018-504/2006 Elektro Ljubljana d.d.

Številka: 018-504/2006-41-033

SKLEP

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljnjem besedilu: Državna revizijska komisija) je na podlagi 23. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Uradni list RS, št. 78/99, 90/99, 110/02, 42/2004, 61/05 in 78/06; v nadaljnjem besedilu: ZRPJN) v senatu predsednika Sama Červeka kot predsednika senata in članov Jožefa Kocuvana in Nataše Jeršič kot članov senata ter ob sodelovanju svetovalke Zlate Jerman v postopku nadzora nad zakonitostjo postopka oddaje javnega naročila za "Dobavo polizoliranih vodnikov (PIV) in golih vodnikov ter s.n. odvodnikov prenapetosti" in na podlagi pritožbe, ki jo je vložil vlagatelj Eltima d.o.o., šlandrova ulica 8a, Ljubljana - Črnuče, ki ga po pooblastilu zastopa Odvetnica Carmen Dobnik, Likozarjeva 6, Ljubljana (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika Elektro Ljubljana d.d., Slovenska cesta 58, Ljubljana (v nadaljevanju: naročnik), dne 09.01.2007 soglasno

ODLOČILA

1. Pritožbi vlagatelja z dne 28.12.2006 se ugodi in se razveljavi naročnikova odločitev o zavrženju vlagateljevega revizijskega zahtevka, vsebovana v sklepu št. 3086/06-mag.PR/šV z dne 21.12.2006.

2. Naročnik mora o vlagateljevem revizijskem zahtevku z dne 15.12.2006, ob ugotovitvi izpolnjevanja vseh procesnih predpostavk, odločiti v skladu s 16. členom ZRPJN.

3. Naročnik mora vlagatelju povrniti stroške, nastale s pritožbo, v višini 559,98 EUR, v roku 15 dni od dneva prejema tega sklepa, v primeru zamude z zakonitimi zamudnimi obrestmi od dneva prejema tega sklepa do plačila.

Obrazložitev

Naročnik je v Uradnem listu RS, št. 92/06 dne 01.09.2006, pod št. objave Ob-24369/06 in v Uradnem listu RS, št. 96/06 dne 15.09.2006, pod št. objave Ob-25865/06 objavil oddajo javnega naročila po odprtem postopku za "Dobavo polizoliranih vodnikov (PIV) in golih vodnikov ter s.n. odvodnikov prenapetosti".

Naročnik je dne 02.11.2006 sprejel sklep, na podlagi katerega je oddal naročilo po posameznih sklopih najugodnejšim ponudnikom.

Vlagatelj je dne 15.12.2006 vložil zahtevek za revizijo, s katerim zahteva razveljavitev odločitve o oddaji naročila v tretjem sklopu: s.n. odvodniki prenapetosti. Vlagatelj utemeljuje zahtevek z dejstvom, da je naročnik njegovo ponudbo napačno označil za nesprejemljivo, saj ni nikjer navedel vrednosti javnega naročila, s čimer je tudi kršil tudi 23. člen Zakona o javnih naročilih (Uradni list RS, št. 39/00, 102/00 in 2/04; v nadaljevanju: ZJN-1). Vlagatelj izpodbija tudi pravilnost ponudbe izbranega ponudnika v tretjem sklopu, MR Export - Import d.o.o., Glavni trg 17b, Maribor ( v nadaljevanju: izbrani ponudnik), ker slednja po mnenju vlagatelja ne izpolnjuje vseh zahtev iz razpisne dokumentacije. Naročnik pa je po mnenju vlagatelja s spremembo razpisne dokumentacije preferiral izbranega ponudnika v delu, ki se nanaša na izpolnjevanje referenčnega pogoja. Vlagatelj utemeljuje aktivno legitimacijo za vložitev zahtevka za revizijo z dejstvom, da kolikor bi naročnik njegovo ponudbo označil za sprejemljivo in ponudbo izbranega ponudnika za nepravilno, bi bil vlagatelj izbran za najugodnejšega ponudnika v tretjem sklopu. Četudi pa bi ponudba vlagatelja bila nesprejemljiva, bi glede na nepravilnost ponudbe izbranega ponudnika naročnik moral oddajo javnega naročila v tretjem sklopu ponoviti in bi tako lahko vlagatelj ponovno kandidiral.

Naročnik je dne 21.12.2006 izdal sklep, št. 3086/06-mag.PR/šV, s katerim je vlagateljev zahtevek za revizijo v celoti zavrgel. Naročnik utemeljuje svojo odločitev z dejstvom, da vlagatelj ni aktivno legitimiran za vložitev zahtevka za revizijo. Ponudba vlagatelja je nesprejemljiva, saj njegova ponudbena cena za tretji sklop presega višino zagotovljenih sredstev za vse tri sklope predmetnega naročila. Zaradi navedenega vlagatelju ne bi bila povzročena škoda zaradi izbora izbranega ponudnika.

Vlagatelj je dne 28.12.2006 na Državno revizijsko komisijo naslovil pritožbo, v kateri predlaga, da Državna revizijska komisija pritožbi ugodi, izpodbijani naročnikov sklep, št. 3086/06-mag.PR/šV z dne 21.12.2006 razveljavi ter vrne naročniku zahtevek za revizijo v ponovno odločanje. Vlagatelj v obrazložitvi pritožbe navaja, da je naročnik ravnal napačno, ko je vlagateljev zahtevek za revizijo zaradi pomanjkanja aktivne legitimacije, kot izhaja iz 9. člena ZRPJN, zavrgel. Vlagatelj navaja, da je v točki V. zahtevka za revizijo pojasnil svojo aktivno legitimacijo. Vlagatelj je z oddajo pravočasne ponudbe izkazal interes za dodelitev predmetnega naročila, verjetnost nastanka škode pa izkazuje z možnostjo izbora njegove ponudbe kot najugodnejše oziroma s ponovitvijo postopka oddaje naročila oziroma ravnanje naročnika skladno z 20. členom ZJN-1, s čimer bi vlagatelju bila dana možnost ponovnega sodelovanja v postopku oddaje naročila.

Naročnik je z dopisom z dne 03.01.2007 odstopil celotno dokumentacijo Državni revizijski komisiji.

Po pregledu dokumentacije ter proučitvi utemeljenosti navedb vlagatelja in naročnika je Državna revizijska komisija na podlagi tretje alineje drugega odstavka 23. člena ZRPJN odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, navedenih v nadaljevanju.

Državna revizijska komisija je na podlagi pritožbe, ki jo je vložil vlagatelj v postopku revizije, ugotavljala, ali je naročnik ravnal pravilno, ko je zaradi odrekanja aktivne legitimacije zavrgel vlagateljev zahtevek za revizijo.

Naročnik je svojo odločitev o tem, da zavrže vlagateljev zahtevek za revizijo, oprl na določilo drugega odstavka 13. člena ZRPJN, ki določa, da se v primeru, če je zahtevek za revizijo vložila oseba, ki ne izkaže aktivne legitimacije, le-tega zavrže.

Iz prvega odstavka 13. člena ZRPJN izhaja, da mora naročnik po prejemu zahtevka za revizijo preveriti, ali ga je vložila upravičena oseba iz 9. člena tega zakona. ZRPJN v prvem odstavku 9. člena določa: "Zahtevek za revizijo lahko vloži vsaka oseba, ki ima ali je imela interes za dodelitev naročila in ki verjetno izkaže, da ji je bila ali da bi ji lahko bila povzročena škoda zaradi ravnanja naročnika, ki se v zahtevku za revizijo navaja kot kršitev naročnika v postopku oddaje javnega naročila".

9. člen ZRPJN tako določa, da je izkazovanje aktivne legitimacije v postopku revizije procesna predpostavka, ki mora biti izpolnjena, če naj bo stranka v postopku upravičena do konkretnega pravnega varstva. ZRPJN torej meritorno odločanje o zahtevku za revizijo pogojuje z izkazovanjem aktivne legitimacije.

Iz zgoraj citiranega določila 9. člena ZRPJN izhaja, da morata biti za priznanje procesnega upravičenja za vodenje revizijskega postopka, hkrati (kumulativno) izpolnjena naslednja dva pogoja: (1.) interes za dodelitev naročila in (2.) realna stopnja verjetnosti nastanka (ali vsaj možnosti nastanka) škode, katero je posledično mogoče pripisati ravnanju naročnika, ki se v zahtevku za revizijo navaja kot kršitev (obstajati mora torej vzročna zveza med realno stopnjo verjetnosti nastanka škode in zatrjevano kršitvijo naročnika).

Državna revizijska komisija ugotavlja, da je vlagatelj izkazal interes za dodelitev naročila, saj je iz vpogleda v dokumentacijo mogoče ugotoviti, da je predmetnem postopku pravočasno oddal svojo ponudbo za tretji sklop.

Prav tako je vlagatelj iz razlogov, navedenih v nadaljevanju, tudi verjetno izkazal, da bi mu lahko zaradi ravnanja naročnika, ki ga v zahtevku za revizijo navaja kot kršitev, nastala škoda.

Iz naročnikove odločitve o oddaji javnega naročila izhaja, da je naročnik v tretjem sklopu prejel pet pravočasnih ponudb, od katerih je vlagateljevo ponudbo označil za nesprejemljivo, tri ponudbe za nepravilne in ponudbo izbranega ponudnika za pravilno.

Iz zahtevka za revizijo izhaja, da vlagatelj zatrjuje sprejemljivost svoje ponudbe in hkrati nepravilnost ponudbe izbranega ponudnika, s čimer je nedvomno izkazal, da bi mu lahko bila povzročena škoda zaradi ravnanja naročnika, ki se v zahtevku za revizijo navaja kot kršitev. V kolikor bi se namreč navedene kršitve izkazale za utemeljene, bi bilo potrebno vlagateljevo ponudbo sprejeti kot sprejemljivo in jo kot takšno uvrstiti v fazo primerjave in ocenjevanja (pravilnih) ponudb ter izbiro najugodnejše med njimi, ponudbo izbranega ponudnika pa kot nepravilno izločiti iz ocenjevanja. Naročniku bi tako v tretjem sklopu kot pravilna in sprejemljiva ostala le ponudba vlagatelja, s čimer bi vlagatelj imel možnost, da bi mu bilo oddano predmetno naročilo.

Kolikor pa bi bil zahtevek za revizijo utemeljen le v delu, ki se nanaša na nepravilnost ponudbe izbranega ponudnika, bi nastala situacija, ko bi naročnik v tretjem sklopu imel štiri nepravilne in eno nesprejemljivo ponudbo in bi se lahko odločil bodisi za ponovitev celotnega postopka oddaje predmetnega naročila v tretjem sklopu, v katerem bi vlagatelj kot zainteresirani ponudnik lahko ponovno sodeloval bodisi bi se skladno s tretjim odstavkom 20. člena ZJN-1 odločil za oddajo naročila v tretjem sklopu po postopku s pogajanji, v katerem bi vlagatelj prav tako imel možnost sodelovati.

Zatrjevane kršitve bi torej utegnile bistveno vplivati na pravni položaj vlagatelja v predmetnem postopku oddaje javnega naročila in bi mu, če vlagatelj ne bi imel možnosti njihove odprave v postopku pravnega varstva, lahko povzročile tudi škodo, ki bi se kazala v morebitni nepridobitvi predmetnega javnega naročila oziroma nemožnosti sodelovanja v ponovljenem razpisu ali postopku s pogajanji.

Ob navedenem Državna revizijska komisija zaključuje, da je vlagatelj izpolnil oba pogoja, ki ju za priznanje procesnega upravičenja za vložitev zahtevka za revizijo zahteva določilo prvega odstavka 9. člena ZRPJN, zato mu je potrebno le-tega priznati. Naročnik ni ravnal pravilno, ko je vlagateljev zahtevek za revizijo zavrgel. Naročnik bi moral v obravnavanem revizijskem postopku ravnati skladno z določilom prvega odstavka 16. člena ZRPJN, ki med drugim določa, da naročnik po preverjanju procesnih predpostavk odloči o zahtevku za revizijo tako, da v celoti ali delno razveljavi postopek oddaje javnega naročila ali zahtevek za revizijo zavrne. Glede na to, da je vlagatelju, kot že zgoraj ugotovljeno, potrebno priznati aktivno legitimacijo za vložitev zahtevka za revizijo, se bo moral naročnik (po preveritvi izpolnjevanja vseh procesnih predpostavk iz 12. člena ZRPJN) do vlagateljevih navedb tudi vsebinsko opredeliti in o vloženem zahtevku za revizijo meritorno odločiti.

Upoštevajoč zgornja dejstva je Državna revizijska komisija, na podlagi tretje alineje drugega odstavka 23. člena ZRPJN, vlagateljevi pritožbi ugodila in je razveljavila naročnikovo odločitev o zavrženju vlagateljevega revizijskega zahtevka, 3086/06-mag.PR/šV z dne 21.12.2006.

Naročnik mora o vlagateljevem revizijskem zahtevku, z dne 15.12.2006, ob ugotovitvi izpolnjevanja vseh procesnih predpostavk, odločiti v skladu s 16. členom ZRPJN.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 1. in 2. točke izreka tega sklepa.

Skladno z določili prvega odstavka 154. člena Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 26/1999, 96/2002, 2/2004, 2/2004 (10/2004 - popr.); v nadaljevanju: ZPP), katerega določbe se na podlagi petega odstavka 3. člena ZRPJN smiselno uporabljajo v reviziji postopkov oddaje javnih naročil in v drugih postopkih, urejenih s tem zakonom, glede vprašanj, ki jih ta zakon ne ureja, mora stranka, ki v pravdi ne uspe, nasprotni stranki in njenemu intervenientu povrniti stroške. Skladno s 155. členom ZPP pri odločanju o tem, kateri stroški naj se povrnejo stranki, upošteva sodišče samo tiste stroške, ki so bili potrebni za pravdo. O tem, kateri stroški so bili potrebni in koliko znašajo, odloči sodišče po skrbni presoji vseh okoliščin. Če je predpisana tarifa za nagrade odvetnikov ali za druge stroške, se taki stroški odmerijo po tarifi.

Vlagatelj je zahteval povračilo stroškov pritožbenega postopka v višini 1000 odvetniških točk za sestavo pritožbe, 2 % od seštevka odvetniških storitev za administrativne stroške in 20% DDV od seštevka odvetniških storitev.

Ker je Državna revizijska komisija odločala o vlagateljevi pritožbi in slednji tudi ugodila, je na podlagi šestega odstavka 22. člena ZRPJN ter skladno s 155. členom ZPP, vlagatelju glede na višino spornega predmeta priznala strošek za sestavo pritožbe v višini 1000 odvetniških točk, kar v skladu z Zakonom o uvedbi Eura (Uradni list RS, št. 114/06; v nadaljevanju: ZUE) po veljavnem tečaju zamenjave tolarja z eurom (1 EUR = 239,640 SIT) in ob upoštevanju vrednosti odvetniške točke skladno z Uredbo Sveta 1086/2006 v višini 0,459 EUR znaša 459,00 EUR, skupaj z 20% DDV v višini 550,80 EUR in 20 točk za administrativne stroške v višini 9,18 EUR, vse skupaj v višini 559,98 EUR.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 3. točke izreka tega sklepa.



POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Po končanem postopku pred Državno revizijsko komisijo je sodno varstvo zagotovljeno v postopku povračila škode pred sodiščem splošne pristojnosti (peti odstavek 23. člena ZRPJN).


V Ljubljani, dne 09.01.2007



Predsednik senata:
Samo Červek, univ.dipl. prav.
Predsednik Državne revizijske komisije










Vročiti:
- Elektro Ljubljana d.d., Slovenska cesta 58, Ljubljana
- Odvetnica Carmen Dobnik, Likozarjeva 6, Ljubljana
- MR Export - Import d.o.o., Glavni trg 17b, Maribor
- Ministrstvo za finance, Sektor za javna naročila, gospodarske javne službe in koncesije, Beethovnova 11, Ljubljana
- Državno pravobranilstvo Republike Slovenije, šubičeva 2, Ljubljana