila (argumentacija drugega odstavka 25. člena ZJN-1).

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije pod 1. točko izreka tega sklepa.

Iz določi tretjega odstavka 22. člena ZRPJN izhaja, da je dolžan naročnik v primeru, če je zahtevek za revizijo utemeljen, na pisno zahtevo vlagatelju zahtevka za revizijo povrniti potrebne stroške, nastale z revizijo. Vlagatelj je v revizijski postopek priglasil naslednje stroške, nastale v zvezi z revizijo: za plačilo revizijske takse 200.000,00 SIT, za sestavo zahtevka za revizijo 3000 odvetniških točk, 2% materialnih stroškov in 20% DDV.
Državna revizijska komisija na temelju določil šestega odstavka 22. člena ZRPJN in v skladu četrtim odstavkom 13. člena Zakonom o uvedbi eura (Uradni list RS, št. 114/06) vlagatelju priznava naslednje stroške, nastale v zvezi z revizijo: za vplačano revizijsko takso v višini 200.000,00 SIT oziroma 834,59 â?? (preračunano po tečaju zamenjave tolarja z eurom: 1 â??=239.640 SIT, določenim z Uredbo Sveta (ES) št. 1086/2006 z dne 11. julija 2006 o spremembi Uredbe (ES) št. 2866/98 o menjalnih razmerjih med eurom in valutami držav članic, ki sprejmejo euro), za sestavo zahtevka za revizijo 3000 točk (1377 â??), za materialne stroške 2% od protivrednosti 1000 odvetniških točk (9,18 â??) in 1% od protivrednosti 2000 (9,18 â??), povečano za 20% (skupaj tako 2509,02 â??). Naročnik je vlagatelju dolžan povrniti stroške, nastale v zvezi z revizijo, v višini 2509,02 â??, v roku 15-ih dni od prejema tega sklepa, da ne bo izvršbe. Višja stroškovna zahteva vlagatelja se zavrne kot neutemeljena, saj zanjo ni podlage v Odvetniški tarifi.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije pod 2. točko izreka tega sklepa.



POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Po končanem postopku pred Državno revizijsko komisijo je sodno varstvo zagotovljeno v postopku povračila škode pred sodiščem splošne pristojnosti (peti odstavek 23. člena ZRPJN).

Ljubljana, 12.01.2007



Predsednica senata:
Nataša Jeršič, univ.dipl.ekon.
članica Državne revizijske komisije
















Vročiti:
- Agencija za pošto in elektronske komunikacije RS, Stegne 7, Ljubljana
- odvetnik Aleš Avbreht, Slomškova ul. 12a, Ljubljana
- PGS d.o.o., Kamnica 51, Dol pri Ljubljani
- Ministrstvo za finance, Sektor za javna naročila, gospodarske javne službe in koncesije, Beethovnova 11, Ljubljana
- Državno pravobranilstvo Republike Slovenije, šubičeva 2, Ljubljana

Natisni stran