Na vsebino
EN

018-496/2006 Republika Slovenija, Ministrstvo za zunanje zadeve

Številka: 018-496/2006-41-3947
Datum sprejema: 27. 12. 2006

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi drugega in petega odstavka 11. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Uradni list RS, št. 78/99, 90/99, 110/02, 42/04, 61/05 in 7806; v nadaljevanju: ZRPJN) in prvega odstavka 29. člena Poslovnika Državne revizijske komisije za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (Uradni list RS, št. 44/05; v nadaljevanju: Poslovnik), po predsedniku Samu Červeku in ob sodelovanju svetovalke Zlate Jerman, v postopku nadzora nad zakonitostjo postopka oddaje javnega naročila za "Nabavo in garancijsko vzdrževanje čitalcev prstnih odtisov (za potrebe izdajanja vizumov na diplomatsko konzularnih predstavništvih Republike Slovenije po svetu)" in na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložil vlagatelj Dat-Con d.o.o., Polzela 136a, Polzela (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika Republika Slovenija, Ministrstvo za zunanje zadeve, Prešernova cesta 25, Ljubljana (v nadaljevanju: naročnik), ter na podlagi naročnikovega predloga z dne 21.12.2006 za izdajo sklepa po drugem odstavku 11. člena ZRPJN, da vloženi zahtevek za revizijo ne zadrži nadaljnjih aktivnosti naročnika, konkretno podpisa pogodbe z izbranim ponudnikom, v postopku oddaje javnega naročila, dne 27.12.2006

odločila:

Naročnikovemu predlogu z dne 21.12.2006 za izdajo sklepa po drugem odstavku 11. člena ZRPJN, da vloženi zahtevek za revizijo ne zadrži nadaljnjih aktivnosti naročnika v postopku oddaje javnega naročila, konkretno podpisa pogodbe z izbranim ponudnikom, se ugodi.

Obrazložitev:

Naročnik je v Uradnem listu RS, št. 110-111/2006 dne 27.10.2006, pod številko objave Ob-29866/06, objavil javni razpis v postopku oddaje javnega naročila po odprtem postopku za "Nabavo in garancijsko vzdrževanje čitalcev prstnih odtisov (za potrebe izdajanja vizumov na diplomatsko konzularnih predstavništvih Republike Slovenije po svetu)".

Naročnik je dne 08.12.2006 sprejel obvestilo o izidu javnega naročila, na podlagi katerega je predmetno naročilo oddal ponudniku Cifra d.o.o., Stegne 21c, Ljubljana (v nadaljevanju: izbrani ponudnik).

Vlagatelj je z vlogo, datirano dne 18.10.2006 in katero je naročnik prejel dne 20.12.2006, podal zahtevek za revizijo, v katerem izpodbija odločitev naročnika o oddaji naročila in zatrjuje pravilnost svoje ponudbe, ki je po mnenju vlagatelja ugodnejša od ponudbe izbranega ponudnika.

Naročnik je dne 21.12.2006 na Državno revizijsko komisijo naslovil predlog za izdajo sklepa po drugem odstavku 11. člena ZRPJN, da vloženi zahtevek za revizijo ne zadrži nadaljnjih aktivnosti naročnika, konkretno podpisa pogodbe z izbranim ponudnikom, v postopku oddaje predmetnega javnega naročila. Vložitev predloga naročnik utemeljuje z dejstvom, da bi zadržanje izvedbe posla za naročnika in Republiko Slovenijo povzročilo nesorazmerno škodo in zamudo pri uvajanju sistema ukrepov za zagotovitev vzpostavitve t.i. schengenske meje. Predmetni razpis se financira iz sredstev EU, namenjenih vzpostavitvi schengenske meje, na podlagi pravil pa je potrebno pogodbo skleniti najkasneje do konca letošnjega leta, sicer porabnik sredstev ni upravičen do povračila teh sredstev s strani EU, obenem pa bi zamuda pri dobavi lahko povzročila nadaljnje zamike pri izvedbi projekta vzpostavitve Schengenskega območja, s čimer bi državi nastala ne zgolj materialna, temveč tudi moralna škoda v obliki padca ugleda države zaradi zamujanja s projektom. Nadalje naročnik "prima facie" ugotavlja, da zahtevku za revizijo vlagatelja ni mogoče ugoditi, saj naročnik njegove ponudbe ni zavrnil kot neprimerne, oprema vlagatelja, ki je že bila dobavljena katerikoli državi v EU ali ZDA, pa ni enaka ponujeni opremi v tem razpisu.

Po pregledu predložene dokumentacije o javnem naročilu ter preučitvi naročnikovih navedb je Državna revizijska komisija, na podlagi drugega in petega odstavka 11. člena ZRPJN in prvega odstavka 29. člena Poslovnika, odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer zaradi razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju.

ZRPJN v prvem odstavku 11. člena (Posledice vloženega zahtevka za revizijo) med drugim določa, da vložen zahtevek za revizijo zadrži postopek oddaje javnega naročila do odločitve Državne revizijske komisije. V drugem odstavku 11. člena ZRPJN dopušča možnost, da lahko Državna revizijska komisija na predlog naročnika sprejme sklep, da vloženi zahtevek za revizijo ne zadrži nadaljnjih aktivnosti naročnika v postopku oddaje javnega naročila v celoti ali jih zadrži le deloma. Pri odločanju o predlogu naročnika Državna revizijska komisija upošteva razmerje med škodljivimi posledicami zadržanja in koristmi za vse, ki bi lahko bili oškodovani, ter javnim interesom za izvedbo postopka oddaje javnega naročila. Skladno z določili petega odstavka 11. člena ZRPJN lahko predsednik Državne revizijske komisije, če so izpolnjeni pogoji iz drugega odstavka tega člena, še pred pridobitvijo obrazloženega mnenja vlagatelja zahtevka za revizijo iz tretjega odstavka tega člena izda sklep, da vložen zahtevek za revizijo ne zadrži nadaljnjih aktivnosti naročnika v postopku oddaje javnega naročila v celoti ali jih zadrži le deloma. Skladno z določili šestega odstavka 11. člena ZRPJN lahko Državna revizijska komisija po prejemu obrazloženega mnenja vlagatelja zahtevka za revizijo ali poteku tridnevnega roka iz tretjega odstavka tega člena na predlog vlagatelja ali po uradni dolžnosti spremeni ali razveljavi sklep predsednika Državne revizijske komisije iz petega odstavka tega člena.

Iz zgoraj navedenega besedila prvega in drugega odstavka 11. člena ZRPJN je razvidno, da je zakonodajalec kot osnovno pravilo določil suspenzivnost zahtevka za revizijo. Temeljno pravilo zakona torej je, da vloženi zahtevek za revizijo zadrži vse nadaljnje aktivnosti naročnika v zvezi z oddajo konkretnega javnega naročila, medtem ko je možnost za morebitno odločitev o nesuspenzivnosti zahtevka za revizijo pridržana le za izjemne (v danih okoliščinah posameznega primera posebej utemeljene) primere. ZRPJN ne pojasnjuje, katere okoliščine opravičujejo, da se zahtevku za revizijo odvzame suspenzivni učinek, ampak določa le, da Državna revizijska komisija pri odločanju o predlogu naročnika upošteva razmerje med škodljivimi posledicami zadržanja in koristmi za vse, ki bi lahko bili oškodovani, ter javnim interesom za izvedbo postopka oddaje javnega naročila. Odločitev o tem, da vloženi zahtevek za revizijo ne zadrži nadaljnjih aktivnosti naročnika v postopku oddaje javnega naročila v celoti ali jih zadrži le deloma, je torej prepuščena Državni revizijski komisiji, ki pa mora v vsakem posameznem primeru presoditi, ali obstajajo okoliščine, ki utemeljujejo takšno morebitno odločitev. Pri presoji obstoja okoliščin mora Državna revizijska komisija tako praviloma ugotoviti, ali so izpolnjeni naslednji pogoji: obstajati mora dejanska nevarnost resne in nepopravljive škode ter nujnost preprečitve škode; pri tehtanju interesov vseh udeležencev v konkretnem postopku oddaje javnega naročila in ocenjevanju razmerja med škodljivimi posledicami zadržanja postopka in koristmi za vse, ki bi lahko bili oškodovani, ter javnim interesom za izvedbo postopka oddaje javnega naročila, morajo biti razlogi za nezadržanje postopka močnejši od razlogov za zadržanje.

V zvezi z zapisanim Državna revizijska komisija izpostavlja, da pri presoji utemeljenosti predloga za izdajo sklepa po drugem odstavku 11. člena ZRPJN ne odloča o utemeljenosti vloženega zahtevka za revizijo (ali v njem podanih revizijskih navedb), za njeno odločitev o takšnem predlogu pa so tako irelevantna tudi stališča naročnika do revizijskega zahtevka; odločanje o utemeljenosti (pred tem pa še dopustnosti, pravočasnosti, â??) zahtevka za revizijo je namreč predmet ločenega - revizijskega postopka, v katerem, skladno z določili ZRPJN, najprej odloča naročnik, šele v primeru zahteve za nadaljevanje postopka revizije pred tem organom pa tudi Državna revizijska komisija. Upoštevajoč zapisano gre posebej izpostaviti tudi, da odločitev Državne revizijske komisije o predlogu za izdajo sklepa po drugem odstavku 11. člena ZRPJN v ničemer ne prejudicira njene morebitne kasnejše odločitve o utemeljenosti (dopustnosti, pravočasnosti, â??) zahtevka za revizijo, če pride do nadaljevanja revizijskega postopka pred Državno revizijsko komisijo.

Zgoraj navedeno pa pomeni tudi, da predstavljajo podlago odločitve Državne revizijske komisije o predlogu za izdajo sklepa po drugem odstavku 11. člena ZRPJN zgolj argumenti (dejstva, dokazi), ki jih v prid ugoditvi takšnemu predlogu navaja (predloži) naročnik, in argumenti (dejstva, dokazi), ki jih v odgovor na predlog naročnika morebiti navaja (predloži) vlagatelj. Zgolj na podlagi teh Državna revizijska komisija opravi tudi tehtanje, kot ga predvideva drugi odstavek 11. člena ZRPJN.

V obravnavanem primeru Državna revizijska komisija ugotavlja, da se predmetno javno naročilo sofinancira iz sredstev EU, konkretno iz schengenskega vira, skladno s 35. členom Akta o pogojih pristopa novih članic (Uradni list EU, št. 236/05 z dne 23.09.2003), za vzpostavitev evropskega vizumskega informacijskega sistema - nadzor zunanje meje. Skladno z navedeno določbo se kot začasni instrument ustanovi schengenski vir za pomoč upravičenim državam članicam med dnem pristopa in koncem leta 2006 pri financiranju ukrepov na novih zunanjih mejah Unije za izvajanje schengenskega pravnega reda in kontrole na zunanjih mejah. Da se odpravi pomanjkljivosti, ki so bile identificirane med pripravami za sodelovanje v Schengenu, so do financiranja iz schengenskega vira upravičene vrste ukrepov, med katerimi so tudi naložbe v kakršnokoli opremo (npr. laboratorijsko opremo, naprave za odkrivanje, strojno in programsko opremo za schengenski informacijski sistem-SIS 2, prevozna sredstva). Evropska komisija je v letu 2006 sprejela odločitev, v okviru katere je izrecno določila, da morajo biti pogodbe, ki se bodo financirale iz začasnega schengenskega vira, podpisane najkasneje do 31.12.2006 in plačila izvedena do 31.12.2007. Naročnik je naknadno predložil dokumentacijo, iz katere izhaja upravičenost do financiranja iz schengenskih virov, in sicer Indikativni program financiranja iz schengenskega vira za obdobje 2004-2006, ki ga je potrdila Vlada RS s sklepom št. 54400-10/2006/5 z dne 21.09.2006. Iz navedenega programa izhaja, da je v okviru navedenega financiranja predviden tudi nakup čitalcev prstnih odtisov, ki so predmet spornega razpisa.

Na podlagi navedenega je mogoče ugotoviti, da obstaja dejanska nevarnost nastanka resne in nepopravljive škode, in sicer, kot izhaja iz s strani naročnika predložene dokumentacije, kolikor pogodba o izvedbi predmetnega javnega naročila ne bo sklenjena do dne 31.12.2006, pomeni nepreklicno izgubo sredstev financiranja tega naročila, ki so zagotovljena iz sredstev schengenskega vira.

Državna revizijska komisija dalje ugotavlja, da so razlogi za nezadržanje postopka oddaje predmetnega javnega naročila močnejši od razlogov za zadržanje le-tega; razmerje med škodljivimi posledicami zadržanja postopka in koristmi za vse, ki bi lahko bili oškodovani, ter javnim interesom za izvedbo postopka oddaje javnega naročila, je namreč v korist nezadržanja postopka. Državna revizijska komisija na tem mestu izpostavlja, da Direktiva 89/665/EEC ne zahteva, da mora nacionalna zakonodaja, ki ureja pravno varstvo v postopkih oddaje javnih naročil, revizijskemu zahtevku zagotoviti ex lege suspenzivni učinek, temveč je to le-ena izmed možnosti za zagotovitev učinkovitega pravnega varstva.

Iz vseh navedenih razlogov je Državna revizijska komisija odločila, da se naročnikovemu predlogu za izdajo sklepa po drugem odstavku 11. člena ZRPJN, da vloženi zahtevek za revizijo ne zadrži nadaljnjih aktivnosti naročnika, konkretno podpisa pogodbe z izbranim ponudnikom, v postopku oddaje javnega naročila, ugodi. Naročnik sme v predmetnem postopku oddaje javnega naročila, navkljub vlagateljevemu revizijskemu zahtevku, z izbranim ponudnikom skleniti pogodbo o izvedbi predmetnega javnega naročila.

Ob zapisanem pa Državna revizijska komisija pripominja, da bi v primeru, če bi se v okviru revizijskega postopka ugotovilo, da je vlagateljev revizijski zahtevek utemeljen, in bi bilo temu potrebno ugoditi, to utegnilo pomeniti izpodbojnost oziroma drugo neveljavnostno sankcijo za sklenjeno pogodbo o izvedbi predmetnega javnega naročila, obenem pa tudi morebitno odškodninsko odgovornost Republike Slovenije proti vlagatelju in/oziroma izbranemu ponudniku. Navedeno gre zato upoštevati ob pripravi vsebine in sklenitvi pogodbe za izvedbo predmetnega javnega naročila.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz izreka tega sklepa.


POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Po končanem postopku pred Državno revizijsko komisijo je sodno varstvo zagotovljeno v postopku povračila škode pred sodiščem splošne pristojnosti (peti odstavek 23. člena ZRPJN).


V Ljubljani, dne 27.12.2006




Samo Červek, univ.dipl.prav
Predsednik Državne revizijske komisije









Vročiti:
- Republika Slovenija, Ministrstvo za zunanje zadeve, Prešernova cesta 25, Ljubljana
- Dat-Con d.o.o., Polzela 136a, Polzela,
- Cifra d.o.o., Stegne 21c, Ljubljana,
- Republika Slovenija, Ministrstvo za finance, Sektor za javna naročila, gospodarske javne službe in koncesije, Beethovnova 11, Ljubljana,
- Državno pravobranilstvo Republike Slovenije, šubičeva 2, Ljubljana.

Natisni stran