018-374/2006 DARS,d.d.

Številka: 018-374/06-44-3268

SKLEP

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljnjem besedilu: Državna revizijska komisija) je na podlagi 22. in 23. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Uradni list Republike Slovenije, številka 78/1999; 90/1999 - popravek; 110/2002; 42/2004; 61/2005 in 78/2006; v nadaljnjem besedilu: ZRPJN) v senatu člana Jožefa Kocuvana, kot predsednika senata, ter članov Sonje Drozdek-šinko in Nataše Jeršič, kot članov senata, ob sodelovanju svetovalca Marka Zupanca, v postopku nadzora nad zakonitostjo javnega naročila za izvedbo javne razsvetljave razcepa Malence in na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložila gospodarska družba ELSA GORNJA RADGONA, d. o. o., šlebingerjev breg 15, 9250 Gornja Radgona (v nadaljnjem besedilu: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika Družba za avtoceste v Republiki Sloveniji - DARS, d. d., Ulica XIV. divizije 4, 3000 Celje (v nadaljnjem besedilu: naročnik), dne 25. oktobra 2006 soglasno

ODLOČILA

1. Vlagateljev zahtevek za revizijo z dne 28. avgusta 2006 se zavrne kot neutemeljen.

2. Vlagateljeva zahteva za povrnitev stroškov, nastalih z revizijo, se zavrne.

Obrazložitev

Naročnik je dne 16. maja 2006 sprejel "SKLEP o začetku postopka oddaje javnega naročila za: IZVEDBA JAVNE RAZSVETLJAVE RAZCEPA MALENCE" številka 2006/000240, javni razpis za oddajo predmetnega javnega naročila po odprtem postopku pa je bil objavljen v Uradnem listu Republike Slovenije, številka 55/06, z dne 26. maja 2006, pod številko objave Ob-14826/06 (v nadaljnjem besedilu: javno naročilo).

Iz "Zapisnika o javnem odpiranju ponudb za oddajo javnega naročila IZVEDBA JAVNE RAZSVETLJAVE RAZCEPA MALENCE" številka 402-26/06-SS-240, izdanega dne 28. junija 2006, pa tudi iz "SKLEPA O ODDAJI JAVNEGA NAROČILA IZVEDBE JAVNE RAZSVETLJAVE RAZCEPA MALENCE" številka 402-25/06-RPP-/240, z dne 20. julija 2006 (v nadaljnjem besedilu: odločitev o oddaji naročila), izhaja, da so na predmetni javni razpis prispele tri ponudbe in sicer ponudbe:
- vlagatelja,
- ponudnika JAVNA RAZSVETLJAVA, d. d., Ljubljana,
- ponudnika SCT, d. d., Ljubljana.

Naročnik je dne 20. julija 2006 sprejel odločitev o oddaji naročila, iz katere izhaja, da se predmetno javno naročilo odda ponudniku JAVNA RAZSVETLJAVA, d. d., Ljubljana. Iz odločitve o oddaji javnega naročila tudi izhaja, da je bila ponudba vlagatelja ocenjena kot nepravilna, z obrazložitvijo, da:
- je vlagatelj v ponudbi priložil mnenje pooblaščenega revizorja, ki pa ne ustreza zahtevi podčlena 5.1 (o) Navodil ponudnikom za izdelavo ponudbe, saj ne izkazuje poravnavanja vseh obveznosti vlagatelja do vseh dobaviteljev blaga, podizvajalcev in kooperantov, zapadlih do datuma revizorjevega poročila, temveč le poravnavanje obveznosti do dobaviteljev blaga in materiala, podizvajalcev in kooperantov, ki ponudniku razpisa dobavljajo potrebno blago za razpisano javno naročilo;
- vlagatelj z nobeno analizo ne podpira ponujenih cen v ponudbenem predračunu, kar ni v skladu z zahtevo iz podčlena 13.1/b.7 Navodil ponudnikom za izdelavo ponudbe.

Vlagatelj je v ponedeljek, dne 31. julija 2006, priporočeno (s povratnico) na pošto oddal "ZAHTEVO ZA DODATNO OBRAZLOŽITEV SKLEPA št. 402-25/06-RPP-/240 z dne 20.07.2006 IN VPOGLED V DOKUMENTACIJO PONUDNIKOV, KATERIH PONUDBE SO BILE PRAVILNE" številka 0665/06, izdano dne 28. julija 2006, dne 11. avgusta 2006 pa je naročnik izdal "Dodatno obrazložitev odločitve o oddaji javnega naročila za izvedbo javne razsvetljave razcepa Malence" številka 402-25/06 2006/240, ki jo je vlagatelj prejel dne 16. avgusta 2006 (v nadaljnjem besedilu: dodatna obrazložitev odločitve o oddaji naročila). Naročnik v dodatni obrazložitvi odločitve o oddaji naročila najprej povzema odločitev o oddaji naročila, v nadaljevanju pa vlagatelju natančneje pojasnjuje razloge za njegov zaključek, da je vlagateljeva ponudba nepravilna. Naročnik je dne 17. avgusta 2006 vlagatelju omogočil tudi vpogled v ponudbi ostalih dveh ponudnikov, ki sta v konkretnem postopku oddala svoji ponudbi.

Vlagatelj je v ponedeljek, dne 28. avgusta 2006, na pošto priporočeno (s povratnico) oddal zahtevek za revizijo z dne 28. avgusta 2006 (v nadaljnjem besedilu: zahtevek za revizijo), v katerem naročniku oziroma revizijski komisiji predlaga, da odločitev o oddaji naročila razveljavi ter oceni ponudbo izbranega ponudnika JAVNA RAZSVETLJAVA, d. d., Ljubljana (v nadaljnjem besedilu: izbrani ponudnik) kot nepravilno, ponudbo vlagatelja pa kot pravilno. Vlagatelj v zahtevku za revizijo zahteva tudi povrnitev stroškov plačila takse v višini 400.000,00 SIT. Vlagatelj v zahtevku za revizijo najprej na kratko povzema dotedanji potek postopka, nato pa naročniku očita naslednje kršitve:
a) naročnik je po mnenju vlagatelja kršil 5. člen Zakona o javnih naročilih (Uradni list Republike Slovenije, številka 39/2000; 102/2000 - popravek in 2/2004; v nadaljnjem besedilu: ZJN-1), saj je vlagatelj pri vpogledu v razpoložljive podatke podjetja JRS, d. d., ugotovil, da sta tako odgovorni vodja del izbranega ponudnika (M. B.) kakor tudi odgovorna oseba izbranega ponudnika (J. š.) ustanovitelja in hkrati solastnika podjetja JRS, d. d., Litijska 263, 1261 Ljubljana, se pravi projektivnega podjetja naročnika. Iz omenjenega gre po mnenju vlagatelja ugotoviti, da je naročnik za najugodnejšega ponudnika izbral podjetje katerih ključne osebe so bile (iz razloga kapitalskih interesov) v neposredni povezavi pri fazi priprave na oddajo javnega naročila, saj so solastniki izbranega podjetja naročnika (pravilno: ponudnika; opomba Državne revizijske komisije) za izvedbo del iz javnega naročila, pa tudi solastniki izbranega projektivnega podjetja JRS, d. d., se pravi izvajalca za pripravo razpisne dokumentacije naročnika. Ob tem je bilo, po mnenju vlagatelja, pripravljalcu razpisne dokumentacije omogočeno, da je omenjeno izdelal in priredil v obliki za svojo kasnejše uspešnejšo oddajo ponudbe izbranega ponudnika pri fazi oddaje javnega naročila. Po mnenju vlagatelja gre za prepovedana dejanja, saj je pripravljalec projektne dokumentacije za navedeno javno naročilo sodeloval z izbranim ponudnikom;
b) naročnik je po mnenju vlagatelja kršil 50. člen ZJN-1, saj je pri ocenjevanju ponudb pri vlagatelju postavil drugačne zahteve-pogoje, kot jih je zahteval v razpisni dokumentaciji in sicer ob zahtevi predložitve revizijskega mnenja v točki 5.1 (o) Navodil ponudnikom. Vlagatelj meni, da je iz obrazca 5.1 (o) - PRILOGA 2 nedvomno jasno razvidno, da naročnik v njegovih navodilih pri pripravi poročila 5.1 (o) - PRILOGA 2, zahteva, da mora imeti ponudnik poravnane vse obveznosti do dobaviteljev blaga, kooperantov in podizvajalcev, za razpisano javno naročilo. Vlagatelj še dodaja, da naročnik popolnoma nepravilno ugotavlja dejansko stanje vsebine revizijskega mnenja, saj v svojem negativnem poročilu vlagatelju očita, da revizijsko poročilo ne zajema vseh obveznosti DO VSEH DOBAVITELJEV BLAGA, kar pa sploh ni bilo zahtevano. Skladno z navedenim vlagatelj zaključuje, da je naročnik pri pregledu in ocenjevanju besedilo "VSEH" samovoljno vrinil ter s tem spremenil pogoje razpisne dokumentacije za vlagatelja. Vlagatelj še dodaja, da je pri vpogledu v ponudbo izbranega ponudnika in ponudnika SCT, d. d., ugotoviti, da tudi njihova oddana revizijska mnenja ne vsebujejo zapadlih poravnanih obveznosti do vseh dobaviteljev blaga, da se poročilo izključno nanaša na navedene konte in postavke in ne obsega celotnih računovodskih izkazov podjetja;
c) naročnik je po mnenju vlagatelja kršil 50. člen ZJN-1, saj je zmotno ugotavljal, da vlagatelj z nobeno analizo ne podpira ponujenih cen iz ponudbenega predračuna, kar pomeni, da naročnik ni dovolj natančno pregledal vlagateljeve ponudbe, saj je dolžan ugotoviti dejansko stanje oddane ponudbe vlagatelja. Vlagatelj ne ve, od kod je naročnik operiral s podatki-cenami, saj omenjene niso predmet oddanega ponudbenega predračuna niti analizirana postavka, kot jo označuje naročnik pod šifro 1 N 11 129, ne obstaja. Vlagatelj je predložil namreč sledeče analize cen, skladno za naslednje predračunske postavke:
- 0010 Izkopâ?? predr. vrednost: 8.990,00 SIT analiza: 8.991,74 SIT
- 0011 Izkopâ?? predr. vrednost: 8.090,00 SIT analiza: 8.094,14 SIT
- 0012 Izkopâ?? predr. vrednost: 11.100,00 SIT analiza: 11.099,94 SIT
- 0016 Izkopâ?? predr. vrednost: 34.100,00 SIT analiza: 34.100,00 SIT
- 0001 Dobavaâ?? predr. vrednost: 6.980,00 SIT analiza: 6.980,33 SIT.
Ker je cena po enoti mere ponudbenega predračuna postavke enaka kot je izračunana po enoti mere analize postavke, vlagatelj trdi, da je izpolnil vse od naročnika zahtevane razpisne pogoje, saj analiza cen prvih petih najvišjih predračunskih postavk po enoti mere ustreza ponudbenemu predračunu, zaradi česar je ponudba pravilna.

Dne 07. septembra 2006 je "Odgovor na revizijski zahtevek" v postopku predmetnega javnega naročila po pooblastilu izbranega ponudnika pripravila odvetnica Bogdana Žigon iz Ljubljane (z dostavkom "Za Javno razsvetljavo d.d. odvetnica Bogdana Žigon") in ga posredovala naročniku. V tem odgovoru na revizijski zahtevek je navedeno, da:
- družba JAVNA RAZSVETLJAVA, d. d., Ljubljana, pri ustanovitvi družbe JRS, d. d., Ljubljana, ni sodelovala ne z denarnim ne s stvarnim vložkom, kar pomeni, da gre za povsem samostojna in medsebojno kapitalsko neodvisna gospodarska subjekta, pri čemer je odgovorna oseba projektanta JRS, d. d., Ljubljana, gospa D. H., odgovorni projektant in odgovorni vodja projekta pa M. K.. Pri izdelavi projekta M. B. in J. š. nista sodelovala, saj pri družbi JRS, d. d., Ljubljana, nista zaposlena. Sama lastniška struktura pa na izdelavo projekta nima nikakršnega vpliva;
- ni mogoče slediti navedbam vlagatelja, da se je šele dne 17. avgusta 2006 z vpogledom v ponudbeno dokumentacijo pravilnih ponudb, med njimi tudi ponudnika Javna razsvetljava, d. d., seznanil s podatki o lastniški strukturi in zastopnikih obeh družb ter je iz razloga očitane povezave med pripravljavcem razpisne dokumentacije in ponudnikom vložil revizijski zahtevek pod točko I. Ker gre za podatke, ki bi skladno z določbo petega odstavka 12. člena ZRPJN vlagatelju morali biti znani, je po prepričanju družbe Javna razsvetljava, d. d., potrebno tudi iz tega razloga zahtevek za revizijo zavrniti.

Naročnik je dne 13. septembra 2006 izdal sklep številka 402-18/06 2006/240/0, s katerim je zahtevek za revizijo zavrnil kot neutemeljen, pri čemer je vlagatelj predmetni sklep prejel dne 14. septembra 2006 (v nadaljnjem besedilu: odločitev o zahtevku za revizijo). Naročnik je v odločitvi o zahtevku za revizijo zapisal, da je obrazložitev razlogov razvidna iz priloženega zapisnika seje strokovne komisije, pri čemer iz priloženega zapisnika izhaja, da:
a) je zastopnik izbranega ponudnika J. š. res naveden tudi med ustanovitelji podjetja JRS, d. d., ki je za naročnika izdelalo projekt PZI, PZR razsvetljava razcepa Malence, med ustanovitelji podjetja JRS, d. d., pa je bil naveden tudi M. B., vendar je pri podatkih o ustanoviteljih izbranega ponudnika le navedeno, da je delež tudi v zasebni lastnini, vendar poimensko teh ustanoviteljev ni navedenih in vlagatelj v tem delu svojih navedb ni ustrezno utemeljil. Prav tako se po mnenju komisije naročnika v skladu z dosedanjo prakso na tem področju predvsem preverja, ali je bil glede na navedene okoliščine (v povezavi s 5. členom ZJN-1) izbrani ponudnik lahko v določeni prednosti pred ostalimi ponudniki, pri čemer komisija naročnika poudarja, da je možnost sodelovanja s ponudnikom pri pripravi ponudbe zgolj vlagateljeva domneva, ponudniki pa so bili pri pripravi ponudb v enakopravnem položaju. Iz projekta sledi, da ponudnik lahko oblikuje ponujeno ceno zgolj glede na poznavanje tržnih cen dobaviteljev elektrostrojnih instalacij in del za vgradnjo teh, ne pa na podlagi izdelovalca projektne dokumentacije, ki določi zgolj količine materiala in dela. Prav tako kršitev drugega odstavka 5. člena ZJN-1 po mnenju komisije naročnika ni podana, saj pripravljalec razpisne dokumentacije ali njenih delov ni nastopal kot ponudnik ali kot podizvajalec;
b) tudi v zvezi z vlagateljevimi navedbami, povezanimi s kršitvijo 50. člena ZJN-1 komisija ugotavlja, da niso utemeljene. Komisija naročnika v povezavi z navedenim ugotavlja, da vlagatelj očita naročniku kršitev 50. člena, ki predstavlja pravno podlago za določitev in uporabo meril, pri čemer pa se vlagateljeve ugotovitve nanašajo na pogoj. Komisija naročnika v povezavi s pogojem, ki se nanaša na predložitev revizijskega mnenja v točki 5.1 (o) Navodil ponudnikom za izdelavo ponudbe, še dodaja, da sta ostala dva ponudnika predmetni pogoj izpolnila na način, kot je predviden v razpisni dokumentaciji, česar pa ni mogoče trditi za vlagateljevo ponudbo. Pri pregledu mnenja pooblaščenega revizorja, ki ga je vlagatelj predložil v svoji ponudbi, je bilo namreč ugotovljeno, da ne izkazuje poravnavanja vseh obveznosti ponudnika do vseh dobaviteljev blaga, podizvajalcev in kooperantov, zapadlih do datuma revizorjevega poročila, kot je bilo to zahtevano, temveč le poravnavanje obveznosti do (dveh) dobaviteljev blaga in materiala, podizvajalcev in kooperantov, ki ponudniku razpisa dobavlja(ta) potrebno blago za razpisano javno naročilo;
c) tudi vlagateljeve navedbe, ki se nanašajo na predložene analize predračunskih postavk (zahteva podčlena 13.1/b.7), so po mnenju komisije naročnika brez pravne in dejanske podlage. Vlagateljeve navedbe namreč v ničemer ne ustrezajo dejanskemu stanju njegove ponudbene dokumentacije. Vlagatelj je tako v svojem zahtevku za revizijo predložil povsem drugačne dokumente, kot jih je predložil v svoji ponudbeni dokumentaciji. Komisija naročnika ponovno ugotavlja, da vlagatelj z nobeno analizo ne podpira ponujenih cen v ponudbenem predračunu. Pri analizirani postavki pod šifro 1 N 1 1 129 - Izkop kanala za kabelsko kanalizacijo globine 0,8 metra, širine glede na število cevi, dobava in polaganje 4 x stigmafleks cev fi 125 in 2 x dvojček 2 x 50 iz polnostenske PE cevi za polaganje v zemljo je v predloženem ponudbenem predračunu vpisana cena na enoto mere v vrednosti 8.990,00 SIT/m1, v analizi pa je cena na enoto mere 6.813,31 SIT/m1. V postavki pod šifro 1 N 1 1 775 je cena na enoto mere v ponudbenem predračunu 8.090,00 SIT/m1, v analizi pa 6.109,25 SIT/m1, pri analizirani postavki pod šifro 1 N 1 1 733 je cena na enoto mere v ponudbenem predračunu 6.980,00 SIT/m1, v analizi cena na enoto mere v ponudbenem predračunu 11.100,00 SIT/m1, v analizi pa 8.457,62 SIT/m1, pri analizirani postavki pod šifro 1 N 1 1 130 pa je cena na enoto mere v ponudbenem predračunu 34.100,00 SIT/m1, v analizi pa 30.681,67 SIT/m1. Ker je v podčlenu 13.1/b.7 navodil tudi navedeno, da mora ponudnik predložiti analizo enotnih cen za prvih pet po vrednosti največjih predračunskih postavk za dela razpisana na osnovi enotnih cen, cene po enoti mere postavk pa morajo biti enake, kot so izračunane z zahtevano analizo cene po enoti mere postavke in ker cene po enoti mere postavk niso enake, kot so izračunane z zahtevano analizo cene po enoti mere postavke, vlagatelj navedene zahteve razpisni pogojev ni izpolnil.
Naročnik je posledično zavrnil tudi vlagateljevo zahtevo po povrnitvi stroškov revizijskega postopka.

Vlagatelj je naročnika z dopisom "REVIZIJSKI ZAHTEVEK Javno naročilo ki je predmet revizijskega zahtevka: IZVEDBA JAVNE RAZSVETLJAVE RAZCEPA MALENCE" številka 0835/2006, izdanim dne 18. septembra 2006, ki ga je priporočeno (s povratnico) na pošto oddal v ponedeljek, dne 18. septembra 2006, obvestil, da želi nadaljevati postopek pred Državno revizijsko komisijo.

Naročnik je z dopisom številka 402-13/06 2006/240/I, izdanim dne 21. septembra 2006, odstopil vlagateljev zahtevek za revizijo, skupaj z dokumentacijo o oddaji javnega naročila, v odločanje Državni revizijski komisiji. Navedeni dopis je Državna revizijska komisija prejela istega dne.

Dne 17. oktobra 2006 je Državna revizijska komisija prejela vlagateljevo dopolnitev zahtevka za revizijo šifra 0931/2006, izdano dne 16. oktobra 2006, s prilogami, dne 19. oktobra 2006 pa je na gospodarsko družbo PLUS REVIZIJO, d. o. o., Bežigrad 1, 1000 Ljubljana, naslovila in oddala poziv na pojasnilo glede poročila o ugotovitvah revizorja. Pojasnilo gospodarske družbe PLUS REVIZIJA, d. o. o., Bežigrad 1, 1000 Ljubljana, je Državna revizijska komisija prejela dne 23. oktobra 2006.

Po pregledu dokumentacije o javnem naročilu ter proučitvi utemeljenosti navedb vlagatelja in naročnika je Državna revizijska komisija, v skladu z drugo alineo prvega odstavka 23. člena ZRPJN, odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa in sicer iz razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju tega sklepa.

Državna revizijska uvodoma ugotavlja, da je vlagatelj Državni revizijski komisiji dne 16. oktobra 2006 priporočeno na pošto oddal dokument "ZAHTEVEK ZA REVIZIJO - DOPOLNITEV", ki se nanaša tako na predmetno javno naročilo kakor tudi na javno naročilo za obnovo in posodobitev razsvetljave v pokritem vkopu v Mariboru, ki pa ni predmet tega revizijskega postopka (v nadaljnjem besedilu: dopolnitev zahtevka za revizijo). V dopolnitvi zahtevka za revizijo vlagatelj navaja nova dejstva in prilaga nove dokaze, obenem pa Državno revizijsko komisijo vljudno naproša, "da dopolnitev zahtevka upošteva pri odločitvi zahtevka za revizijo pri vloženem zahtevku za: Obnova in posodobitev razsvetljave v pokritem vkopu in pri vloženem zahtevku za: Izvedba javne razsvetljave razcepa Malence.".

Glede doslej navedenega Državna revizijska komisija ugotavlja, da je potrebno upoštevati tretji odstavek 12. člena ZRPJN, ki določa, da mora vlagatelj kršitve, dejstva in dokaze navesti že v zahtevku za revizijo. To pomeni, da kasnejše dopolnjevanje zahtevka za revizijo z novimi dejstvi in dokazi ni dopustno (razen v primerih iz drugega odstavka 286. člena Zakona o pravdnem postopku (Uradni list Republike Slovenije, številka 26/1999, 96/2002, 58/2003, 2/2004, 69/2005, 90/2005 in 43/2006; v nadaljevanju: ZPP), katerega določbe se skladno s petim odstavkom 3. člena ZRPJN v reviziji postopkov oddaje javnih naročil glede vprašanj, ki jih ZRPJN ne ureja, uporabljajo smiselno). Dopolnjevanje zahtevka za revizijo sicer ureja četrti odstavek 12. člena ZRPJN, vendar se slednji, kot je razumeti iz njegove gramatikalne dikcije, nanaša le na podatke (torej na formalne sestavine zahtevka za revizijo), ne pa tudi na samo vsebino in podlago pravovarstvenega zahtevka, torej na kršitve, dejstva in dokaze. Glede slednjih tako velja, da jih mora vlagatelj navesti že v zahtevku za revizijo, kasneje pa le, če gre za kršitve, ki so nastale šele po vložitvi zahtevka za revizijo ali pa za kršitve, dejstva in dokaze, s katerimi vlagatelj objektivno ni mogel biti seznanjen že ob vložitvi zahtevka za revizijo.

Državna revizijska komisija izpostavlja, da je že v več svojih odločitvah (na primer v zadevah 018-160/2005, 018-270/2005, 018-002/2006, 018-073/2006 in nekaterih drugih) v zvezi z razširitvami zahtevkov za revizijo opozorila, da podlago odločitve naročnika o zahtevku za revizijo tvorijo le tista dejstva, ki so bila navedena, in le tisti zahtevki, ki so bili postavljeni do konca postopka v zvezi z zahtevkom za revizijo pred naročnikom, ki ga določajo 13. do 16. člen ZRPJN. Do tega trenutka morajo biti podane vse procesne predpostavke za dopustnost zahtevka za revizijo, po tem trenutku pa se presoja tudi utemeljenost vlagateljevega zahtevka za revizijo. Naročnik odloči o zahtevku za revizijo ex nunc. Če se vlagatelj ne strinja z odločitvijo naročnika, pa lahko, v skladu s 17. členom ZRPJN, zahteva nadaljevanje postopka pred Državno revizijsko komisijo, vendar vlagatelj pri tem ne more navajati novih dejstev in kršitev oziroma postavljati novih zahtevkov, saj s temi dejstvi in kršitvami oziroma zahtevki ni bil seznanjen naročnik, ko je sprejel svojo odločitev in zato o njih tudi ni mogel odločati ali se izjaviti. Navedeno pravilo udejanja eno izmed temeljnih načel revizije postopkov javnega naročanja - načelo hitrosti in velja tako za vložitev zahtevka kot tudi za morebitno njegovo dopolnitev (tudi v primeru, ko je vlagatelj podal dopolnitev zahtevka za revizijo po tem, ko je naročnik že odstopil vlagateljev zahtevek za revizijo, skupaj z dokumentacijo o oddaji javnega naročila, v odločanje Državni revizijski komisiji). Ob nasprotnem tolmačenju bi zaobšli 16. člen ZRPJN, ki ureja odločanje naročnika o zahtevku za revizijo pred odločanjem Državne revizijske komisije o njem.

Upoštevajoč navedeno Državna revizijska komisija ugotavlja, da je vlagatelj prepozno uveljavljal nova dejstva in predlagal nove dokaze, zato o njih Državna revizijska komisija tudi ni meritorno odločala, dopolnitve zahtevka za revizijo pa ni upoštevala.

Državna revizijska komisija v nadaljevanju poudarja, da je vlagateljeve očitke presojala po točkah in/ali zaporedju, kot jih je navedel vlagatelj v zahtevku za revizijo. Najprej je tako Državna revizijska komisija obravnavala vlagateljev očitek, da je naročnik kršil 5. člen ZJN-1, saj je pri vpogledu v razpoložljive podatke podjetja JRS, d. d., ugotovil, da sta tako odgovorni vodja del izbranega ponudnika (M. B.) kakor tudi odgovorna oseba izbranega ponudnika (J. š.), ustanovitelja in hkrati solastnika podjetja JRS, d. d., Litijska 263, 1261 Ljubljana, se pravi projektivnega podjetja naročnika. Iz omenjenega gre po mnenju vlagatelja ugotoviti, da je naročnik za najugodnejšega ponudnika izbral podjetje, katerih ključne osebe so bile (iz razloga kapitalskih interesov) v neposredni povezavi pri fazi priprave na oddajo javnega naročila, saj so solastniki izbranega ponudnika za izvedbo del iz javnega naročila, pa tudi solastniki izbranega projektivnega podjetja JRS, d. d., se pravi izvajalca za pripravo razpisne dokumentacije naročnika. Ob tem je bilo, po mnenju vlagatelja, pripravljavcu razpisne dokumentacije omogočeno, da je omenjeno izdelal in priredil v obliki za svojo kasnejše uspešnejšo oddajo ponudbe izbranega ponudnika pri fazi oddaje javnega naročila. Po mnenju vlagatelja gre za prepovedana dejanja, saj je pripravljavec projektne dokumentacije za navedeno javno naročilo sodeloval z izbranim ponudnikom.

34. člen (Vsebina tehnične specifikacije oziroma projektne dokumentacije) ZJN-1 v prvem odstavku določa, da tehnične specifikacije in projektna dokumentacija, opredeljene v ZJN-1, pomenijo tehnične zahteve, ki so obvezni sestavni del razpisne dokumentacije, kjer so določene značilnosti sklopov del, materialov, izdelkov, blaga ali storitev. Omogočati morajo, da se delo, material, izdelek, nabava ali storitev opiše objektivno in na način, ki ustreza uporabi za potrebe naročnika. Državna revizijska komisija ugotavlja, da med vlagateljem in naročnikom ni sporno, da je bila projektna dokumentacija, ki jo je za naročnika izdelala družba JRS, d. d., Ljubljana, Litijska cesta 263, sestavni del razpisne dokumentacije. Navedeno izhaja tako iz navedbe vlagatelja v zahtevku za revizijo, koder je zapisal "Naročnik je v razpisni dokumentaciji ponudnikom predložil načrte pod štev. 01-30-1904/1974, kar je identično predvidenemu PZI - projektu za izvedbo, katerega je naročnik DARS d.d. naročil v projektivnem podjetju JRS d.d. Litijska 263, 1261 Ljubljana", kakor tudi iz navedbe naročnika v odločitvi o zahtevku za revizijo, v kateri je v uvodnem odstavku na strani 4 zapisal â??"JRS d.d., ki je za naročnika DARS d.d. izdelal projekt PZI, PZR razsvetljave razcepa Malence in ki je bil sestavni del razpisne dokumentacije v predmetnem postopku oddaje javnega naročila.".

Državna revizijska komisija ugotavlja, da je ocenjena vrednost predmetnega javnega naročila pod pragovi uporabe, kot jih določa Direktiva 2004/18/ES, kar posledično pomeni, da navedenega predpisa naročnik ob oddaji predmetnega javnega naročila ni bil dolžan (neposredno) upoštevati. Ob zapisanem pa je potrebno izpostaviti tudi, da so naročniki pri oddaji vseh javnih naročil, to je tudi tistih, ki ne dosegajo pragov Direktive 2004/18/ES, dolžni spoštovati temeljna načela javnega naročanja (kot jih na primer določa ZJN-1), kakor tudi temeljna določila Pogodbe o Evropski uniji (v zvezi z dolžnostjo spoštovanja slednjih gre omeniti sodbo Sodišča Evropskih skupnosti v zadevi C-59/00- Bent Mousten Vestergaard c/a Spøttrup Boligselskab). Skladno s (temeljnimi) načeli Pogodbe o ustanovitvi Evropskih skupnosti (v nadaljnjem besedilu: PES) je naloga Skupnosti, da z vzpostavitvijo skupnega trga in ekonomske in monetarne unije ter z izvajanjem skupnih politik med drugim spodbuja visoko stopnjo konkurenčnosti (2. člen PES), dejavnosti Skupnosti pa v ta namen vključujejo tudi sistem, ki zagotavlja, da na notranjem trgu ni izkrivljanja konkurence (3. člen PES). V ZJN-1 je načelo zagotavljanja konkurence med ponudniki konkretizirano v njegovem 5. členu, pri čemer drugi odstavek določa, da â??"pripravljalec razpisne dokumentacije ali njenih delov ne sme nastopati kot ponudnik ali kot podizvajalec in ne sme sodelovati s ponudnikom pri pripravi ponudbe." Kot je Državna revizijska komisija poudarila že v svojem sklepu številka 018-295/06-32-2410, izdanem dne 11. avgusta 2006, določilo 5. člena ZJN-1 v odločitev potencialnemu ponudniku pušča ali bo sodeloval z naročnikom pri pripravi razpisne dokumentacije (in njenih sestavnih delov) ali pa pri tem ne bo sodeloval in bo s tem ohranil pravico sodelovati kot ponudnik oziroma kot podizvajalec s ponudnikom, ki pripravlja ponudbo. Določilo 5. člena ZJN-1 tako postavlja presumpcijo o tem, da ima potencialni ponudnik, ki je sodeloval pri pripravi razpisne dokumentacije, neupravičeno prednost pred ostalimi ponudniki, zaradi česar v postopku oddaje javnega naročila kot ponudnik (ali soponudnik ali podizvajalec) ne sme sodelovati. Takšno presumpcijo pa je skladno s sodbo Sodišča Evropskih skupnosti v združenih zadevah C-21/03 in C-34/03 Fabricom SA proti državi Belgiji v določenih okoliščinah mogoče tudi ovreči. V skladu z odločitvijo Sodišča Evropskih Skupnosti v omenjeni zadevi tako per se zavrnitev ponudnika, ki je sodeloval pri pripravi razpisne dokumentacije, naročnik pa mu ne omogoči ugovora zoper vpliv na konkurenčnost postopka izbire, namreč ni dopustna.

Ugotoviti je sicer, da obstajajo določeni indici, ki kažejo na določeno povezavo med družbo JRS, d. d., Ljubljana, ter izbranim ponudnikom (iz Internega rednega izpiska iz sodnega registra, izpisanega na dan 28. septembra 2006, je sicer razvidno, da: 1. sta, kot pravilno ugotavlja vlagatelj, ustanovitelja družbe JRS, d. d., Ljubljana, med drugimi osebami tudi J. š. in M. B., ki sta v navedeni družbi (z vložkom) kapitalsko udeležena; 2. da je bil J. š. (dne 22. maja 2006) imenovan tudi za predsednika članov sveta družbe JRS, d. d., Ljubljana, poleg tega pa je že nekaj let (edini) zakoniti zastopnik izbranega ponudnika; 3. iz ponudbe izbranega ponudnika na obrazcu "5.1 k" "Seznam ključnih kadrov, predlaganih za vodenje oziroma izvajanje Del po pogodbi in drugih strokovnih delavcev Ponudnika," ter priloženem dokumentu "ORGANIZACIJSKA SHEMA KLJUČNIH KADROV" izhaja, da je izbrani ponudnik kot odgovornega vodjo del navedel M. B., to je enega od ustanoviteljev družbe JRS, d. d., Ljubljana). Vendar pa sta tako družba JRS, d. d., Ljubljana, kakor tudi izbrani ponudnik pravno samostojni družbi, pri čemer družba JRS, d. d., Ljubljana, v predmetnem postopku javnega naročila sploh ni sodelovala kot ponudnik ali kot podizvajalec izbranega ponudnika. Iz vpogleda v obrazec "5.1 l" "Seznam morebitnih podizvajalcev, katerim lahko Ponudnik zaupa delno izvedbo naročila" je namreč nedvoumno razvidno, da je izbrani ponudnik v predmetnem javnem naročilu kot svojega podizvajalca vpisal le družbo Kveder, d. o. o., Zadobrova 135, 3211 škofja vas, družba JRS, d. d., Ljubljana, pa v predmetnem javnem naročilu tudi ni oddala ponudbe.

Državna revizijska komisija sicer dopušča možnost, da bi prišlo do kršitev oziroma nedopustnih ravnanj pri pripravi ponudb ponudnikov, pri katerih so določene fizične osebe kapitalsko oziroma osebno udeležene (kot na primer ustanovitelji, zakoniti zastopniki oziroma odgovore osebeâ??), hkrati pa v omenjenem smislu udeležbe nastopajo tudi v družbi, ki je pripravljala projektno dokumentacijo kot del razpisne dokumentacije naročnika v istem postopku oddaje javnega naročila, vendar pa je pri tem potrebno poudariti, da Državna revizijska komisija odloča na podlagi zahtevka za revizijo in v njegovih mejah, zato so lahko predmet njene meritorne presoje le konkretizirane kršitve. Navedbam, iz katerih ni mogoče jasno razbrati kršitev naročnika v postopku oddaje javnega naročila oziroma katerih namen je zgolj ugibanje o določenih dejstvih, v revizijskem postopku ni mogoče slediti. Vlagatelj mora, skladno z določili 7. in 212. člena ZPP, zatrjevati dejstva, iz katerih izvirajo domnevne kršitve, ponuditi pa mora tudi dokaze, na podlagi katerih je taka dejstva mogoče ugotoviti. Gre za tako imenovano pravilo o povezanosti trditvenega in dokaznega bremena, v zvezi s katerim posledice nedokazanosti nekega dejstva prizadenejo tisto stranko, ki mora dejstvo, glede na normo materialnega prava, zatrjevati in dokazati. Državna revizijska komisija ugotavlja, da vlagatelj v svojem zahtevku za revizijo z ničemer ne pojasnjuje, v čem, v katerem delu oziroma na kakšen način naj bi pripravljalec projektne dokumentacije le-to "izdelal in priredil v obliki za svojo kasneje uspešnejšo oddajo ponudbe podjetja Javna razsvetljava Ljubljana d.d."â??, izbrani ponudnik pa bi (morebiti) užival neupravičeno prednost, ki bi lahko izkrivila normalne konkurenčne pogoje. šele v primeru, če bi vlagatelj v svojem zahtevku za revizijo konkretno navedel v čem, v katerem delu oziroma na kakšen način naj bi pripravljalec projektne dokumentacije le-to izdelal in priredil v obliki za kasneje uspešnejšo oddajo ponudbe podjetja Javna razsvetljava Ljubljana, d. d., bi Državna revizijska komisija lahko presojala in se tudi opredelila do vprašanja, ali je v konkretnem primeru prišlo do določene neupravičene prednosti izbranega ponudnika pred ostalimi ponudniki pri predmetnem javnem naročilu, hkrati pa bi bil izbranemu ponudniku omogočen tudi ugovor zoper vpliv na konkurenčnost postopka izbire. Ker torej vlagatelj za utemeljitev svoje trditve ni podal argumentov, ki bi izkazovali, da je izbrani ponudnik v konkretnem postopku oddaje javnega naročila v povezavi z drugim odstavkom 5. člena ZJN-1 užival neupravičeno prednost, ki bi (lahko) izkrivila normalne konkurenčne pogoje, je Državna revizijska komisija vlagateljev zahtevek za revizijo v tem delu zavrnila kot neutemeljen.

Kot naslednji je Državna revizijska komisija obravnavala vlagateljev očitek, da je naročnik kršil 50. člen ZJN-1, saj je pri ocenjevanju ponudb pri vlagatelju postavil drugačne zahteve-pogoje, kot jih je zahteval v razpisni dokumentaciji in sicer ob zahtevi predložitve revizijskega mnenja v točki 5.1 (o) Navodil ponudnikom. Vlagatelj meni, da je iz obrazca 5.1 (o) - PRILOGA 2 nedvomno jasno razvidno, da naročnik v njegovih navodilih pri pripravi poročila 5.1 (o) - PRILOGA 2 zahteva, da mora imeti ponudnik poravnane vse obveznosti do dobaviteljev blaga, kooperantov in podizvajalcev, za razpisano javno naročilo. Vlagatelj še dodaja, da naročnik popolnoma nepravilno ugotavlja dejansko stanje vsebine revizijskega mnenja, saj v svojem negativnem poročilu vlagatelju očita, da revizijsko poročilo ne zajema vseh obveznosti DO VSEH DOBAVITELJEV BLAGA, kar pa sploh ni bilo zahtevano. Skladno z navedenim vlagatelj zaključuje, da je naročnik pri pregledu in ocenjevanju besedilo "VSEH" samovoljno vrinil ter s tem spremenil pogoje razpisne dokumentacije za vlagatelja. V povezavi z navedenim Državna revizijska komisija ugotavlja, da vlagatelj naročniku očita kršitev 50. člena ZJN-1, ki se nanaša na določitev meril, ne pa kršitve določb ZJN-1, ki se nanašajo na pogoje. Naročnikovo zahtevo "Mnenje pooblaščenega revizorja;"â?? je namreč potrebno (po vsebini) razumeti kot pogoj, pri čemer je predmetna zahteva tudi zapisana pod poglavjem "5. Pogoji za udeležbo Ponudnika", ki se v točki 5.1 Navodil ponudnikom za izdelavo ponudbe (v nadaljnjem besedilu: Navodila ponudnikom) pričenja z uvodnim stavkom: "Da bi bili Ponudniki upravičeni sodelovati v postopku oddaje javnega naročila, morajo izpolnjevati pogoje, za izpolnjevanje katerih morajo dostaviti dokazila"â??

Ker je iz
- vlagateljeve navedbe, ki neposredno podpisano sledi očitani kršitvi 50. člena ZJN-1, in se glasi, da je naročnik kršil 50. člen ZJN-1 s tem, ko je "Pri ocenjevanju ponudb pri vlagatelju postavil drugačne zahteve-pogoje"â??,
pa tudi iz
- preostale vsebine zahtevka za revizijo v izpostavljenem delu
razbrati, da vlagatelj naročniku očita kršitev 42.a člena ZJN-1, ki se nanaša na (ekonomsko-finančne) pogoje, med katere je šteti tudi naročnikovo zahtevo, izhajajočo iz alinee (o) točke 5.1 razpisne dokumentacije, ja Državna revizijska komisija ob upoštevanju navedenega zaključka tudi odločala o očitani izpostavljeni domnevni naročnikovi kršitvi 42.a člena ZJN-1.

Pogoj je v skladu z deseto točko 3. člena ZJN-1 element, ki mora biti v ponudbi v celoti izpolnjen na način, kot je predviden v razpisni dokumentaciji, in je izključne narave. Naročnik mora pogoje, ki jih mora izpolnjevati ponudnik, da lahko sodeluje v postopku, navesti v objavi javnega razpisa in v razpisni dokumentaciji (41. člen ZJN-1). Pri tem je dolžan navesti tiste pogoje, ki jih ZJN-1 opredeljuje kot obvezne (prvi in tretji odstavek 42. člena ZJN-1), ostale pogoje pa določi avtonomno ob upoštevanju predmeta javnega naročila. V skladu s prvim odstavkom 42.a člena ZJN-1 lahko naročnik od ponudnikov zahteva, da so ekonomsko-finančno sposobni, za dokazovanje njihovega izpolnjevanja pa mora od ponudnikov zahtevati pisne dokaze. Za dokaze, ki jih mora ponudnik predložiti k ponudbi, da dokaže svojo sposobnost, štejejo listine, ki jih izdajo na njegovo zahtevo pristojni organi ali poda ponudnik sam.

Skladno z doslej navedenim je Državna revizijska komisija vpogledala v naročnikovo razpisno dokumentacijo in ugotovila, da je naročnik v točki 5.1 Navodil ponudnikom pod poglavjem "5. Pogoji za udeležbo Ponudnika" določil sledeče: "Da bi bili Ponudniki upravičeni sodelovati v postopku oddaje javnega naročila, morajo izpolnjevati pogoje, za izpolnjevanje katerih morajo dostaviti dokazila, s katerimi dokažejo sposobnost za uspešno izvedbo Del po Pogodbi"â?? â??"Nepredložitev oziroma neizpolnitev zahtev iz Poglavja 10 bo imelo za posledico ocenitev ponudbe kot nepravilne". V alinei (o) točke 5.1 Navodil ponudnikom je naročnik zahteval "Mnenje pooblaščenega revizorja; mnenje mora izkazovati pravočasno poravnavanje vseh obveznosti Ponudnika do vseh dobaviteljev blaga, Podizvajalcev in kooperantov, zapadle do datuma revizorjevega poročila, ki ne sme biti starejše od 15 dni pred dnevom oddaje Ponudbe na podlagi razpisa javnega naročila.
V kolikor Ponudnik navedenega mnenja ne bo predložil pri ponudbah, katerih vrednost znaša več kot 50 mio SIT, bo njegova Ponudba izločena kot nepravilna."

Odredba o finančnem poslovanju proračunskih porabnikov (Uradni list Republike Slovenije, številka 71/1999, 78/1999, 97/2000 - odločba Ustavnega sodišča in 64/2001; v nadaljnjem besedilu: Odredba o finančnem poslovanju proračunskih porabnikov) v 6. členu določa, da morajo naročniki, če znaša vrednost javnega naročila več kot 50 mio SIT, v javnih naročilih v roku 30 dni po uveljavitvi Odredbe o finančnem poslovanju proračunskih porabnikov vnesti v razpisne pogoje dodatne določbe, na podlagi katerih se kot nesposobne izvajalce izloči vse izvajalce, ki ne izkažejo pravočasnega poravnavanja svojih obveznosti do dobaviteljev blaga, podizvajalcev in kooperantov s predložitvijo poročila pooblaščenega revizorja, ki potrjuje, da ima ponudnik za razpisano javno naročilo po svojih knjigovodskih podatkih izkazano, da je do datuma revizorjevega poročila, ki ne sme biti starejše od 15 dni pred dnevom oddaje ponudbe na podlagi razpisa javnega naročila, poravnal vse svoje zapadle obveznosti do dobaviteljev blaga, podizvajalcev in kooperantov. Upoštevajoč citirano določilo 6. člena Odredbe o finančnem poslovanju proračunskih porabnikov, ki prvenstveno zahteva od naročnikov, da v skladu z njo vnesejo (implementirajo) zahtevo po predložitvi poročila pooblaščenega revizorja v razpisno dokumentacijo (v razpisne pogoje), velja ugotoviti, da je namen Odredbe o finančnem poslovanju proračunskih porabnikov, ki je bila sprejeta na podlagi 38. člena Zakona o finančnem poslovanju podjetij (Uradni list Republike Slovenije, številka 54/1999, 110/1999, 97/2000 - odločba Ustavnega sodišča, 50/2002 - sklep Ustavnega sodišča, 93/2002 - odločba Ustavnega sodišča), v zagotavljanju plačilne discipline izvajalcev (ponudnikov), ki svojim podizvajalcem, kooperantom oziroma dobaviteljem blaga niso redno plačevali obveznosti za opravljeno delo oziroma dobavljeno blago.

Državna revizijska komisija ob zapisanem ugotavlja, da je naročnik določilo 6. člena Odredbe o finančnem poslovanju proračunskih porabnikov v razpisno dokumentacijo (v razpisne pogoje) vnesel (implementiral) s točko 5.1, alinea (o), Navodil ponudnikom. Iz navedene točke (alinee) nedvoumno izhaja, da je naročnik od ponudnikov (kot pogoj) zahteval mnenje pooblaščenega revizorja, ki mora izkazovati pravočasno poravnavanje vseh obveznosti ponudnika do vseh dobaviteljev blaga, podizvajalcev in kooperantov, ne pa mnenja pooblaščenega revizorja, ki bi izkazovalo pravočasno poravnavanje obveznosti zgolj do dobaviteljev blaga, podizvajalcev in kooperantov "za razpisano javno naročilo", kakor to napačno zaključuje vlagatelj v svojem zahtevku za revizijo. Res je, kot trdi vlagatelj, da iz dela obrazca "5.1 o - PRILOGA 2" izhaja besedilo â?? da ima Ponudnik "za razpisano javno naročilo" po svojih knjigovodskih podatkih izkazano, da je poravnal vse svoje obveznosti do dobaviteljev blaga, podizvajalcev in kooperantovâ??, vendar pa Državna revizijska komisija ugotavlja, da je potrebno besedno zvezo "za razpisano javno naročilo" razlagati v povezavi s predhodno zapisano besedo "Ponudnik" in kot samostojno celoto znotraj stavka, se pravi na način, da ima ponudnik za razpisano javno naročilo (povedano drugače: da ima ponudnik, ki oddaja ponudbo ali prijavo za razpisano javno naročilo) po svojih knjigovodskih podatkih izkazano, da je poravnal vse svoje zapadle obveznosti do (vseh) dobaviteljev blaga, podizvajalcev in kooperantov. Besedno zvezo "za razpisano javno naročilo" gre torej razlagati v povezavi s ponudnikom in ne v povezavi s ponudnikovim izkazovanjem, da je poravnal vse svoje zapadle obveznosti do dobaviteljev blaga, podizvajalcev in kooperantov "za razpisano javno naročilo". Poleg tega je pogoj, katerega izpolnjevanje se zahteva z navedenim obrazcem "5.1 o - PRILOGA 2", zapisan nedvoumno in jasno: V alinei (o) točke 5.1 Navodil ponudnikom je naročnik zahteval mnenje pooblaščenega revizorja, ki mora izkazovati pravočasno poravnavanje vseh obveznosti Ponudnika do vseh dobaviteljev blaga, Podizvajalcev in kooperantovâ??

Skladno z navedenim je potrebno po stališču Državne revizijske komisije razlagati tudi celostno vsebino obrazca "5.1 o - PRILOGA 2", iz katere v tretji alinei poglavja "POROČILO O UGOTOVITVAH V ZVEZI S PORAVNANIMI ZAPADLIMI OBVEZNOSTMI" izhajata namen in podlaga, na temelju katere je moralo biti revizorjevo poročilo sploh izdelano. Besedilo omenjenih določb se glasi:
- uvodna stavka drugega odstavka predmetnega poglavja: "Edini namen naših postopkov je bil ugotoviti, ali so v poslovnih knjigah izkazane zapadle obveznosti do dobaviteljev blaga, podizvajalcev in kooperantov na dan _ poravnane. Povzetek postopkov je:";
- tretja alinea: "Pridobili smo poslovodsko predstavitev v kateri poslovodstvo izjavlja, da seznam obveznosti iz točke 1. na dan _ vključuje vse obveznosti podjetja na ta dan, in da seznam iz 2. točke vsebuje vse zapadle obveznosti na ta dan.",
pri čemer
- prva alinea določa: "Prejeli in preizkusili smo seznam vseh obveznosti do dobaviteljev, podizvajalcev in kooperantov na dan _, ki ga je pripravilo podjetje ; njegov seštevek smo primerjali z ustreznimi konti v glavni knjigi.";
- druga alinea določa: "Prejeli in preizkusili smo seznam vseh zapadlih obveznosti do dobaviteljev, podizvajalcev in kooperantov na dan _, ki ga je pripravilo podjetje _; njegov seštevek smo primerjali z ustreznimi konti v glavni knjigi.".

Iz navedenega je mogoče zaključiti, da je podlaga, na temelju katere je moralo biti revizorjevo poročilo izdelano, poslovodska predstavitev v kateri poslovodstvo izjavlja, da seznam obveznosti iz točke 1. na dan _ vključuje vse obveznosti podjetja na ta dan, in da seznam iz 2. točke vsebuje vse zapadle obveznosti na ta dan. Državna revizijska komisija ugotavlja, da bi moral torej, po izrecni zahtevi (pogoja) alinee (o) točke 5.1 Navodil ponudnikom in vsebinski razlagi predmetnega obrazca, vlagatelj predložiti v svoji ponudbi mnenje pooblaščenega revizorja, ki bi moralo izkazovati pravočasno poravnavanje vseh obveznosti ponudnika do vseh dobaviteljev blaga, podizvajalcev in kooperantov, zapadlih do datuma revizorjevega poročila. Tovrsten zaključek dodatno potrjuje tudi uvodni odstavek poglavja "POROČILO O UGOTOVITVAH V ZVEZI S PORAVNANIMI ZAPADLIMI OBVEZNOSTMI", iz katerega ne izhaja, da pri zahtevi po poravnanih zapadlih obveznostih do dobaviteljev blaga, podizvajalcev in kooperantov ni pripisana besedna zveza "za razpisano javno naročilo" (ali podobna), temveč se stavek glasi: "Opravili smo postopke preveritve poravnave knjigovodsko izkazanih zapadlih obveznosti do dobaviteljev blaga, podizvajalcev in kooperantov podjetja (ime) na dan (navesti datum).".

Navedenega pogoja torej naročnik ni spreminjal s tem, ko naj bi, po zatrjevanju vlagatelja (podanem v zahtevku za revizijo), â??"besedo "VSEH" samovoljno vrinil, ter s tem spremenil pogoje razpisne dokumentacije za vlagatelja revizijskega zahtevka". Pri tem Državna revizijska komisija vlagatelja opozarja tudi na tretji odstavek 25. člena ZJN-1, ki določa: "Če kateri koli ponudnik zahteva v zvezi z razpisno dokumentacijo v zvezi s pripravo ponudbe kakršno koli dodatno obvestilo ali pojasnilo, mora zanj zaprositi pravočasno oziroma najkasneje pet dni pred potekom roka za oddajo ponudb. Naročnik mu mora pisni odgovor posredovati najkasneje v naslednjih treh dneh. Naročnik mora posredovati obvestilo tudi vsem, ki so prejeli razpisno dokumentacijo.". Državna revizijska komisija ugotavlja, kot izhaja iz spisne dokumentacije predmetnega javnega naročila, da vlagatelj citirane možnosti ni izkoristil. V kolikor je namreč menil, da je razpisna dokumentacija v izpostavljenem delu po njegovem mnenju nejasna, bi od naročnika v zvezi s pripravo ponudbe lahko zahteval (kakršno koli) dodatno obvestilo ali pojasnilo oziroma vložil zahtevek za revizijo že pred iztekom roka za oddajo ponudb, česar pa ni storil.

Državna revizijska komisija je v tem delu vpogledala tudi v vlagateljevo ponudbo in ugotovila, da je vlagatelj v njej predložil:
a) podpisano in žigosano stran 5 Navodil ponudnikom, iz katere jasno izhaja sporni pogoj (točka 5.1, alinea (o)),
b) podpisan in žigosan (bianko) obrazec "5.1 o - PRILOGA 2" na strani 21 in 22 poglavja 10 "Sposobnost za izvedbo JAVNE RAZSVETLJAVE RAZCEPA MALENCE"â??,
kakor tudi
c) s strani revizorja Audit&co, družbe za revizijo in svetovanje, d. o. o., Lendavska 18, 9000 Murska Sobota podpisano in žigosano "POROČILO O UGOTOVITVAH V ZVEZI S PORAVNANIMI ZAPADLIMI OBVEZNOSTMI" (v nadaljnjem besedilu: poročilo o ugotovitvah revizorja).

Iz poročila o ugotovitvah revizorja izhaja, da se poročilo nanaša zgolj na preveritev poravnanih knjigovodsko izkazanih vlagateljevih zapadlih obveznosti do dobaviteljev materiala in blaga:
1. EVENTUS NOVO MESTO, d. o. o.
2. MARCHIOL, d. o. o.,
pri čemer je v zadnjem stavku izrecno zapisano, da se poročilo "nanaša izključno na navedene dobavitelje blaga in materiala EVENTUS NOVO MESTO d.o.o. in MARCHIOL d.o.o. in ne obsega celotnih odprtih postavk do dobaviteljev (podčrtala Državna revizijska komisija) in ne celotnih računovodskih izkazov podjetja."

Skladno z vsem doslej navedenim in skladno z alineo (o) točke 5.1 Navodil ponudnikom, iz katere nedvoumno izhaja, da je naročnik od ponudnikov (kot pogoj) zahteval mnenje pooblaščenega revizorja, ki mora izkazovati pravočasno poravnavanje vseh obveznosti ponudnika do vseh dobaviteljev blaga, podizvajalcev in kooperantov, poročilo o ugotovitvah revizorja, ki ga je v svoji ponudbi predložil vlagatelj, pa ne obsega celotnih odprtih postavk do dobaviteljev, je Državna revizijska komisija vlagateljev zahtevek za revizijo v tem delu zavrnila kot neutemeljen.

Kot naslednji je Državna revizijska komisija obravnavala vlagateljev očitek, da je pri vpogledu v ponudbo izbranega ponudnika in ponudnika SCT, d. d., ugotoviti, da tudi njuna oddana revizijska mnenja ne vsebujejo zapadlih poravnanih obveznosti do vseh dobaviteljev blaga, da se poročili izključno nanašata na navedene konte in postavke in ne obsegata celotnih računovodskih izkazov podjetja. V povezavi z navedenim Državna revizijska komisija ponovno ugotavlja, da je naročnik v alinei (o) točke 5.1 Navodil ponudnikom zahteval "Mnenje pooblaščenega revizorja; mnenje mora izkazovati pravočasno poravnavanje vseh obveznosti Ponudnika do vseh dobaviteljev blaga, Podizvajalcev in kooperantov, zapadle do datuma revizorjevega poročila, ki ne sme biti starejše od 15 dni pred dnevom oddaje Ponudbe na podlagi razpisa javnega naročila.
V kolikor Ponudnik navedenega mnenja ne bo predložil pri ponudbah, katerih vrednost znaša več kot 50 mio SIT, bo njegova Ponudba izločena kot nepravilna."
Skladno s citirano določbo je Državna revizijska komisija vpogledala v ponudbo ponudnika SCT, d. d., v delu, v katerem je priložil "Poročilo o ugotovitvah v zvezi s poravnanimi zapadlimi obveznostmi" z dne 19. junija 2006, ki ga je pripravila družba UHY Revizija in svetovanje, d. o. o., Vurnikova ulica 2, 1000 Ljubljana, pooblaščeni revizor M. T. (v nadaljnjem besedilu: poročilo o ugotovitvah revizorja). Ob vpogledu v predmetno poročilo o ugotovitvah revizorja je Državna revizijska komisija ugotovila, da revizijska hiša UHY Revizija in svetovanje, d. o. o., Vurnikova ulica 2, 1000 Ljubljana, pooblaščeni revizor M. T., v njem ugotavlja, da ima ponudnik SCT, d. d., poravnane vse svoje obveznosti do dobaviteljev, podizvajalcev in kooperantov na dan 19. junija 2006. Navedeni zaključek izhaja iz same vsebine poročila o ugotovitvah revizorja, zlasti pa iz naslednjih njegovih določb:
"1. Prejeli in preizkusili smo seznam vseh obveznosti do dobaviteljev, podizvajalcev in kooperantov na dan 19.06.2006, ki ga je pripravil SCT d.d.; njegov seštevek smo primerjali z ustreznimi konti v glavni knjigi.
2. Prejeli in preizkusili smo seznam vseh zapadlih obveznosti do dobaviteljev, podizvajalcev in kooperantov na dan 19.06.2006, ki ga je pripravil SCT d.d.; njegov seštevek smo primerjali z ustreznimi konti v glavni knjigi;
3. Pridobili smo poslovodsko predstavitev, v kateri poslovodstvo izjavlja, da seznam obveznosti iz točke 1 na dan 19.06.2006 vključuje vse obveznosti podjetja na ta dan, in da seznam iz 2. točke vsebuje vse zapadle obveznosti na ta dan.
4. Priloženi seznam dobaviteljev blaga, podizvajalcev in kooperantov in zneske obveznosti na dan 19.06.2006 smo primerjali z ustreznimi knjigovodskimi evidencami in preizkusili, ali so vse zapadle obveznosti iz seznama na dan 19.06.2006 poravnane.
â??
Poročamo o ugotovitvah:
â??
c) V povezavi s točko 4 smo ugotovili, da so vse obveznosti iz seznama pod točko 2 evidentirane v poslovnih knjigah in do zapadlosti poravnane".

Zaključka, da poročilo o ugotovitvah revizorja izkazuje, da ima ponudnik SCT, d. d., poravnane vse svoje obveznosti do (vseh) dobaviteljev, podizvajalcev in kooperantov, ne more spremeniti niti navedba vlagatelja, "da se poročilo (ki ga je v svojo ponudbo predložil ponudnik SCT, d. d.; opomba Državne revizijske komisije) izključno nanaša na navedene konte in postavke in ne obsega celotnih računovodskih izkazov podjetja", saj tudi navedeni stavek potrjuje, da se poročilo o ugotovitvah revizorja nanaša na konte in postavke, ki izkazujejo (pravočasno) poravnavanje vseh obveznosti ponudnika do vseh dobaviteljev blaga, podizvajalcev in kooperantov. Poleg tega je ugotoviti, da je identično besedilo v predvidel tudi naročnik v obrazcu "5.1 o - PRILOGA 2" (zadnji stavek zadnjega odstavka). Glede na vse doslej navedeno je Državna revizijska komisija vlagateljev zahtevek za revizijo v tem delu zavrnila kot neutemeljen.

V nadaljevanju je Državna revizijska komisija vpogledala v ponudbo izbranega ponudnika (JAVNA RAZSVETLJAVA, d. d., Ljubljana), v delu, v katerem je priložil "Poročilo o ugotovitvah v zvezi s poravnanimi zapadlimi obveznostmi" z dne 14. junija 2006, ki ga je pripravila družba PLUS REVIZIJA, d. o. o., Podjetje za revidiranje, računovodstvo in finance, Bežigrad 1, 1000 Ljubljana, pooblaščena revizorka D. H. (v nadaljnjem besedilu: poročilo o ugotovitvah revizorja). Ob vpogledu v predmetno poročilo o ugotovitvah revizorja je Državna revizijska komisija ugotovila, da družba PLUS REVIZIJA, d. o. o., Podjetje za revidiranje, računovodstvo in finance, Bežigrad 1, 1000 Ljubljana, pooblaščena revizorka D. H., v njem ugotavlja, da ima izbrani ponudnik poravnane vse svoje obveznosti do dobaviteljev, podizvajalcev in kooperantov na dan 14. junija 2006. Navedeni zaključek izhaja iz same vsebine poročila o ugotovitvah revizorja, zlasti pa iz naslednjih njegovih določb:
"1. Prejeli in preizkusili smo seznam vseh obveznosti do dobaviteljev, podizvajalcev in kooperantov na dan 14.06.2006, ki ga je pripravilo podjetje JAVNA RAZSVETLJAVA d.d.; njegov seštevek smo primerjali z ustreznimi konti v glavni knjigi.
2. Prejeli in preizkusili smo seznam vseh zapadlih obveznosti do dobaviteljev, podizvajalcev in kooperantov na dan 14.06.2006, ki ga je pripravilo podjetje JAVNA RAZSVETLJAVA d.d.; njegov seštevek smo primerjali z ustreznimi konti v glavni knjigi;
3. Pridobili smo poslovodsko predstavitev, v kateri poslovodstvo izjavlja, da seznam obveznosti iz 1.točke na dan 14.06.2006 vključuje vse obveznosti podjetja na ta dan, in da seznam iz 2.točke vsebuje vse zapadle obveznosti na ta dan.
4. Priloženi seznam dobaviteljev blaga, podizvajalcev in kooperantov in zneske obveznosti na dan 14.06.2006 smo primerjali z ustreznimi knjigovodskimi evidencami in preizkusili, ali so vse zapadle obveznosti iz seznama na dan 14.06.2006 poravnane.
â??
Poročamo o ugotovitvah:
â??
c. V povezavi s točko 4 smo ugotovili, da so vse obveznosti iz seznama pod točko 2 evidentirane v poslovnih knjigah in do zapadlosti poravnane".

Zaključka, da poročilo o ugotovitvah revizorja izkazuje, da ima izbrani ponudnik poravnane vse svoje obveznosti do (vseh) dobaviteljev, podizvajalcev in kooperantov, ne more spremeniti niti navedba vlagatelja, "da se poročilo (ki ga je v svojo ponudbo predložil izbrani ponudnik; opomba Državne revizijske komisije) izključno nanaša na navedene konte in postavke in ne obsega celotnih računovodskih izkazov podjetja", saj tudi navedeni stavek potrjuje, da se poročilo o ugotovitvah revizorja nanaša na konte in postavke, ki izkazujejo (pravočasno) poravnavanje vseh obveznosti ponudnika do vseh dobaviteljev blaga, podizvajalcev in kooperantov. Poleg tega je ugotoviti, da je identično besedilo v predvidel tudi naročnik v obrazcu "5.1 o - PRILOGA 2" (zadnji stavek zadnjega odstavka). Glede na vse doslej navedeno je Državna revizijska komisija vlagateljev zahtevek za revizijo v tem delu zavrnila kot neutemeljen.

Kot slednji je Državna revizijska komisija obravnavala vlagateljev očitek, da je naročnik po mnenju vlagatelja zmotno ugotavljal, da vlagatelj z nobeno analizo ne podpira ponujenih cen iz ponudbenega predračuna, kar pomeni, da naročnik ni dovolj natančno pregledal vlagateljeve ponudbe, saj je dolžan ugotoviti dejansko stanje oddane ponudbe vlagatelja. V povezavi z navedenim Državna revizijska komisija ugotavlja, da iz alinee 7 podtočke b) točke "13.1 Ponudba, ki jo predloži Ponudnik mora vsebovati naslednje dokumente:" poglavja "C. PRIPRAVA PONUDBE" v četrtem, petem in šestem odstavku izhaja sledeča zahteva naročnika: "Ponudnik mora predložiti analizo enotnih cen za prvih pet po vrednosti največjih predračunskih postavk za dela razpisana na osnovi enotnih cen.
Cene po enoti mere postavk morajo biti enake, kot so izračunane z zahtevano analizo cene po enoti mere postavke.
Prikaz analize mora biti tako pregleden, da so cene po enoti mere virov (material, delo, mehanizacija in transport) iz prilog v obrazcih "C", "C1", "D" in "D1" Poglavja 5 - Ponudba, razvidne in enake, kot so navedene v analizi.".
Skladno z navedenim je Državna revizijska komisija vpogledala v ponudbo izbranega ponudnika v delu, v katerem je v ponudbi predložil ponudbeni predračun za predmet javnega naročila ter analizo cen po enoti. Ob vpogledu v ponudbeni predračun in analizo enotnih cen za prvih pet po vrednosti največjih predračunskih postavk za dela, razpisana na osnovi enotnih cen, je Državna revizijska komisija ugotovila sledeče:
a) vlagatelj je pod postavko "0010" "GRADBENA DELA", normativom "N 1 1 129" "Izkop kanala za kabelsko kanalizacijo, globine 0,8 m, širine glede na število cevi, dobava in polaganje 4x stigmafleks cev fi 125 in 2x dvojček 2x50 iz polnostenske PE cevi za polaganje v zemljo" v ponudbenem predračunu na strani 4/8 navedel ceno / EM brez DDV v višini "8.990,00" SIT, pri čemer iz analize cene po enoti, ki se nahaja v vlagateljevi ponudbi, izhaja cena "za 1m" "6.813,31" (SIT);
b) vlagatelj je pod postavko "0011" "GRADBENA DELA", normativom "N 1 1 755" "Izkop kanala za kabelsko kanalizacijo, globine 0,8 m, širine glede na število cevi, dobava in polaganje 4x stigmafleks cev fi 125 in 1x dvojček 2x50 iz polnostenske PE cevi za polaganje v zemljo" v ponudbenem predračunu na strani 4/8 navedel ceno / EM brez DDV v višini "8.090,00" SIT, pri čemer iz analize cene po enoti, ki se nahaja v vlagateljevi ponudbi, izhaja cena "za 1m" "6.109,25" (SIT);
c) vlagatelj je pod postavko "0012" "GRADBENA DELA", normativom "N 1 1 756" "Izkop kanala za kabelsko kanalizacijo, globine 0,8 m, širine glede na število cevi, dobava in polaganje 4x stigmafleks cev fi 125 in 4x dvojček 2x50 iz polnostenske PE cevi za polaganje v zemljo" v ponudbenem predračunu na strani 4/8 navedel ceno / EM brez DDV v višini "11.100,00" SIT, pri čemer iz analize cene po enoti, ki se nahaja v vlagateljevi ponudbi, izhaja cena "za 1m" "8.457,62" (SIT);
d) vlagatelj je pod postavko "0016" "GRADBENA DELA", normativom "N 1 1 130" "Dobava in postavitev zaščitne ograje N2V5" v ponudbenem predračunu na strani 4/8 navedel ceno / EM brez DDV v višini "34.100,00" SIT, pri čemer iz analize cene po enoti, ki se nahaja v vlagateljevi ponudbi, izhaja cena "1m" "30.681,67" (SIT);
e) vlagatelj je pod postavko "0001" "KABLI IN VALJENEC", normativom "N 1 1 733" "Dobava in polaganje kabla NYY 4 x 70 mm2" v ponudbenem predračunu na strani 5/8 navedel ceno / EM brez DDV v višini "6.980,00" SIT, pri čemer iz analize cene po enoti, ki se nahaja v vlagateljevi ponudbi, izhaja cena "1m" "5.361,00" (SIT).

Na podlagi navedenega je Državna revizijska komisija ugotovila, da vlagatelj ni izpolnil zahteve alinee 7 podtočke b) točke "13.1 Ponudba, ki jo predloži Ponudnik mora vsebovati naslednje dokumente:" poglavja "C. PRIPRAVA PONUDBE" razpisne dokumentacije iz četrtega, petega in šestega odstavka, saj cene po enoti mere postavk niso enake, kot so izračunane z zahtevano analizo cene po enoti mere postavke. Navedenega zaključka ne more spremeniti niti vlagateljeva navedba v zahtevku za revizijo, da "Vlagatelj preprosto ne ve od kod je naročnik operiral s takimi podatki-cenami, saj omenjene niso predmet oddanega ponudbenega predračuna niti analizirana postavka, kot jo označuje naročnik pod šifro 1 N 11 129 ne obstaja.
Vlagatelj je namreč predložil sledeče analize cen, skladno za naslednje predračunske postavke in sicer:
0010 Izkopâ?? predr. vrednost: 8.990,00 SIT analiza: 8.991,74 SIT
0011 Izkopâ?? predr. vrednost: 8.090,00 SIT analiza: 8.094,14 SIT
0012 Izkopâ?? predr. vrednost: 11.100,00 SIT analiza: 11.099,94 SIT
0016 Izkopâ?? predr. vrednost: 34.100,00 SIT analiza: 34.100,00 SIT
0001 Dobavaâ?? predr. vrednost: 6.980,00 SIT analiza: 6.980,33 SIT."
Državna revizijska komisija ob citiranih navedbah vlagatelja iz zahtevka za revizijo ugotavlja, da bi bilo tudi v primeru, če bi vlagatelj (v svoji ponudbi) dejansko predložil izpostavljene analize cen, njegovo ponudbo potrebno zavrniti kot nepravilno, saj tudi v tem primeru ne bi izpolnjevala v celoti vseh zahtev iz razpisne dokumentacije (v postavkah "0010 Izkopâ??", "0011 Izkopâ??", "0012 Izkopâ??" in "0001 Dobavaâ??" cene po enoti mere postavk ("še vedno" in tudi v tem primeru) ne bi bile enake, kot bi bile izračunane z zahtevano analizo cene po enoti mere postavke).

Skladno z določili trinajste točke 3. člena ZJN-1 je "pravilna ponudba" tista ponudba, ki je pravočasna in za katero se po odpiranju ponudb, na podlagi pregleda in ocenjevanja ugotovi, da v celoti izpolnjuje vse zahteve iz razpisne dokumentacije. Podobno je, skladno z določili 2. člena Pravilnika o ugotovitvi, kdaj šteje ponudba za nepravilno, neprimerno ali nesprejemljivo (Uradni list Republike Slovenije, številka 33/2004), ponudba med drugim nepravilna, če se po odpiranju ponudb na podlagi pregleda in ocenjevanja ugotovi, da ne izpolnjuje v celoti vseh zahtev iz razpisne dokumentacije. Skladno z določili prvega odstavka 76. člena ZJN-1 mora v postopku oddaje javnega naročila naročnik po opravljenem pregledu zavrniti vse ponudbe, ki niso primerne, sprejemljive ali pravilne. Pri tem naročnik nima diskrecijske pravice in je dolžan ponudbo, ki ne izpolnjuje vseh zahtev iz razpisne dokumentacije, zavrniti ne glede na njeno morebitno ekonomsko ugodnost. Ker ponudba vlagatelja ne izpolnjuje vseh zahtev iz razpisne dokumentacije, je ni mogoče obravnavati kot pravilne, naročniku pa ni mogoče očitati kršitve pravil ZJN-1, ko je vlagateljevo ponudbo izločil kot nepravilno. Glede na vse doslej navedeno je Državna revizijska komisija vlagateljev zahtevek za revizijo zavrnila kot neutemeljen.

S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa utemeljena.

Vlagatelj je v zahtevku za revizijo predlagal povrnitev stroškov, nastalih z revizijo. Ker je Državna revizijska komisija vlagateljev zahtevek za revizijo zavrnila, tretji odstavek 22. člena ZRPJN pa povrnitev potrebnih stroškov, nastalih z revizijo, veže na utemeljenost zahtevka za revizijo, je potrebno zavrniti tudi zahtevo vlagatelja za povrnitev stroškov revizijskega postopka.

S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa utemeljena.

POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Po končanem postopku pred Državno revizijsko komisijo je sodno varstvo zagotovljeno v postopku povračila škode pred sodiščem splošne pristojnosti (peti odstavek 23. člena ZRPJN).

V Ljubljani, dne 25. oktobra 2006


predsednik senata
Jožef Kocuvan, univ. dipl. ekon.,
član Državne revizijske komisije





Vročiti:
- Družba za avtoceste v Republiki Sloveniji - DARS, d. d., Ulica XIV. divizije 4, 3000 Celje
- ELSA GORNJA RADGONA, d. o. o., šlebingerjev breg 15, 9250 Gornja Radgona
- JAVNA RAZSVETLJAVA, d. d., Litijska cesta 263, 1000 Ljubljana
- Republika Slovenija, Državno pravobranilstvo, šubičeva ulica 2, 1000 Ljubljana
- Republika Slovenija, Ministrstvo za finance, Sektor za javna naročila, gospodarske javne službe in koncesije, Beethovnova ulica 11, 1000 Ljubljana