018-480/2006 Mestna občina Maribor

Številka: 018-480/2006-45-046

SKLEP

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljnjem besedilu: Državna revizijska komisija) je na podlagi 22. in 23. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Uradni list RS, št. 78/99, 90/99, 110/02, 42/04, 61/05 in 78/06; v nadaljnjem besedilu: ZRPJN) v senatu članice Vide Kostanjevec kot predsednice senata in predsednika Sama Červeka in članice Nataše Jeršič kot članov senata, ter ob sodelovanju svetovalke Zlate Jerman v postopku nadzora nad zakonitostjo postopka oddaje javnega naročila za "Izvajanje vzdrževanja parkirišča, parkirne opreme in pobiranja parkirnine na plačljivih javnih parkiriščih, sklepanje pogodb z najemniki ter prodaja vrednostnih kartic" in na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložil ponudnik Nigrad javno komunalno podjetje d.d., Zagrebška 30, Maribor, ki ga po pooblastilu zastopa Odvetnik Zvonko Kolšek, Cankarjeva 19, Maribor (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika Mestna občina Maribor, Ulica Heroja Staneta 1, Maribor (v nadaljevanju: naročnik), dne 10.01.2007 soglasno

ODLOČILA

1. Zahtevek za revizijo vlagatelja z dne 17.11.2006 se zavrne kot neutemeljen.

2. Zahteva vlagatelja za povrnitev stroškov, nastalih v zvezi z revizijo, se zavrne kot neutemeljena.

3. Zahteva naročnika za povrnitev stroškov, nastalih v zvezi z revizijo, se zavrne kot neutemeljena.

Obrazložitev

Naročnik je dne 10.05.2006 sprejel sklep o začetku postopka oddaje javnega naročila po odprtem postopku za "Izvajanje vzdrževanja parkirišča, parkirne opreme in pobiranja parkirnine na plačljivih javnih parkiriščih, sklepanje pogodb z najemniki ter prodaja vrednostnih kartic". Predmetno javno naročilo je naročnik objavil v Uradnem listu RS, št. 51-52/06 dne 19.05.2006, pod številko objave Ob-13993/06.

Naročnik je dne 16.10.2006 sprejel Razveljavitev in sprejem novega obvestila o oddaji naročila, št. 34001-457/2006 0800 DPO, s katerim je javno naročilo oddal ponudniku City MB d.o.o., Ulica heroja Bračiča 6, Maribor (v nadaljevanju: izbrani ponudnik).

Vlagatelj je dne 17.11.2006 vložil zahtevek za revizijo, s katerim zahteva razveljavitev odločitve naročnika o oddaji naročila z dne 16.10.2006 in povrnitev nastalih revizijskih stroškov vlagatelja. Vlagatelj primarno izpodbija zakonitost pravne podlage, na podlagi katere je naročnik razpisal predmetno javno naročilo, saj po mnenju vlagatelja storitev, ki je predmet naročila, po vsebini predstavlja izvajanje gospodarske javne službe kot jo opredeljuje Zakon o gospodarskih javnih službah (Uradni list RS, št. 32/93; v nadaljevanju: ZGJS) in Odlok o gospodarskih javnih službah v Občini Maribor (MUV, št. 4/94) v zvezi z Odlokom o načinu opravljanja gospodarskih javnih služb v Mestni občini Maribor (MUV, št. 18/95). Slednji odlok v 4. členu določa, da se vzdrževanje in upravljanje javnih parkirišč opravlja kot koncesionirana gospodarska javna služba, katera se oddaja v izvajanje po javnem razpisu z izjemo gospodarskih javnih služb (7. člen), ki se lahko prenesejo neposredno v izvajanje podjetjem, ki izvajajo gospodarsko javno službo. Po mnenju vlagatelja tako spornega razpisa ni mogoče obravnavati kot javnega naročila v smislu določb Zakona o javnih naročilih (Uradni list RS, št. 39/00, 102/00 in 2/04; v nadaljevanju: ZJN-1), ampak kot koncesijsko storitev, ki je skladno s pravili evropskih smernic s področja javnih naročil izrecno izvzeta iz režima oddaje javnih naročil. Vlagatelj podrejeno navaja, da je bila njegova ponudba glede na merilo za oddajo (najnižja cena) najugodnejša. Izbrani ponudnik po mnenju vlagatelja v svoji ponudbi ni zajel vseh aktivnosti, ki so zahtevane v razpisni dokumentaciji, zaradi česar predlaga, da naročnik njegovo ponudbo izloči kot nepravilno oziroma skladno s 53. členom ZJN-1 zahteva dodatno obrazložitev neobičajno nizke cene. Nadalje vlagatelj navaja, da končno poročilo o oddaji naročila z dne 16.10.2006 kot tudi naknadna obrazložitev oddaje naročila ne vsebujeta minimalnega obsega taksativno naštetih podatkov skladno z 79. členom ZJN-1, ker manjka ocenjena in pogodbena vrednost z imeni zavrnjenih ponudnikov in razlogi za njihovo zavrnitev, zaradi česar se odločitve o izbiri ne da preizkusiti. Vlagatelj je naročnika pozval, da dodatno obrazloži cene izbranega ponudnika po vseh postavkah, vendar naročnik v obrazložitvi ni pojasnil razlogov in okoliščin za svojo odločitev. Naročnik prav tako ni pojasnil, na kakšen način bo izbrani ponudnik izvajal vzdrževanje parkirišča, parkirne opreme in pobiral parkirnino na parkirišču Rakušev trg, ki je v solasti vlagatelja, pri čemer solastnina v naravi ni razdružena. Kot zadnje, naročnik ni pojasnil, ali je predvidel prevzem oziroma prehod delavcev, katere je prevzel vlagatelj od podjetja Snaga d.o.o. in kateri so do sedaj delali pri izvajanju gospodarske javne službe vzdrževanja parkirišč in katerih prevzem določa 73. člen Zakona o delovnih razmerjih.

Naročnik je dne 29.11.2006 sprejel sklep, s katerim je vlagateljev zahtevek za revizijo zavrnil kot neutemeljenega. V obrazložitvi sklepa naročnik utemeljuje ustreznost pravne podlage za izvedbo predmetnega razpisa z dejstvom, da je predmetna storitev izvzeta iz Odloka o gospodarskih javnih službah v Mestni občini Maribor in je zato naročnik zavezan k oddaji storitve skladno z ZJN-1. V zvezi z očitkom neobičajno nizke cene izbranega ponudnika naročnik navaja, da se ocene vrednosti naročila niso dosti razlikovale od pridobljene vrednosti izbranega ponudnika, naročniku pa se ni pojavil dvom, ki bi zahteval aktivnosti v zvezi s 53. členom ZJN-1, saj je po oceni komisije ponudba popolna in pravilna. Ostali očitki vlagatelja po mnenju naročnika niso predmet oddaje javnega naročila po ZJN-1 in zato ne morejo biti predmet razprav.


Vlagatelj je dne 30.11.2006 naročnika obvestil o nadaljevanju postopka pred Državno revizijsko komisijo. V obvestilu vlagatelj dodatno navaja, da naročnik v sklepu z dne 29.11.2006 ni pojasnil, na kakšni podlagi naj bi bila predmetna storitev izključena iz odloka, zaradi česar naročnik nima podlage za zavrnitev zahtevka za revizijo. Razlogi glede neobičajno nizke cene pa so v nasprotju z listinami v spisu, saj gre za bistvene razlike. Vlagatelj še navaja, da je sklep z dne 29.11.2006 podpisan s strani osebe, katere funkcija pristojnosti in oblika pooblastila nista navedeni, zaradi česar po mnenju vlagatelja podpisnik ni pooblaščen za odločanje v predmetni zadevi in obstaja sum zlorabe položaja uradne osebe.

Naročnik je z dopisom z dne 05.12.2006 odstopil zahtevek za revizijo in dokumentacijo v predmetnem postopku v odločanje Državni revizijski komisiji. Naročnik v dopisu tudi priglaša stroške, nastale z revizijo.

Po pregledu dokumentacije o javnem naročilu ter proučitvi utemeljenosti navedb vlagatelja in naročnika je Državna revizijska komisija v skladu s prvim odstavkom 23. člena ZRPJN odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju.

1. Državna revizijska komisija uvodoma ugotavlja, da določba petega odstavka 12. člena ZRPJN določa, da vlagatelj po preteku roka, določenega za predložitev ponudb oziroma prijav, ne more navajati kršitev, ki so mu bile ali bi mu morale biti znane pred potekom tega roka, pa kljub temu ni vložil zahtevka za revizijo že pred potekom roka, določenega za predložitev ponudb oziroma prijav, razen v primerih, ko dokaže, da zatrjevanih kršitev objektivno ni bilo mogoče ugotoviti pred tem trenutkom. Navedena določba od ponudnikov zahteva, da ob prejemu razpisne dokumentacije skrbno preučijo zahteve naročnika in v primeru, kadar menijo, da so posamezne zahteve razpisne dokumentacije določene v nasprotju s pravili javnega naročanja, vložijo zahtevek za revizijo nemudoma, najkasneje pa do poteka roka za predložitev ponudb. Če se ponudnik strinja z vsemi zahtevami, ki jih kot pogoj za sodelovanje v postopku oddaje javnega naročila določi naročnik, pripravi, upoštevajoč vse zahteve, ponudbo in jo predloži naročniku.

V obravnavanem primeru je vlagatelj predložil ponudbo, zahtevek za revizijo pa je vložil šele po odločitvi naročnika o oddaji naročila (in tako tudi po preteku roka za predložitev ponudb), zaradi česar v zahtevku ne more navajati kršitev, ki so mu bile ali bi mu morale biti znane pred potekom roka za predložitev ponudb.

Vlagatelj v zahtevku za revizijo primarno izpodbija pravno podlago za izvedbo predmetnega javnega razpisa, saj meni, da bi moral naročnik izvesti postopek po pravilih, ki veljajo za koncesijo. Državna revizijska komisija ugotavlja, da je vlagatelju navedeno dejstvo bilo oziroma mu je moralo biti znano še pred potekom roka za oddajo ponudb, vlagatelj pa niti ne navaja niti z ničemer ne dokazuje, da zatrjevane kršitve ni bilo mogoče ugotoviti pred navedenim rokom. Ker vlagatelj v zvezi z zatrjevano kršitvijo ni vložil zahtevka za revizijo do navedenega roka, v tem postopku ne more več zatrjevati navedene domnevne kršitve naročnika.

Ne glede na navedeno je Državna revizijska komisija morala pred vsebinskim odločanjem o zahtevku za revizijo ugotoviti, ali je v predmetni zadevi pristojna za odločanje o sporu oziroma ali je vlagatelj upravičen zahtevati pravno varstvo svojih pravic v revizijskem postopku v skladu z določili ZRPJN. Pristojnost je procesna predpostavka, na katero mora Državna revizijska komisija paziti po uradni dolžnosti ves čas revizijskega postopka (prvi odstavek 18. člena Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 26/99, 96/02, 2/04, 10/04, 69/05, 90/05 in 43/06; v nadaljevanju: ZPP) v povezavi s petim odstavkom 3. člena ZRPJN). Če Državna revizijska komisija v posameznem primeru ugotovi, da ni pristojna za obravnavo zadeve, se izreče za nepristojno in zahtevek za revizijo zavrže (drugi odstavek 18. člena ZPP in prvi odstavek 274. člena ZPP).

V skladu z odločitvijo Sodišča Evropskih skupnosti, kot izhaja iz zadeve C-26/03 Stadt Halle, je organ, ki je dolžan zagotavljati pravno varstvo v postopkih oddaje javnih naročil (Državna revizijska komisija), pristojen tudi za odločanje o tem, ali je stvarno pristojen za odločanje v posameznem sporu (t.i. kompetenca o kompetenci). Sodišče Evropskih skupnosti je v zadevi C-26/03 Stadt Halle presodilo, da ni mogoče sprejeti stališča, da Direktiva 89/665/EEC ne zahteva pravnega varstva izven formalnega postopka za oddajo naročila in da odločitev naročnika, da ne začne tega postopka, ne more biti predmet zahtevka za revizijo, kar naj bi veljalo tudi za odločitev o tem, ali za javno naročilo veljajo ustrezna pravila Skupnosti. Skladno z odločitvijo Sodišča Evropskih skupnosti je potrebno člen 1(1) Direktive 89/665/EEC razlagati tako, da se obveznost držav članic, da zagotovijo učinkovita in hitra pravna sredstva zoper odločitve, ki jih sprejmejo naročniki, nanaša tudi na odločitve, sprejete izven formalnih postopkov za oddajo naročila in še pred formalnim razpisom javnega naročila.

ZRPJN v 1. členu določa, da se s tem zakonom ureja pravno varstvo ponudnikov in javnega interesa v postopkih oddaje javnih naročil, ki se izvaja z revizijo postopkov oddaje javnih naročil, opredeljenih v predpisih o javnih naročilih, določa organe, ki so pristojni za varstvo pravic ponudnikov in javnega interesa, in postopek revizije po tem zakonu. Navedena določba omejuje pravno varstvo (v obliki revizije postopkov oddaje javnih naročil pred naročniki in Državno revizijsko komisijo) zgolj na postopke oddaje javnih naročil, katerega v vseh stopnjah postopkov oddaje javnih naročil zagotavlja Državna revizijska komisija (prvi odstavek 4. člena ZRPJN). Državna revizijska komisija nadalje ugotavlja, da deveti odstavek 133. člena ZJN-1 (Koncesije gradenj) določa: "V postopkih oddaje koncesij po tem členu se za zagotavljanje pravnega varstva uporabljajo določbe zakona o reviziji postopkov javnega naročanja, če sodno varstvo ni zagotovljeno v upravnem sporu.". Glede na navedeno pravno normo velja opozoriti, da so predmet pravnega varstva po ZRPJN tudi tiste koncesije gradenj, ki se ne bi podeljevale v upravnem ali temu postopku sorodnem javnopravnem postopku. V določenih (javnopravnih) postopkih je namreč sodno varstvo zagotovljeno v upravnem sporu, zato kumulacija upravnega spora s postopkom pred Državno revizijsko komisijo ni dopustna.

Koncesije storitev so v skladu s 17. členom Direktive 2004/18/ES Evropskega parlamenta in Sveta o usklajevanju postopkov za oddajo javnih naročil gradenj, blaga in storitev (v nadaljnjem besedilu: Direktiva 2004/18/ES) izrecno izvzete iz režima oddaje javnih naročil. Navedena Direktiva 2004/18/ES namreč v 17. členu določa, da se ne uporablja za koncesije za javne storitve iz člena 1(4), pri čemer je koncesija za storitve iz člena 1(4) naročilo enake vrste kakor javno naročilo storitev, z izjemo dejstva, da je razlog za opravljanje storitev bodisi samo pravica do koriščenja storitve ali ta pravica skupaj s plačilom. Prav tako se v skladu z določbo 133. člena ZJN-1 z vložitvijo zahtevka za revizijo ne zagotavlja pravnega varstva v postopkih oddaje koncesij storitev.

ZGJS v 3. členu določa, da so gospodarske javne službe republiške ali lokalne in so lahko obvezne ali izbirne. Obvezna gospodarska javna služba se določi z zakonom. Način opravljanja lokalne javne gospodarske službe predpiše lokalna skupnost z odlokom. Iz navedenega izhaja, da se določena storitev opravlja kot gospodarska javna služba, kolikor to določa zakon ali pa tako predpiše lokalna skupnost z odlokom.

V obravnavanem primeru so predmet naročila naslednje storitve: izvajanje vzdrževanja parkirišča, parkirne opreme in pobiranja parkirnine na plačljivih javnih parkiriščih, sklepanje pogodb z najemniki ter prodaja vrednostnih kartic. Zakon ne določa, da bi bile navedene storitve obvezna gospodarska javna služba. Vlagatelj se v obravnavanem sklicuje na Odlok o gospodarskih javnih službah v Občini Maribor (MUV, št. 4/94) v zvezi z Odlokom o načinu opravljanja gospodarskih javnih služb v Mestni občini Maribor (MUV, št. 18/95). Državna revizijska komisija po vpogledu v citirana odloka ugotavlja, da je naročnik 06.03.2006 sprejel Odlok o spremembi odloka o gospodarskih javnih službah v Občini Maribor (MUV, št. 6/06) in Odlok o spremembi Odloka o načinu opravljanja gospodarskih javnih služb v Mestni občini Maribor (MUV, št. 6/95), ki ju je vlagatelj očitno spregledal. Z navedenima spremembama je naročnik iz gospodarske javne službe izrecno izvzel storitev vzdrževanja in upravljanja javnih parkirišč in parkirnih hiš, na katero se sklicuje vlagatelj v zahtevku.

Državna revizijska komisija zaključuje, da je glede na ugotovljeno naročnik dolžan pri naročanju storitev, ki so predmet tega postopka, obvezno ravnati po določbah ZJN-1, saj niso podani zakonski pogoji za opravljanje navedenih storitev kot gospodarske javne službe v obliki koncesije, in posledično je Državna revizijska komisija pristojna za odločanje o zahtevku za revizijo vlagatelja.

Državna revizijska komisija na tem mestu še ugotavlja, da je vlagatelj skladno s petim odstavkom 12. člena ZRPJN prekludiran tudi v zatrjevanju domnevnih kršitev naročnika, ki se nanašajo na očitek naročniku, da ni pojasnil, na kakšen način bo izbrani ponudnik izvajal vzdrževanje parkirišča, parkirne opreme in pobiral parkirnino na parkirišču Rakušev trg, ki je v solasti vlagatelja, pri čemer solastnina v naravi ni razdružena ter, ali je predvidel prevzem oziroma prehod delavcev, katere je prevzel vlagatelj od podjetja Snaga d.o.o. in kateri so do sedaj delali pri izvajanju gospodarske javne službe vzdrževanja parkirišč in katerih prevzem določa 73. člen Zakona o delovnih razmerjih, zato Državna revizijska komisija zahtevek za revizijo v tem delu ni meritorno obravnavala.

2. Državna revizijska komisija je v nadaljevanju presodila zahtevek za revizijo vlagatelja v delu, v katerem le-ta očita naročniku kršitev 79. člena ZJN-1, ker končno poročilo o oddaji naročila z dne 16.10.2006 ne vsebuje vseh z zakonom zahtevanih podatkov, ker manjka ocenjena in pogodbena vrednost z imeni zavrnjenih ponudnikov in razlogi za njihovo zavrnitev ter zatrjuje nepravilnost ponudbe izbranega ponudnika oziroma neobičajno nizko ponujeno ceno.

Določba 79. člena ZJN-1 določa obveznost naročnika, da sestavi končno poročilo o vsakem oddanem naročilu, ki mora vsebovati najmanj podatke, ki jih v nadaljevanju taksativno našteva. Zakon ne zahteva, da bi moralo biti končno poročilo posredovano ponudnikom, ampak je v ta namen predvidena odločitev o oddaji naročila skladno z 78. členom ZJN-1 oziroma obvestilo o zavrnitvi vseh ponudb skladno s 77. členom ZJN-1.

V obravnavanem primeru sporni dokument z dne 16.10.2006, na katerega se sklicuje vlagatelj, naslovljen z "Razveljavitev in sprejem novega obvestila o oddaji naročila", predstavlja odločitev o oddaji naročila v smislu 78. člena ZJN-1. Naročnik se v uvodu sicer napačno sklicuje na določbo prvega odstavka 77. člena ZJN-1, vendar to ne vpliva na samo odločitev, vsekakor pa sporni dokument po vsebini ne predstavlja končnega poročila v smislu 79. člena ZJN-1, na katerega se sklicuje vlagatelj, zaradi česar je vlagateljev zahtevek, da bi moral sporni dokument vsebovati podatke iz 79. člena ZJN-1 neutemeljen.

Državna revizijska komisija tudi ni sledila očitku vlagatelja glede neobičajno nizke cene izbranega ponudnika. Državna revizijska komisija vlagatelja opozarja na že večkrat zavzeto stališče, in sicer, da je oblikovanje ponudbenih cen v prvi vrsti stvar svobodne poslovne odločitve ponudnikov. Ponudbena cena je namreč eden od bistvenih elementov konkurenčnosti na prostem trgu blaga in storitev, zagotovitev konkurenčnosti v postopkih oddaje javnih naročil pa obenem omogoča tudi spoštovanje načela gospodarnosti in učinkovitosti porabe javnih sredstev, ki naročnika zavezuje, da z izvedbo javnega naročila in izborom ponudbe zagotovi, da je poraba sredstev za naročnika kar najbolj gospodarna. Nizke cene pravo javnih naročil (enako konkurenčno pravo) na splošno ne prepoveduje. Zaradi določenih tveganj, ki bi lahko izhajala iz (neobičajno) nizke cene pa ZJN-1 naročniku vendarle daje možnost, da ponudbo, ki vsebuje (pre)nizko ceno, zavrne. ZJN-1 v prvem odstavku 53. člena (Neobičajno nizka cena) določa, da mora naročnik "â?? če so v ponudbi za dano naročilo ponujene neobičajno nizke cene â??. preden tako ponudbo zavrne, pisno ali v elektronski obliki zahtevati podrobno obrazložitev vseh postavk ponudbe, za katere meni, da so merodajne in jih mora, upoštevajoč prejete obrazložitve, preveriti". V drugem odstavku istega člena ZJN-1 je določeno, da naročnik "â?? lahko zahteva obrazložitev, ki mora biti oprta na objektivno podlago, kar zadeva ekonomiko načina gradnje, proizvodnje ali izbranih tehničnih rešitev, izjemno ugodne pogoje, ki jih ima ponudnik pri izvajanju naročila, ali izvirnost izdelka, storitve ali izvedbo gradnje". Iz besedila citiranih določb ZJN-1 izhaja, da naročnik ni avtomatično obvezan k temu, da bi moral od ponudnika, ki ponudi (pre)nizko ceno, zahtevati obrazložitev ponudbene cene, ampak mora to storiti le v primerih, ko sta kumulativno izpolnjena dva pogoja, in sicer: (1.) ponudbena cena mora biti po naročnikovi presoji "neobičajno nizka" in (2.) naročnik takšne ponudbe ne želi sprejeti, ampak jo (zaradi svojih dvomov o možnosti izvedbe javnega naročila za ponujeno ceno) želi zavrniti. Iz besedila zakona je tako razvidno, da se opisani postopek nanaša (le) na primere, ko želi naročnik določeno ponudbo zavrniti, in sicer zato, ker ocenjuje, da je ponujena cena po njegovi presoji nerealna. Postopek s preverjanjem t.im. "neobičajno nizkih" cen je torej namenjen varstvu ponudnika v primeru, ko bi naročnik želel izločiti njegovo ponudbo iz postopka ocenjevanja izključno zato, ker je ponujeno ceno ocenil kot "neobičajno nizko". ZJN-1 ne vsebuje pravil o tem, katero ceno je v danih okoliščinah posameznega primera potrebno šteti za "neobičajno nizko", zato je potrebno šteti, da je zakonodajalec oceno o tem, ali je ponujena cena v konkretnem primeru (pre)nizka, v celoti prepustil poslovni presoji naročnika. Ob vsem navedenem je potrebno zaključiti, da ima naročnik v skladu z določilom prvega odstavka 53. člena ZJN-1 res možnost preveriti realnost ponudbene cene posameznega ponudnika - vendar je to dolžan storiti le v primeru, če sam oceni, da je ponujena cena tako nizka, da pri naročniku vzbuja dvom o možnosti izvedbe javnega naročila.

V obravnavanem primeru iz dokumentacije o oddaji predmetnega javnega naročila izhaja, da naročnik kljub dejstvu, da je ponujena cena vlagatelja nižja od ocenjene vrednosti naročila (katera je sicer le orientacijska) očitno ni imel pomislekov o realnosti ponujenih cenovnih postavk v predračunu izbranega ponudnika (da torej sam ne dvomi v to, da bo naročilo izvedeno po ponujeni ceni), naročniku pa tudi ni mogoče očitati da je s tem, ko ni preverjal realnosti njegove ponudbene cene, ravnal v nasprotju z določilom prvega odstavka 53. člena ZJN-1, kakor zatrjuje vlagatelj, zaradi česar je potrebno vlagateljev zahtevek za revizijo tudi v tem delu zavrniti kot neutemeljenega.

3. Glede vlagateljeve navedbe v obvestilu o nadaljevanju postopka z dne 30.11.2006, da odločitev naročnika z dne 29.11.2006 ni podpisana s strani pooblaščene osebe oziroma nista razvidna pristojnost in oblika pooblastila podpisnika, g. Vilija Eisenhuta, gre ugotoviti, da je naročnik pravna oseba, ki mora imeti kot procesno nesposobna stranka zakonitega zastopnika, katerega pooblastilo za zastopanje temelji na samem zakonu ali aktu, ki ga na podlagi zakona izda pristojni organ. Zakon oziroma akt praviloma določata tudi obseg pravic zakonitega zastopnika.

Konkretno je za naročnika zastopanje urejeno v Statutu Mestne občine Maribor (MUV, št. 27/95 in spr.; v nadaljevanju: statut), kjer je v 5. členu določeno, da Mestno občino Maribor predstavlja in zastopa župan.

Naročnik je na poziv Državne revizijske komisije dne 04.01.2007 podal pisno pojasnilo, iz katerega izhaja, da je bil g. Vili Eisenhut s sklepom z dne 21.08.2001 imenovan za nedoločen čas za direktorja Komunalne direkcije Mestne uprave Mestne občine Maribor, s čimer je prevzel vse naloge in obveznosti, ki so določene v odloku za področje dela Komunalne direkcije. Naročnik je dne 05.01.2007 predložil še izvleček iz Navodila o izvrševanju proračuna Mestne občine Maribor za leto 2006, ki v 39. členu določa, da je pooblaščeni odredbodajalec oseba, ki jo župan pooblasti za izdajo odredb za izplačila iz proračuna za posamezna proračunska področja, programe ali naloge; navedena oseba med drugim odgovarja tudi za izvajanje postopkov javnih naročil ter za strokovno pripravo predlogov pogodb in pravnih podlag za prevzemanje obveznosti in porabo proračunskih sredstev. Naročnik je predložil tudi Seznam pooblaščenih odredbodajalcev Mestne občine Maribor, s katerim je župan pooblastil odredbodajalce za posamezna področja. Direktor Komunalne direkcije je tako pooblaščen odredbodajalec za področje okolja in prostora, cest, javne razsvetljave, prometa, idr.

Glede na zgornje ugotovitve tako ni mogoče slediti vlagatelju, da je naročnikov dokument z dne 29.11.2006 podpisala nepooblaščena oseba, saj je podpisnik, g. Vili Eisenhut, kot direktor Komunalne direkcije, pooblaščena in odgovorna oseba za izvedbo postopkov javnih naročil (kar vključuje tudi revizijo javnih naročil), s področja dela Komunalne direkcije, v okviru katere se tudi izvaja predmetni postopek oddaje javnega naročila.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa.

Vlagatelj je skladno z določilom 22. člena ZRPJN zahteval povračilo stroškov, nastalih z revizijo. Državna revizijska komisija je zahtevek za revizijo vlagatelja zavrnila, zato je potrebno, skladno z določilom tretjega odstavka 22. člena ZRPJN, ki povrnitev potrebnih stroškov nastalih z revizijo, veže na utemeljenost zahtevka za revizijo, zavrniti zahtevo vlagatelja za povračilo stroškov, nastalih z revizijo.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa.


Iz določil četrtega odstavka 22. člena ZRPJN izhaja, da mora vlagatelj zahtevka za revizijo v primeru, če zahtevek za revizijo ni utemeljen, naročniku na njegovo pisno zahtevo povrniti potrebne stroške, nastale z revizijo. Naročnik je v revizijskem postopku zahteval povrnitev stroškov, nastalih v zvezi z revizijo, in sicer odvetniške stroške za pripravo sklepa o zavrnitvi zahtevka za revizijo v višini 200.000,00 SIT ter 20% DDV. Državna revizijska komisija naročnika na tem mestu opozarja, da iz določil četrtega odstavka 12. člena, drugega odstavka 13. člena ter prvega odstavka 16. člena ZRPJN izhaja, da o vloženem zahtevku za revizijo najprej odloča naročnik. Ob odločanju o zahtevku za revizijo naročnik ne nastopa kot enakopravna pogodbena stranka, temveč na podlagi zakonsko (z ZRPJN) podeljenega pooblastila za odločanje o zahtevku za revizijo, to je za odločanje o pravici vlagatelja do zagotovitve pravnega varstva v postopku oddaje javnega naročila. Ob tem ZRPJN ne določa, da bi se lahko pooblastilo za odločanje o zahtevku za revizijo s pravnim poslom preneslo na drugo osebo javnega ali zasebnega prava (kot je to sicer v prvem odstavku 22. člena ZJN-1 predvideno (zgolj) za vodenje postopkov oddaje javnih naročil). Navedeno sicer ne pomeni, da naročnik (zlasti v primeru, ko sam ne razpolaga z ustreznim pravnim znanjem) za pomoč pri odločanju o zahtevku za revizijo ne bi smel najeti pravnega strokovnjaka, vendar niti ZRPJN niti kakšen drug zakon ne predvideva, da bi lahko naročnik za zastopanje pri samem aktu izdaje odločitve o zahtevku za revizijo pooblastil drugo fizično ali pravno osebo. Vsled navedenemu Državna revizijska komisija ugotavlja, da odvetniški stroški za pripravo sklepa o zavrnitvi zahtevka za revizijo niso potrebni stroški, nastali z revizijo, zaradi česar se zahteva naročnika za povrnitev stroškov zavrne kot neutemeljena.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 3. točke izreka tega sklepa.


POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Po končanem postopku pred Državno revizijsko komisijo je sodno varstvo zagotovljeno v postopku povračila škode pred sodiščem splošne pristojnosti (peti odstavek 23. člena ZRPJN).


V Ljubljani, dne 10.01.2007


Predsednica senata:
Vida Kostanjevec, univ.dipl. prav.
Članica Državne revizijske komisije










Vročiti:
- Mestna občina Maribor, Heroja Staneta 1, Maribor
- Odvetnik Zvonko Kolšek, Cankarjeva 19, Maribor
- City MB d.o.o., Ulica heroja Bračiča 6, Maribor
- Ministrstvo za finance, Sektor za javna naročila, gospodarske javne službe in koncesije, Beethovnova 11, Ljubljana
- Državno pravobranilstvo Republike Slovenije, šubičeva 2, Ljubljana