018-486/2006 Zdravstveni dom Piran

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljnjem besedilu: Državna revizijska komisija) je na podlagi 22. in 23. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Uradni list RS, št. 78/99, 90/99, 110/02, 42/2004, 61/05 in 78/06; v nadaljnjem besedilu: ZRPJN) po članu Jožefu Kocuvanu, ob sodelovanju višje svetovalke Tatjane Falout v postopku nadzora nad zakonitostjo postopka oddaje javnega naročila male vrednosti za dobavo BIOKEMIČNEGA ANALIZATORJA (z vsemi sklopi in priklopi, ki omogočajo nemoteno samostojno delovanje ob priključitvi) in na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložilo podjetje DIPROS d.o.o., Gorenjesavska cesta 54, Kranj, ki ga zastopa odvetnik Marko Drinovec, Glavni trg 15, Kranj (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika Zdravstveni dom Piran, Cesta solinarjev 1, Lucija, Portorož (v nadaljevanju: naročnik), dne 20.12.2006

odločila:

1. Zahtevek za revizijo se zavrne kot neutemeljen.

2. Zahteva za povrnitev stroškov revizijskega postopka se zavrne kot neutemeljena.

Obrazložitev:

Naročnik je dne 28.08.2006 sprejel sklep o začetku predmetnega postopka oddaje javnega naročila male vrednosti za dobavo BIOKEMIČNEGA ANALIZATORJA (z vsemi sklopi in priklopi, ki omogočajo nemoteno samostojno delovanje ob priključitvi). Naročnik je istega dne, s Povabilom k oddaji ponudbe, št. JNMV-0010/2006-POG, štiri potencialne ponudnike povabil k oddaji ponudb. Naročnik je dne 12.09.2006 z Obvestilom o oddaji naročila, št. JNMV-0010/2006-POG, ponudnike obvestil, da je predmetno javno naročilo oddal v izvedbo podjetju KEMOFARMACIJA, d.d., Cesta na Brdo 100, Ljubljana (izbrani ponudnik).

Dne 21.09.2006 je vlagatelj na naročnika naslovil vlogo "Zahteva za vpogled v ponudbeno dokumentacijo", s katero je od naročnika zahteval, da mu omogoči vpogled v ponudbe ostalih ponudnikov ter ga obvesti, kateri model analizatorja je bil izbran in ali gre za novo ali rabljeno opremo.
Vlagatelj je dne 23.10.2006 vložil zahtevek za revizijo, v katerem navaja, da je naročnik v predmetnem postopku oddaje javnega naročila kršil tako določila Zakona o javnih naročilih (Uradni list RS, št. 39/00, 102/00 in 2/04; v nadaljevanju: ZJN-1) kot tudi določila Pravilnika za oddajo javnih naročil male vrednosti (v nadaljevanju: Pravilnik).
Vlagatelj navaja, da Pravilnik določa, da se postopek oddaje javnega naročila male vrednosti v primeru, ko vrednost naročila presega 1 MIO SIT, izvede po postopku zbiranja ponudb. Takšen postopek, navaja vlagatelj, se mora v skladu s Pravilnikom začeti s sklepom, ki ga izda sekretar in ima s pravilnikom določeno vsebino, v obravnavanem primeru pa takšen sklep ne obstaja. Nadaljnjo kršitev, še navaja vlagatelj, predstavlja dejstvo, da povabilo k oddaji ponudbe ni podpisano s strani sekretarja, kot bi to moralo biti v skladu s 15. členom Pravilnika. Naročnik v tem postopku, zatrjuje vlagatelj, tudi ni sestavil poročila o oddaji javnega naročila male vrednosti, ki bi vsebovalo podatke iz 16. člena Pravilnika in ga ni predložil sekretarju, da bi le-ta izdal obrazložen sklep o izbiri najugodnejšega ponudnika, pač pa je naročnik (sam) izdal zgolj Obvestilo o oddaji naročila.
Vlagatelj nadalje očita naročniku, da mu ni posredoval dodatne obrazložitve odločitve o oddaji javnega naročila, s čimer je kršil 78. člen ZJN-1.
Na podlagi navedenega, navaja vlagatelj, je bil postopek oddaje predmetnega javnega naročila male vrednosti opravljen mimo pristojnih državnih organov, nedvomno pa v nasprotju z določili ZJN-1 in Pravilnika.
Vlagatelj nadalje zatrjuje, da je naročnik javno naročilo oddal ponudniku, katerega biokemični analizator niti absolutno, še manj pa v primerjavi z analizatorji ostalih ponudnikov, ne izpolnjuje zahtevanih tehničnih pogojev. Kot zatrjuje vlagatelj, biokemični analizator izbranega ponudnika nima lastnosti odprtega sistema in ne ustreza tehničnim pogojem. Medsebojna primerjava biokemičnega analizatorja izbranega ponudnika in vlagatelja, ugotavlja vlagatelj, pokaže slabšo minimalno porabo reagentov pri izbranem biokemičnem analizatorju (DIMENSION=250-350á""l; KONELAB 30i=150 á""l), slabšo minimalno porabo demineralizirane vode pri izbranem biokemičnem analizatorju (DIMENSION= 2-2,5l/h; KONELAB 30i= <1.5l/h) in slabšo minimalno količino odpadne vode in odpadnega materiala pri izbranem biokemičnem analizatorju, ki je posledica večje količine potrebnega reagenta za posamezno preiskavo.
Vlagatelj še navaja, da izmed vseh na tem razpisu ponujenih biokemičnih analizatorjev, zgolj njegov omogoča aplikacijo tujih reagentov, ki so zajeti v razpisu Ministrstva za zdravje za tekoče leto. Biokemični analizatorji ostalih ponudnikov, zatrjuje vlagatelj, imajo zaprt sistem, brez možnosti aplikacije tujih reagentov in kot taki nimajo zahtevanih tehničnih zmogljivosti.
Iz zgoraj navedenega je razvidno, zaključuje vlagatelj, da naročnik nima v zakonsko določeni obliki izdelanih navodil oziroma pravil, s katerimi bi bila urejena merila in postopki za ocenjevanje ponudb, saj v nasprotnem primeru ne bi prišlo do zgoraj navedenih kršitev določil ZJN-1.
Vlagatelj predlaga, da se zahtevku za revizijo ugodi tako, da se razveljavi Obvestilo o oddaji naročila in kot najugodnejšega ponudnika izbere njega, zahteva pa tudi povrnitev stroškov revizijskega postopka v višini plačane revizijske takse, 100 odvetniških točk za sestanek s stranko in prevzem zadeve, 250 točk za sestavo zahtevka za revizijo, 50 točk za prejem odločbe in seznanitev stranke z odločbo, 8 točk za ptt in administrativne stroške ter 20% DDV (skupaj tako 153.856,00 SIT).

Naročnik je dne 27.10.2006 s sklepom št. JNMV-0010/2006-POG, zahtevek za revizijo, kot prepoznega zavrgel.

Vlagatelj je zoper sklep o zavrženju dne 30.10.2006 vložil pritožbo na Državno revizijsko komisijo. Državna revizijska komisija je pritožbi ugodila in razveljavila naročnikovo odločitev o zavrženju vlagateljevega revizijskega zahtevka ter napotila naročnika, da mora, ob ugotovitvi izpolnjevanja vseh procesnih predpostavk, o vlagateljevem zahtevku za revizijo odločiti v skladu s 16. členom ZRPJN (sklep št. 018-420/2006-43-3503, z dne 21.11.2006).

Naročnik je s sklepom št. JNMV-0010/2006-POG, z dne 01.12.2006, zahtevek za revizijo zavrnil kot neutemeljen. V obrazložitvi sklepa o zavrnitvi zahtevka za revizijo naročnik navaja, da je v predmetnem postopku oddaje javnega naročila male vrednosti pridobil štiri ponudbe, od katerih je bila pravilna le ponudba izbranega ponudnika. Naročnik še navaja, da je v Povabilu k oddaji ponudbe, z dne 28.08.2006, ponudnike pozval k oddaji ponudb za biokemični analizator z vsemi sklopi in priklopi, ki omogočajo nemoteno samostojno delovanje ob priključitvi, kot edino merilo pa določil najnižjo ceno. V skladu s povabilom, zatrjuje naročnik, je od ponudnikov zahteval, da ponudbe priložijo na petih izpolnjenih in potrjenih obrazcih, ki so bili predloženi k povabilu.
Iz poročila o oddaji naročila male vrednosti izhaja, še ugotavlja naročnik, da je bila vlagateljeva ponudba, ki je bila dražja od ponudbe izbranega ponudnika, zavrnjena kot nepravilna, in sicer iz razloga, ker vlagatelj ni priložil tehničnih zmogljivosti ponujenega aparata. Kot ugotavlja naročnik, vlagatelj v ponudbo ni predložil obrazca tehnične zmogljivosti, ki bi izkazoval, da aparat, ki ga ponuja, izpolnjuje tehnične lastnosti, ki so bile zahtevane v razpisni dokumentaciji, ponudbi pa tudi ni priložil nobenih prospektov ali drugih dokumentov, iz katerih bi naročnik lahko razbral, kakšen aparat ponuja.
Naročnik še ugotavlja, da si vlagatelj napačno razlaga, da so bile tehnične karakteristike postavljene kot merilo in ne kot pogoj. Navedbe o tehničnih karakteristikah aparata, ki ga je ponudil vlagatelj, pa so po naročnikovem mnenju tudi prepozne, saj bi jih moral navesti že v ponudbi in ne šele v zahtevku za revizijo.
Naročnik še navaja, da je ponudba izbranega ponudnika pravilna. Aparat, ki ga je ponudil izbrani ponudnik, zatrjuje naročnik, ima lastnost odprtega sistema in vsebuje tudi vse ostale tehnične karakteristike, ki so bile zahtevane v povabilu k oddaji ponudbe.

Vlagatelj je z dopisom, z dne 08.12.2006, skladno s prvim odstavkom 17. člena ZRPJN, naročnika obvestil, da bo nadaljeval postopek pred Državno revizijsko komisijo. V navedenem dopisu vlagatelj navaja, da v celoti vztraja pri navedbah iz zahtevka za revizijo.
Vlagatelj še dodaja, da je naročnik predmetni postopek očitno izvedel po pravilih za enostavni postopek, ki veljajo za javna naročila do vrednosti 1.000.000,00 SIT, s čimer je kršil 4. člen Pravilnika, po katerem se mora postopek začeti s sklepom, ki ga izda sekretar računskega sodišča in ima s pravilnikom določeno vsebino - 15. člen Pravilnika. Povabilo k oddaji ponudbe, še navaja vlagatelj, tudi ni podpisano s strani sekretarja računskega sodišča, naročnik pa tudi ni sestavil poročila o oddaji javnega naročila male vrednosti (16. člen Pravilnika) in ga ni predložil sekretarju, pač pa je naročnik izdal obvestilo sam.
Vlagatelj še navaja, da je v sklopu razpisne dokumentacije sicer prejel listino "Tehnične zmogljivosti biokemičnega analizatorja", iz katere je razvidno, kakšne tehnične zmogljivosti mora izpolnjevati ponujeni biokemični analizator. Nedvomno pa ta listina, zatrjuje vlagatelj, niti po videzu niti po naravi ni obrazec, ki bi ga moral vlagatelj izpolniti in skupaj s ponudbo vrniti naročniku. Vlagatelj opozarja na 14. člen Pravilnika, po katerem se izpolnjevanje pogojev ugotavlja na podlagi izjave ponudnika o izpolnjevanju pogojev ali s predložitvijo listin, v zvezi s čimer bi moral naročnik v razpisni dokumentaciji ponudnikom bodisi posredovati v izpolnitev izjavo oziroma ga pozvati naj jo poda ali pa ga pozvati k predložitvi dokumentacije. Kot je razvidno iz Povabila k oddaji ponudbe, še navaja vlagatelj, naročnik v zvezi s tem ni zahteval ničesar, čeprav ima v skladu s 54. členom ZJN-1 pravico zahtevati, da ponudniki dopolnijo ali pojasnijo dokumente.
Vlagatelj v nadaljevanju ponavlja navedbe iz zahtevka za revizijo, ki se nanaša na ponudbo izbranega ponudnika, zahteva pa tudi povrnitev stroškov za sestavo predmetne vloge, in sicer v višini 250 odvetniških točk.

Naročnik je dne 13.12.2006 odstopil vlagateljev zahtevek za revizijo, skupaj z dokumentacijo o predmetnem postopku oddaje javnega naročila, v odločanje Državni revizijski komisiji.

Državna revizijska komisija je od naročnika dne 14.12.2006, skladno z drugim odstavkom 21. člena ZRPJN, zahtevala dodatno dokumentacijo. Naročnik je dodatno dokumentacijo posredoval še istega dne.

Po pregledu dokumentacije o javnem naročilu in po preučitvi utemeljenosti navedb vlagatelja in naročnika, je Državna revizijska komisija, v skladu z 22. in 23. členom ZRPJN, odločila tako kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju.

V obravnavanem primeru vlagatelj očita naročniku, da ni ravnal v skladu z notranjim aktom za oddajo naročil male vrednosti, da mu naročnik ni posredoval dodatne obrazložitve odločitve o oddaji naročila in da ponudba izbranega ponudnika ni pravilna.

Državna revizijska komisija je vlagateljeve očitke obravnavala po zaporedju oziroma po vrstnem redu kot jih je navedel v zahtevku za revizijo.

Državna revizijska komisija uvodoma ugotavlja, da je naročnik predmetno naročilo oddal po postopku za oddajo naročil male vrednosti. Postopek za oddajo naročila male vrednosti je postopek oddaje javnega naročila, katerega ocenjena vrednost je nižja od vrednosti, določene v zakonu o izvrševanju proračuna Republike Slovenije (prvi odstavek 124. člena ZJN-1). Če je torej vrednost konkretnega javnega naročila nižja od z zakonom določenega vrednostnega praga, se naročilo ne odda po splošnih pravilih zakona, ampak po pogojih, določenih v 3.5. poglavju ZJN-1 (Oddaja naročila male vrednosti). Namen posebne ureditve naročil male vrednosti je (iz razlogov ekonomičnosti) razbremeniti naročnika vrste formalnosti, ki sicer veljajo v postopkih javnega naročanja. Pri oddaji javnih naročil male vrednosti zato zakon načeloma ne posega v notranja razmerja naročnikov, oziroma ta razmerja ureja le toliko, kolikor je to nujno potrebno zaradi varstva javnih koristi. Kljub temu, da zakon za oddajo javnih naročil male vrednosti predvideva poseben režim, pa je naročnik dolžan upoštevati vsa štiri temeljna načela, kot so opredeljena v 4. - 7. člena ZJN-1. Navedeno izhaja (tudi) iz prvega odstavka 125. člena ZJN-1, ki določa, da naročnik za oddajo naročil male vrednosti s svojim notranjim aktom določi način oddaje javnega naročila, upoštevajoč temeljna načela tega zakona.

ZJN-1 torej ureditev postopka oddaje javnih naročil male vrednosti prepušča naročnikom, pri čemer jih zavezuje, da v ta namen sprejmejo (svoj) notranji akt, pri pripravi slednjega pa naročniki niso neposredno vezani na določbe ZJN-1, pač pa le na njegova temeljna načela (gospodarnost in učinkovitost porabe javnih sredstev, zagotavljanje konkurence med ponudniki, transparentnost porabe javnih sredstev in enakopravnost ponudnikov).
Ker je naročnik postopek oddaje javnih naročil male vrednosti uredil v Navodilu za oddajo javnega naročila male vrednosti (v nadaljevanju: Navodilo), ki ga je sprejel dne 15.09.2004, Državna revizijska komisija vlagateljevim očitkom, da naročnik "nima v zakonski določeni obliki izdelanih navodil oziroma pravil, s katerimi bi bila urejena merila in postopki za ocenjevanje ponudb", ni mogla slediti. Tudi sicer so vlagateljevi očitki, v tem delu zahtevka za revizijo nejasni, kontradiktorni in (celo) nesmiselni, saj kot je mogoče (vsaj posredno) razbrati iz revizijskega zahtevka (in iz zahteve za nadaljevanje postopka pred Državno revizijsko komisijo), vlagatelj po eni strani zatrjuje, da naročnik v ta namen ni sprejel notranjega akta po drugi strani pa navaja, da bi moral naročnik v obravnavanem primeru ravnati v skladu z notranjim aktom, ki ga je sprejelo Računsko sodišče Republike Slovenije.

Naročnik je postopek oddaje predmetnega javnega naročila male vrednosti izvedel po postopku zbiranja ponudb. Slednji je urejen v Navodilu (od 4. do vključno 12. člena). Postopek je pričel s sklepom o začetku postopka oddaje javnega naročila male vrednosti, ki obsega vse sestavine iz 4. člena Navodila, razpisna dokumentacija obsega vse sestavine iz 5. člena Navodila, naročnik je povabil k oddaji ponudbe štiri potencialne ponudnike (6. člen Navodila določa, da mora naročnik povabiti k oddaji ponudb najmanj dva ponudnika), merilo za ocenitev ponudb "najnižja cena" je določeno v skladu s 7. členom Navodila (iz le-tega izhaja, da se kot merilo za izbiro najugodnejšega ponudnika praviloma uporabi najnižjo ceno, isti člen Navodila pa tudi dopušča, da lahko naročnik poleg cene uporabi tudi druga merila navedena v 51. členu ZJN-1, če ugotovi, da je to smotrno). 7. člen Navodila hkrati tudi določa, da naročnik izbrano merilo in način ocenjevanja navede v povabilu k oddaji ponudbe (naročnik je Povabilo k oddaji ponudbe zapisal, da bo izbran tisti ponudnik, ki bo ponudil najnižjo skupno ponudbeno ceno po predračunuâ??). Naročnik je ravnal tudi v skladu z 10. členom Navodila in vsem ponudnikom posredoval obvestilo o oddaji javnega naročila in v skladu z 11. členom Navodila, ki določa pripravo in sestavne dele poročila o oddaji javnega naročila male vrednosti, saj je, kot izhaja iz dokumentacije iz spisa, po sprejemu obvestila o oddaji javnega naročila pripravil tudi poročilo o oddaji javnega naročila male vrednosti, in sicer z vsemi podatki, ki jih predvideva 11. člen Navodila. Državna revizijska komisija na tem mestu še opozarja vlagatelja, da so vsi zgoraj navedeni dokumenti (z izjemo Obvestila o oddaji javnega naročila) notranji akti naročnika (in kot takšni sestavni del dokumentacije o oddaji javnega naročila), ki jih ni dolžan posredovati ponudnikom.

Med strankama v tem postopku ni sporno, da naročnik vlagatelju ni posredoval dodatne obrazložitev odločitve o oddaji naročila (o čemer se je Državna revizijska komisija izrekla že v svoji odločitvi št. 018-420/2006-43-3503, z dne 21.11.2006, ki jo je sprejela na podlagi vložene vlagateljeve pritožbe, pri čemer je v obrazložitvi svoje odločitve, navedla ugotovljeno dejansko stanje ter dejanske in pravne podlage, ki so narekovale razveljavitev naročnikovega sklepa s katerim je slednji vlagateljev zahtevek za revizijo zavrgel). Ker pa je bil vlagatelju omogočen vpogled v ponudbo izbranega ponudnika (in v ponudbe ostalih sodelujočih ponudnikov), s čimer je bil podrobno seznanjen z vsemi prednostmi ponudbe izbranega ponudnika (navedeno potrjuje tudi sama vsebina njegovega zahtevka za revizijo, iz katerega je nedvomno razvidno, da mu je bil vpogled omogočen v celotno ponudbo izbranega ponudnika in med drugim tudi v dokument, v katerem so navedene tehnične zmogljivosti biokemičnega analizatorja), kar je tudi temeljni namen dodatne obrazložitve odločitve o oddaji naročila (drugi odstavek 78. člena ZJN-1), Državna revizijska komisija njegovemu očitku v tem delu zahtevka za revizijo ni mogla slediti.

Jedro spora med vlagateljem in naročnikom pa je v tem, ali je izbrani ponudnik oddal pravilno ponudbo, zato je Državna revizijska komisija v nadaljevanju presojala, ali so vlagateljevi očitki v tem delu zahtevka za revizijo utemeljeni.
Naročnik je od ponudnikov zahteval, da mora biokemični analizator izpolnjevati tehnične zmogljivosti, ki jih je določil v devetih alinejah (dokument - Biokemični analizator - Tehnične zmogljivosti) in so jih ponudniki prejeli s Povabilom k oddaji ponudbe, št. JNMV-0010/2006-POG, z dne 28.08.2006. Naročnik je med drugim zahteval, da mora ponujeni biokemični analizator izpolnjevati oziroma omogočati (med drugimi tudi) naslednje tehnične zmogljivosti (Državna revizijska komisija v nadaljevanju te obrazložitve navaja le tiste tehnične karakteristike, ki so med strankama sporne - za prvo navedeno tehnično karakteristiko vlagatelj zatrjuje, da je izbrana ponudba ne izpolnjuje za preostale pa navaja, da je v zvezi z njimi biokemični analizator, ki ga je ponudil sam, boljši od izbranega aparata):
- možnost aplikacije tujih reagentov (odprti sistem), ki so zajeti tudi v razpisu Ministrstva za zdravje za tekoče leto
- minimalna poraba reagentov
- minimalna poraba demineralizirane vode
- minimalna količina odpadne vode in odpadnega materiala, ki se skladno z novim pravilnikom ne sme spuščati v odtok ali odlagati med komunalne odpadke

Pregled ponudbe izbranega ponudnika pokaže, da je v ponudbo priložil dokument (Tehnične zmogljivosti ponujenega aparata) iz katerega izhajajo vse štiri zgoraj navedene (in sporne) tehnične zahteve ("odprti kanali za aplikacijo reagentov tujih proizvajalcev" - druga alineja dokumenta, "reagenti za analizator zajeti v razpisu Ministrstva za zdravje v tekočem letu" - tretja alineja dokumenta, "minimalna poraba reagentov" - 7. alineja dokumenta, "minimalna poraba demineralizirane vode" - 8. alineja dokumenta in "minimalna količina odpadne vode in odpadnega materiala, ki se skladno z novim pravilnikom ne sme spuščati v odtok ali odlagati med komunalne odpadke" - 9 alineja dokumenta).
Iz pregleda dokumentacije o oddaji predmetnega javnega naročila izhaja, da naročnik, tekom postopka oddaje predmetnega javnega naročila, izbranemu ponudniku ni postavil nobenih dodatnih zahtev v zvezi s podanimi tehničnimi zmogljivostmi, kar pomeni, da se je zanesel na to, da ponujeni aparat (biokemični analizator) izpolnjuje vse zahtevane in s strani izbranega ponudnika podane tehnične karakteristike. Ker niti Navodilo niti ZJN-1 (na uporabo ZJN-1 se Navodilo sklicuje v 1. členu) od naročnika ne zahtevata, da bi moral podatke, ki so mu jih predložili ponudniki v ponudbeni dokumentaciji posebej preveriti, je potrebno ugotoviti, da sodi odločitev o tem, ali in v katerih primerih ter v kakšnem obsegu bo naročnik preverjal posamezne podatke, ki so mu jih predložili ponudniki v svojih ponudbah, v sfero naročnikove odgovornosti za lastno poslovanje. Ker Navodilo in ZJN-1 torej od naročnika tovrstnega preverjanja ne zahtevata, mu tudi Državna revizijska komisija ne more naložiti takšne dolžnosti.

V zvezi z dodatnimi navedbami vlagatelja, ki jih je podal v dokumentu - Zahtevek za nadaljevanje postopka pred Državno revizijsko komisijo, z dne 08.12.2006, Državna revizijska komisija poudarja, da je že v več svojih odločitvah (npr. v zadevah 018-160/2005, 018-270/2005, 018-002/2006, 018-073/2006, 018-346/2006 in 018-435/06) zapisala, da podlago odločitve naročnika o zahtevku za revizijo tvorijo le tista dejstva, ki so bila navedena, in le tisti zahtevki, ki so bili postavljeni do konca postopka v zvezi z zahtevkom za revizijo pred naročnikom. Do tega trenutka morajo biti namreč podane vse procesne predpostavke za dopustnost zahtevka za revizijo, po tem trenutku pa se presoja tudi utemeljenost vlagateljevega zahtevka za revizijo. Naročnik odloči o zahtevku za revizijo ex nunc. Če se vlagatelj ne strinja z odločitvijo naročnika, pa lahko, v skladu s 17. členom ZRPJN, zahteva nadaljevanje postopka pred Državno revizijsko komisijo, vendar vlagatelj pri tem ne more navajati novih dejstev in kršitev oziroma postavljati novih zahtevkov, saj s temi dejstvi in kršitvami oziroma zahtevki ni bil seznanjen naročnik, ko je sprejel svojo odločitev, in zato o njih tudi ni mogel odločati ali se izjaviti. Navedeno pravilo udejanja eno izmed temeljnih načel revizije postopkov javnega naročanja - načelo hitrosti in velja tako za vložitev zahtevka kot tudi za morebitno njegovo dopolnitev (tudi v primeru dodatnih oziroma novih navedb in kršitev oziroma spremembe ali dopolnitve revizijskega predloga v obvestilu o nadaljevanju postopka pred Državno revizijsko komisijo). Ob nasprotnem tolmačenju bi zaobšli 16. člen ZRPJN, ki ureja odločanje naročnika o zahtevku za revizijo pred odločanjem Državne revizijske komisije o njem. Zaradi navedenega se Državna revizijska komisija v meritorno presojo v tem delu ni spuščala.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije pod 1. točko izreka tega sklepa.

Vlagatelj zahtevka za revizijo je v skladu z 22. členom ZRPJN zahteval povračilo stroškov, nastalih z revizijo. Ker Državna revizijska komisija zahtevku za revizijo ni ugodila, je bilo potrebno zavrniti tudi zahtevo za povračilo priglašenih stroškov revizijskega postopka.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije pod 2. točko izreka tega sklepa.


POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Po končanem postopku pred Državno revizijsko komisijo je sodno varstvo zagotovljeno v postopku povračila škode pred sodiščem splošne pristojnosti (peti odstavek 23. člena ZRPJN).

Ljubljana, 20.12.2006




Jožef Kocuvan, univ.dipl.ekon.
član Državne revizijske komisije


















Vročiti:
- Zdravstveni dom Piran, Cesta solinarjev 1, Lucija, Portorož
- KEMOFARMACIJA, d.d., Cesta na Brdo 100, Ljubljana
- odvetnik Marko Drinovec, Glavni trg 15, Kranj
- Ministrstvo za finance, Sektor za javna naročila, gospodarske javne službe in koncesije, Beethovnova 11, Ljubljana
- Državno pravobranilstvo Republike Slovenije, šubičeva 2, Ljubljana

Natisni stran