Na vsebino
EN

018-488/2006 Mestna občina Maribor

Številka: 018-488/06-42-3995
Datum sprejema: 27. 12. 2006

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljnjem besedilu: Državna revizijska komisija) je na podlagi 22. in 23. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Uradni list RS, št. 78/99, 90/99, 110/02, 42/04, 61/05 in 78/06; v nadaljnjem besedilu: ZRPJN) po članici Sonji Drozdek šinko v postopku nadzora nad zakonitostjo postopka oddaje javnega naročila "izvajanje varnostno informatorske službe za potrebe državnih organov Mestne občine Maribor; varovanje premoženja, upravljanje z varnostno nadzornim centrom in informatorska služba" in na podlagi zahtevka za revizijo, ki sta ga vložili podjetji Varnost Maribor d.d., Ulica Kraljeviča Marka ulica 5, Maribor (v nadaljnjem besedilu: prvi vlagatelj) in Varnost inpod d.o.o., Kraljeviča Marka ulica 5, Maribor (v nadaljnjem besedilu: drugi vlagatelj), ki ju zastopa odvetnik Leon Benigar Tošič, Litijska cesta 45, Ljubljana, zoper ravnanje naročnika Mestna občina Maribor, Heroja Staneta 1, Maribor (v nadaljnjem besedilu: naročnik), dne 27.12.2006

odločila:

1. Zahtevek za revizijo se zavrne kot neutemeljen.

2. Zahteva vlagateljev za povrnitev stroškov, nastalih v zvezi z revizijo, se zavrne kot neutemeljena.

Obrazložitev:

Naročnik je dne 20.07.2005 sprejel sklep o začetku postopka oddaje javnega naročila za izvajanje varnostno informatorske službe za potrebe državnih organov Mestne občine Maribor; varovanje premoženja, upravljanje z varnostno nadzornim centrom in informatorska služba. V Uradnem listu RS, št. 4/06, z dne 13.01.2006, je naročnik objavil javni razpis za predmetno javno naročilo po odprtem postopku, pod številko objave Ob-20/06.

Naročnik je dne 01.03.2006 izdal obvestilo o oddaji javnega naročila, s katerim je javno naročilo oddal ponudniku Protect-infra d.o.o., Partizanska cesta 36, Maribor. Zoper navedeno obvestilo je prvi vlagatelj dne 27.03.2006 vložil zahtevek za revizijo, ki mu je naročnik ugodil (sklep, z dne 13.04.2006). V obrazložitvi sklepa je naročnik zapisal, da bo (ob ugotovitvi, da ni dobil nobene pravilne ponudbe) v nadaljevanju izvedel postopek s pogajanji. Naročnik je dne 15.05.2006 oba ponudnika, ki sta v predhodno izvedenem odprtem postopku oddala (nepravilni) ponudbi, povabil na pogajanja v skladu s 1. točko tretjega odstavka 20. člena Zakona o javnih naročilih (Uradni list RS, št. 39/00, 102/00 in 2/04; v nadaljnjem besedilu: ZJN-1). Dne 29.05.2006 je naročnik izdal obvestilo o oddaji javnega naročila, št.: 41602-00005/2006, s katerim je kot najugodnejšega ponudnika ponovno izbral družbo Protect-infra d.o.o., Partizanska cesta 36, Maribor. Zoper navedeno obvestilo je prvi vlagatelj dne 22.06.2006 ponovno vložil zahtevek za revizijo, ki ga je naročnik dne 10.07.2006 zavrnil kot neutemeljenega, Državna revizijska komisija pa je s sklepom, št.: 018-256/06-33-2130, z dne 24.07.2006, zahtevku za revizijo ugodila in razveljavila odločitev naročnika, vsebovano v obvestilu o oddaji javnega naročila, št.: 41602-00005/2006, z dne 29.05.2006.

Naročnik je dne 02.10.2006 ponovno posredoval obema ponudnikoma, ki sta oddala ponudbi v predhodno izvedenem odprtem postopku, povabilo na pogajanja, št.: 41602-00005/2006, skladno s 1. točko tretjega odstavka 20. člena ZJN-1, ter navedel, da bodo pogajanja dne 12.10.2006

Vlagatelja sta dne 10.10.2006 vložila zahtevek za revizijo, v katerem naročniku očitata kršitev tretjega odstavka 20. člena ZJN-1. Drugi vlagatelj, ki do sedaj ni sodeloval v postopku oddaje predmetnega javnega naročila, navaja, da naročnik ne bi smel voditi postopka s pogajanji po tretjem odstavku 20. člena ZJN-1, ker s takšnim ravnanjem onemogoča sodelovanje ponudnikom, ki niso oddali ponudbe v predhodnem odprtem postopku. Ker je drugi vlagatelj trenutno zainteresiran za pridobitev predmetnega javnega naročila, mu lahko nastane škoda, saj ne more sodelovati v postopku oddaje javnega naročila.

Vlagatelj v zahtevku za revizijo v nadaljevanju navaja, da je naročnik kršil določilo tretjega odstavka 20. člena ZJN-1, saj je po izvedbi pogajanj, ki jih je vodil na podlagi povabila, z dne 15.05.2006, Državna revizijska komisija razveljavila obvestilo o oddaji javnega naročila, ker nobena ponudba ni bila pravilna. Ker je naročnik po neuspešnem postopku s pogajanji ponovno pričel s postopkom s pogajanji, vlagatelja menita, da naročnik lahko izpelje postopek s pogajanji po tretjem odstavku 20. člena ZJN-1 samo, če v odprtem postopku ne dobi nobene pravilne ponudbe, saj ZJN-1 ne omogoča neomejenega nadaljevanja postopka s pogajanji. Postopek s pogajanji lahko naročnik uporabi samo neposredno po končanem odprtem postopku, ne pa tudi po neuspešnem postopku s pogajanji, ki ga je opravil na podlagi neuspešnega odprtega postopka.

Prvi vlagatelj očita naročniku, da je spremenil predmet javnega naročila in pogoje za sodelovanje. V prvotnem javnem naročilu je bilo izvajanje storitev predvideno od 1.4.2005 do 31.12.2009, z novo predlagano pogodbo pa je naročnik predvidel opravljanje storitev od 1.10.2006 (kar je v očitnem nasprotju z zakonom, saj je predvidel pričetek opravljanja storitev še pred zaključenim postopkom oddaje javnega naročila) pa do 30.10.2009. V novi ponujeni pogodbi naročnik oddaja tudi storitev prevozov s šoferjem po potrebi naročnika, kar prvotno ni bilo predvideno in gre po mnenju vlagatelja za nedopustno širjenje storitve, ki je predmet javnega naročila. Prav tako gre za nedopustno širjenje predmeta javnega naročila z določilom v pogodbi, da bo izvajalec za naročnika občasno izvajal tudi dodatne storitve, ni pa nikjer navedeno, katere storitve bodo in kakšna bo cena za njihovo opravljanje. Prav tako tudi naročanje po telefonu ni predvideno v prvotni razpisni dokumentaciji in zato pomeni nedopustno spremembo predmeta javnega naročila.

Naročnik je tudi bistveno spremenil obliko predračuna za opravljene storitve tako, da je posamezno vrsto storitev, ki so bile prej vrednotene enotno (OBR-9 v prvotni razpisni dokumentaciji), predvidel delitev ponudbe po posameznih sklopih, saj je iz obrazcev razvidno, da mora ponudnik opredeliti ceno za opravljanje storitev po posameznih objektih, ki jih je razdelil v tri skupine. Po mnenju vlagatelja takšna sprememba razpisne dokumentacije ne bo omogočila izbora najugodnejše ponudbe, saj bo imel posamezen ponudnik več cen za storitve fizičnega in tehničnega varovanja, naročnik pa je v IX. členu navodil ponudnikom za izdelavo ponudbe določil naslednja merila za izbor najugodnejšega ponudnika:
"- cena storitve za opravljanje varnostne in informatorske službe â??.. 70 točk
- cena storitev za sprejemanje alarmnih podatkov in varnostno ukrepanje â??.. 30 točk".

Vlagatelj še navaja, da je naročnik omejil vsebino storitev, ki so bile predmet javnega naročila, saj je v predlagani pogodbi določil trajanje posameznih storitev varovanja, in sicer na lokaciji "Heroja Staneta 1" na 24 ur dnevno, vse leto, na ostalih lokacijah pa po dnevih različno, s tem da v prvotnem postopku obseg storitev ni bil tako določen, zato meni, da gre za bistveno spremembo pogojev in vsebine storitev, kar je v nasprotju s tretjim odstavkom 20. člena ZJN-1.

Vlagatelj predlaga, da naročnik razveljavi postopek s pogajanji številka 41602-00005/2006 ter s tem odpravi očitane kršitve.

Vlagatelj je priglasil naslednje stroške revizijskega postopka: taksa v višini 100.000,00 SIT ter stroški zastopanja po odvetniku - pregled dokumentacije 100 točk, priprava zahtevka za revizijo 3000 točk, povečanje tarife zaradi zastopanja dodatne stranke 10 %, vse povečano za 20 % DDV, skupaj 536.920,00 SIT.

Naročnik je s sklepom št.: 41602-00005/2006, z dne 24.10.2006, zahtevek za revizijo zavrnil v delu, ki se nanaša na prvega vlagatelja ter zavrgel v delu, ki se nanaša na drugega vlagatelja. Drugi vlagatelj je dne 27.10.2006 vložil pritožbo na Državno revizijsko komisijo, ki je pritožbi s sklepom, št.: 018-413/2006-44-3425, z dne 14.11.2006, ugodila ter naročniku naložila, da mora o vlagateljevem zahtevku za revizijo, ob ugotovitvi izpolnjevanja vseh procesnih predpostavk, odločiti v skladu s 16. členom ZRPJN.

Naročnik je s sklepom, št.: 41602-00005/2006, z dne 05.12.2006, zahtevek za revizijo kot neutemeljen zavrnil. V obrazložitvi sklepa naročnik navaja, da je Državna revizijska komisija s sklepom, št.: 018-256/06-33-2130, z dne 24.07.2006, razveljavila obvestilo o izbiri najugodnejšega ponudnika, ker je ugotovila, da nobena ponudba ni pravilna ter ni razveljavila postopka oddaje javnega naročila. Navedba vlagatelja, da bi moral naročnik izvesti ponovni odprti postopek oddaje javnega naročila, nima pravne podlage v odločitvi Državne revizijske komisije. Naročnik bi sicer lahko izvedel nov postopek, vendar se je glede na odločitev Državne revizijske komisije odločil nadaljevati že začeti postopek in ga zaključiti s pogajanji. Iz navedenega izhaja, da trditev oz. zahteva vlagatelja nima pravne podlage niti v zakonu niti v odločitvi Državne revizijske komisije, saj so za postopek s pogajanji podani zakoniti pogoji iz 1. točke tretjega odstavka 20. člena ZJN-1.

Glede navedb vlagatelja, da je naročnik spremenil pogoje javnega naročila in širil krog storitev, naročnik navaja, da ne držijo, saj se pogoji iz razpisne dokumentacije niso v ničemer spremenili. Naročnik se je nameraval pogajati le o ceni storitve, ponudnikoma pa je predložil enako pogodbo kot v prvotnem javnem naročilu s tem, da je zaradi poteka roka spremenil datume in vpisal storitev v pogodbo, ki je bila prej napisana na posebnem listu, kot sestavnem delu pogodbe. Prav tako ne drži trditev, da je naročnik širil krog storitev tudi na izvajanje del prevoza s šoferjem in druge storitve, saj so te storitve bile že sestavni del pogodbe in določeno je bilo, na kak način se obračunavajo. Naročnik je izpustil le en objekt iz tehničnega varovanja, ker ga nima več v upravljanju. To pa ni bistveno odstopanje od prvotnega opisa storitve in predstavlja nebistveno spremembo razpisne dokumentacije, saj bi lahko predstavljala ta storitev le eno trinajstino cene za tehnično varovanje, ki ima ponder samo 30 %. Iz navedenega izhaja, da naročnik ni na nedovoljen način oz. v nasprotju z zakonom spremenil razpisne dokumentacije. Navedba vlagatelja, da je naročnik postavil merila, po katerih ne bo možno vrednotenje ponudb, je prepozna v skladu s petim odstavkom 12. člena ZRPJN. Naročnik ni spreminjal meril, niti navajal novih meril, ampak je zahteval predložitev novega predračuna, ki vsebuje razdelavo cene storitve po objektih, ločeno za fizično varovanje in ločeno za tehnično varovanje. Merila pa tudi omogočajo izbiro najugodnejše ponudbe.

Vlagatelj je z dopisom, z dne 08.12.2006, ki ga je naročnik prejel dne 11.12.2006, naročnika obvestil, da bo nadaljeval postopek pred Državno revizijsko komisijo ter zahteval povračilo dodatno nastalih stroškov v višini 50 odvetniških točk.

Naročnik je z dopisom, št.: 41602-00005/2006, z dne 13.12.2006, odstopil zahtevek za revizijo skupaj z dokumentacijo o oddaji javnega naročila v odločanje Državni revizijski komisiji.

Po pregledu dokumentacije o javnem naročilu ter proučitvi utemeljenosti navedb vlagateljev in naročnika je Državna revizijska komisija, v skladu z drugo alineo prvega odstavka 23. člena ZRPJN, odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju tega sklepa.

Državna revizijska komisija je najprej obravnavala revizijsko navedbo drugega vlagatelja, da je naročnik kršil tretji odstavek 20. člena ZJN-1, ker je za oddajo predmetnega javnega naročila ponovno uvedel postopek s pogajanji. Naročnik je postopek s pogajanji brez predhodne objave začel na podlagi 1. točke tretjega odstavka 20. člena ZJN-1, ker v predhodno izvedenem odprtem postopku ni dobil nobene pravilne ponudbe in je v postopek s pogajanji vključil oba ponudnika, ki sta predložila ponudbi v predhodno neuspešno izvedenem odprtem postopku. Ker naročnik tudi v postopku s pogajanji, izvedenem skladno s 1. točko tretjega odstavka 20. člena ZJN-1 na podlagi povabila na pogajanja, z dne 15.05.2006, ni prejel nobene pravilne ponudbe, je ponovil postopek oddaje predmetnega javnega naročila po postopku s pogajanji na podlagi 1. točke tretjega odstavka 20. člena ZJN-1 ter 02.10.2006 obema ponudnikoma, ki sta sodelovala v predhodno neuspešno izvedenem odprtem postopku, poslal povabilo na pogajanja. Državna revizijska komisija izpostavlja, da ZJN-1 v tretjem odstavku 20. člena ne prepoveduje ponovitve izvedbe postopka s pogajanji v primeru, ko naročnik v postopku s pogajanji ponovno ne prejme nobene pravilne ali sprejemljive ponudbe, ampak določa zgolj pogoj, da sme naročnik oddati naročilo po postopku s pogajanji, če v odprtem ali omejenem postopku ne dobi nobene pravilne ali sprejemljive ponudbe. Iz navedenega zakonskega pravila torej sledi, da zakon ne omejuje izvedbe postopka s pogajanji le na en krog pogajanj, s tem pa hkrati dopušča ponovitev izvedbe postopka s pogajanji, v kolikor so za ta postopek izpolnjeni navedeni predpisani zakonski pogoji, da torej naročnik v predhodno izvedenem odprtem postopku ni prejel nobene pravilne ali sprejemljive ponudbe. ZJN-1 tudi ne določa načina izvedbe postopka s pogajanji, ampak ob izpolnitvi zakonske določbe, da naročnik v odprtem ali omejenem postopku ne dobi nobene pravilne ali sprejemljive ponudbe ter da se prvotno določen predmet javnega naročila in razpisna dokumentacija bistveno ne spremenita, prepušča izvedbo postopka naročniku.

Navedbi vlagatelja, da naročnik ne bi smel ponoviti postopka s pogajanji, ampak bi moral ponovno izvesti odprti postopek, ni mogoče slediti. Vlagatelj sicer pravilno navaja, da je Državna revizijska komisija razveljavila obvestilo o oddaji javnega naročila, izvedenega po postopku s pogajanji, z dne 15.05.2006 (sklep št.: 018-256/06-33-2130, z dne 24.07.2006). Dejstvo, da Državna revizijska komisija ni razveljavila postopka oddaje javnega naročila, ampak zgolj obvestilo o oddaji javnega naročila, pa omogoča naročniku nadaljevanje postopka oddaje javnega naročila oziroma ponovitev postopka s pogajanji. Naročnik se v primeru, ko postopek oddaje javnega naročila ni razveljavljen, avtonomno odloča, ali bo predhodno (neuspešno) izveden postopek oddaje javnega naročila ponovil ali pa bo izvedel nov postopek. V konkretnem primeru bi naročnik sicer lahko zaključil postopek s pogajanji in začel nov, odprti postopek oddaje predmetnega javnega naročila, vendar se je naročnik, kot izhaja iz predložene dokumentacije, odločil, da bo ponovil postopek s pogajanji. Naročniku glede na zgoraj navedeno zakonsko pravilo in ugotovljeno dejansko stanje ni mogoče očitati kršitve 1. točke tretjega odstavka 20. člena ZJN-1 iz razloga, ker je ponovno začel s postopkom oddaje predmetnega javnega naročila po postopku s pogajanji, zato je treba v tem delu zahtevek za revizijo zavrniti kot neutemeljen.

Državna revizijska komisija je v nadaljevanju presojala utemeljenost očitka prvega vlagatelja, da predmet javnega naročila in pogoji za sodelovanje v predmetnem postopku s pogajanji niso enaki kot v prvotno izvedenem postopku, čeprav je takšen pogoj določen v tretjem odstavku 20. člena ZJN-1. Glede navedenega očitka Državna revizijska komisija poudarja, da ZJN-1 v 1. točki tretjega odstavka 20. člena določa, da sme naročnik oddati javno naročilo po postopku s pogajanji v primeru, če v odprtem ali omejenem postopku ne dobi nobene pravilne ali sprejemljive ponudbe, pri čemer pa se prvotno določen predmet javnega naročila in vsebina razpisne dokumentacije ne smeta bistveno spremeniti. Iz navedenega zakonskega pravila je torej razvidno, da ZJN-1 v postopku s pogajanji ne prepoveduje sprememb predmeta javnega naročila in razpisne dokumentacije, temveč dopušča nebistvene spremembe. Zakon sicer ne določa, katere so bistvene in katere nebistvene spremembe predmeta javnega naročila oziroma razpisne dokumentacije in to prepušča odločitvi naročnika.

Glede revizijske navedbe vlagatelja, da je bila v prvotnem javnem naročilu storitev, ki je predmet konkretnega postopka varovanje premoženja, predvidena od 1.4.2005 do 31.12.2009, z novo predlagano pogodbo pa je naročnik predvidel opravljanje storitev od 1.10.2006 do 31.10.2009, je potrebno ugotoviti, da čas izvedbe javnega naročila ni sestavni del opisa storitve in s tem predmeta javnega naročila, ki je bil sestavni del razpisne dokumentacije v odprtem postopku oddaje predmetnega javnega naročila. Naročnik je čas izvajanja javnega naročila, za katerega se sklepa pogodba, določil v 3. členu vzorca pogodbe. V pogodbi o fizičnem in tehničnem varovanju, ki jo je naročnik predložil ponudnikoma, ki sta predložila ponudbi v odprtem postopku, s povabilom na pogajanja, z dne 02.10.2006, je naročnik v 5. členu določil novo obdobje, za katerega bo sklenjena pogodba, kar pa je posledica revizijskih postopkov, zaradi katerih je potekel prvotno določen rok sklenitve pogodbe, pri tem pa je tudi nekoliko skrajšal čas trajanja pogodbe. Ne glede na navedeno ugotovitev pa čas, za katerega bo sklenjena pogodba, ni predmet javnega naročila, ampak je to obligacijska določba, kot sestavni del pogodbe, ki jo bosta sklenila naročnik in izbrani ponudnik. Zahtevek za revizijo je zato treba v tem delu označiti kot neutemeljen.

Očitek vlagatelja, da naročnik v novi ponujeni pogodbi oddaja tudi storitev prevozov s šoferjem po potrebi naročnika, ki prvotno ni bila predvidena, kar pomeni nedopustno širjenje predmeta javnega naročila, ni utemeljen. Naročnik je namreč v vzorcu pogodbe, ki je sestavni del razpisne dokumentacije, pripravljene v okviru odprtega postopka oddaje predmetnega javnega naročila, v drugem odstavku 4. člena zapisal: "Izvajalec bo za naročnika občasno izvajal tudi dodatne storitve, ki jih bo naročnik posebej naročil, kot so storitve prevoza oseb â??.". Naročnik je tudi v četrtem odstavku 4. člena vzorca pogodbe med drugim določil: "Urne cene iz ponudbenega predračuna se â?? povečajo â?? za dodatna dela občasnih prevozov oseb za 30 %.". Iz naročnikove razpisne dokumentacije, ki jo je naročnik posredoval potencialnim ponudnikom v izvajanju odprtega postopka, vzorca pogodbe, je jasno razvidno, da je naročnik že v odprtem postopku zahteval, da bo izvajalec predmetnega javnega naročila po potrebi naročnika opravljal tudi prevoze, zato navedena storitev v pogodbi o fizičnem in tehničnem varovanju, ki jo je naročnik posredoval ponudnikoma z vabilom na pogajanja, z dne 02.10.2006, ne pomeni nove storitve in s tem tudi ne širjenja predmeta javnega naročila. Prav tako je neutemeljen tudi očitek vlagatelja, da gre za nedopustno širjenje predmeta javnega naročila z določilom v pogodbi o fizičnem in tehničnem varovanju, ki je priloga k povabilu na pogajanja, z dne 02.10.2006, da bo izvajalec za naročnika občasno izvajal tudi dodatne storitve ter da ni navedeno, katere storitve bodo in kakšna bo cena za njihovo opravljanje. Naročnik je namreč v razpisni dokumentaciji, ki jo je potencialnim ponudnikom posredoval v odprtem postopku, v drugem odstavku 4. člena vzorca pogodbe, določil naslednjo zahtevo: "Izvajalec bo za naročnika občasno izvajal tudi dodatne storitve, ki jih bo naročnik posebej naročil â??in storitve v izrednih razmerah.". V četrtem odstavku 4. člena vzorca pogodbe je naročnik zapisal naslednje: "Urne cene iz ponudbenega predračuna se â?? povečajo â?? za delo ob izrednih razmerah za 30 % â?? .". Iz navedenih določil razpisne dokumentacije izhaja, da naročnik v pogodbi o fizičnem in tehničnem varovanju, ki je sestavni del povabila na pogajanja, z dne 02.10.2006, ni navajal novih storitev oziroma ni spreminjal predmeta javnega naročila, kot to v zahtevku za revizijo zatrjuje vlagatelj. Hkrati je potrebno ugotoviti, da določilo v pogodbi o fizičnem in tehničnem varovanju, z dne 02.10.2006, da lahko naročnik dodatne storitve naroča po telefonu, ne sodi med storitve, ki jih bo opravljal izvajalec, ampak predstavlja le način komuniciranja med naročnikom in izvajalcem, pri čemer se je naročnik izrecno zavezal, da bo na zahtevo izvajalca po telefonu posredovano naročilo pisno potrdil z naročilnico. Zgoraj navedene ugotovitve torej dokazujejo, da naročnik v ponovljenem postopku oddaje predmetnega javnega naročila po postopku s pogajanji ni spremenil predmeta javnega naročila in zato ni zagrešil s strani vlagatelja zatrjevanih kršitev določila 1. točke tretjega odstavka 20. člena ZJN-1.

Državna revizijska komisija je v nadaljevanju obravnavala revizijsko navedbo vlagatelja, da je naročnik spremenil obliko predračuna za opravljene storitve in s tem predvidel delitev ponudbe po posameznih sklopih. Naročnik je v ponovljenem postopku oddaje javnega naročila po postopku s pogajanji namesto obrazca "Predračun" (OBR-9), ki je bil sestavni del razpisne dokumentacije, posredovane potencialnim ponudnikom v postopku oddaje javnega naročila po odprtem postopku, povabilu na pogajanja, z dne 02.10.2006, priložil dva obrazca in sicer "Seznam objektov - fizično varovanje" in "Tehnično varovanje". Iz primerjave navedenih obrazcev je razvidno, da je naročnik v odprtem postopku, v obrazcu "Predračun", zahteval, da ponudniki podajo cene za vse objekte skupno, vendar ločeno za fizično in tehnično varovanje, medtem ko je v ponovljenem postopku oddaje javnega naročila po postopku s pogajanji naročnik pripravil obrazca "Seznam objektov - fizično varovanje" in "Tehnično varovanje" tako, da bo moral ponudnik cene za fizično in tehnično varovanje navesti ločeno po objektih ter skupaj za vse objekte. Navedba vlagatelja, da je naročnik spremenil obliko predračuna, je sicer pravilna, vendar naročnik pri tem ni posegel v vsebino predračuna, ampak je z navedeno spremembo zahteval le bolj transparenten prikaz ponudbene cene, zaradi česar se vsebina razpisne dokumentacije ni bistveno spremenila. Naročnik pa s predložitvijo obrazcev predračuna za fizično in tehnično varovanje, v katerih je zahteval navedbo cen po posameznih objektih, tudi ni predvidel delitve ponudbe po posameznih sklopih, kot to navaja vlagatelj, saj bi moral biti način oddaje javnega naročila po sklopih določen tako v objavi javnega razpisa kot v razpisni dokumentaciji, kar pa v konkretnem primeru ni določeno. Zgolj zahtevo naročnika, da ponudnik navede cene po posameznih objektih, ni mogoče interpretirati tako, da je naročnik s tem oblikoval delitev ponudbe po sklopih, kot to navaja vlagatelj v zahtevku za revizijo, zato je tudi v tem delu zahtevek za revizijo neutemeljen.

Glede vlagateljevega očitka, da naročnik zaradi spremenjene oblike ponudbenega predračuna ne bo mogel izbrati najugodnejšega ponudnika, saj imajo ponudniki možnost za posamezne objekte postaviti različne cene za fizično in tehnično varovanje in tako ne bo mogoče določiti, kakšno ceno je potrebno vzeti za vrednotenje ponudbe, Državna revizijska komisija najprej poudarja, da je naročnik v obeh obrazcih predračuna, predloženih v ponovljenem postopku oddaje javnega naročila s pogajanji, poleg cen po posameznih objektih zahteval tudi navedbo skupne ponudbene cene za vse objekte. Iz ponudb ponudnikov bo v ponovljenem postopku s pogajanji prav tako razvidna skupna cena za fizično in tehnično varovanje, kot je bila v predhodno izvedenih postopkih (odprtem postopku in postopku s pogajanji), zato je navedba vlagatelja, da bo imel posamezen ponudnik več cen za storitve fizičnega in tehničnega varovanja s tega vidika brezpredmetna. Vlagatelj pa očitka, da je v tem delu razpisna dokumentacija takšna, da ne bo omogočila izbora ponudnika, ker ne bo mogoče ponudb ovrednotiti po pravilih, ki jih je postavil sam naročnik, ni dokazal. V skladu s 5. točko tretjega odstavka 12. člena ZRPJN mora namreč vlagatelj v zahtevku za revizijo navesti dejstva in dokaze, s katerimi se kršitve dokazujejo, vlagatelj pa dokazov za zatrjevano kršitev ni navedel. V kolikor pa se očitek vlagatelja nanaša na neustreznost meril za izbiro najugodnejšega ponudnika, ki jih je naročnik določil v razpisni dokumentaciji, IX. členu navodil za izdelavo ponudbe, je v smislu petega odstavka 12. člena ZRPJN ta očitek pravno formalno prepozen in ga v tej fazi postopka oddaje javnega naročila ni več mogoče meritorno obravnavati.

V zvezi z revizijsko navedbo, da je naročnik v ponovljenem postopku oddaje predmetnega javnega naročila po postopku s pogajanji omejil vsebino storitev, ki so bile predmet prvotnega javnega naročila s tem, da je določil drugačen obseg storitev od prvotno določenega, s čimer je bistveno spremenil pogoje in vsebino storitev, Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik v obrazcu predračuna "Seznam objektov - fizično varovanje" za eno lokacijo določil 24 ur dnevno izvajanje storitev fizičnega varovanja, za dve lokaciji pa izvajanje storitev v razponu med 7 uro in 17 uro glede na delovni čas, različno po dnevih. Iz popisa storitev, ki je sestavni del razpisne dokumentacije, pa je razvidno, da je naročnik določil obseg storitev varovanja in informatorske službe glede na skupno število ur vseh zaposlenih (33, 9 in 10 ur dnevno). Naročnik je torej v obrazcu predračuna navedel konkretno trajanje delovnega časa in ga specificiral po posameznih objektih, kot osnovo za izdelavo predračuna v teh objektih, medtem ko je v razpisni dokumentaciji navedel obseg storitev na posameznih lokacijah glede na skupno število ur vseh zaposlenih. Ugotoviti je potrebno, da natančnejši podatki o obsegu opravljanja storitev po posameznih objektih glede na delovni čas, ki jih je naročnik navedel v obrazcu predračuna v ponovljenem postopku oddaje javnega naročila po postopku s pogajanji, ne predstavljajo bistvene spremembe vsebine storitev, ampak se bodo odrazili zgolj v bolj pregledni in primerljivi kalkulaciji cen po posameznih objektih, s čimer se zagotavlja večja transparentnost skupne ponudbene cene, o kateri se bo naročnik pogajal s ponudniki. Zahtevek za revizijo je bilo zato treba tudi v tem delu zavrniti kot neutemeljen.

Državna revizijska komisija je pri presoji utemeljenosti zahtevka za revizijo ugotovila, da naročniku v ponovljenem postopku oddaje predmetnega javnega naročila po postopku s pogajanji ni mogoče očitati kršitve določila 1. točke tretjega odstavka 20. člena ZJN-1, kot jih v zahtevku za revizijo zatrjujeta vlagatelja, zato je skladno z drugo alineo prvega odstavka 23. člena ZRPJN odločila tako, kot je razvidno iz izreka tega sklepa.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa.


Ker je Državna revizijska komisija zahtevek za revizijo zavrnila kot neutemeljen, tretji odstavek 22. člena ZRPJN pa povrnitev potrebnih stroškov, nastalih v zvezi z revizijo, veže na utemeljenost zahtevka za revizijo, je bilo potrebno zavrniti tudi zahtevo vlagateljev za povračilo stroškov revizijskega postopka.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa.


POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Po končanem postopku pred Državno revizijsko komisijo je sodno varstvo zagotovljeno v postopku povračila škode pred sodiščem splošne pristojnosti (peti odstavek 23. člena ZRPJN).


V Ljubljani, dne 27.12.2006



Sonja Drozdek šinko, univ. dipl. prav.
članica Državne revizijske komisije

















Vročiti:
- Mestna občina Maribor, Heroja Staneta 1, Maribor
- Odvetnik Leon Benigar Tošič, Litijska cesta 45, Ljubljana
- Državno pravobranilstvo Republike Slovenije, šubičeva 2, Ljubljana
- Republika Slovenija, Ministrstvo za finance, Sektor za javna naročila, gospodarske javne službe in koncesije, Beethovnova 11, Ljubljana

Natisni stran