018-418/2006 Občina Sevnica

Številka: 018-418/06-42-3779

SKLEP

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 22. in 23. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Uradni list RS, št. 78/99, 90/99, 110/02, 42/04, 61/05 in 78/06; v nadaljevanju: ZRPJN), v senatu članice Sonje Drozdek šinko, kot predsednice senata ter člana Jožefa Kocuvana in članice Nataše Jeršič, kot članov senata, ob sodelovanju višje svetovalke Tatjane Falout, v postopku nadzora nad zakonitostjo postopka oddaje javnega naročila "projekt Čistilna naprava in kanalizacijski sistem Sevnica, ki obsega izgradnjo čistilne naprave, s kapaciteto 9.900 PE ter kanalizacijskega sistema s pripadajočimi objekti v dolžini 10.200 m" in na podlagi zahtevka za revizijo, ki sta ga vložila skupna ponudnika podjetje VEGRAD d.d., Stari trg 35, Velenje in podjetje WTE Wassertechnik GmbH, Ruhrallee 185, Essen, Nemčija, ki ju zastopa odvetnik Jani Soršak, Tomšičeva 3, Ljubljana (v nadaljevanju: vlagatelj) zoper ravnanje naročnika Občina Sevnica, Glavni trg 19a, Sevnica (v nadaljevanju: naročnik), dne 11.12.2006 soglasno

ODLOČILA

1. Zahtevek za revizijo je utemeljen.

2. Naročnik je dolžan plačati vlagatelju zahtevka za revizijo stroške nastale v zvezi z revizijo v znesku 628.910,00 SIT v roku 15 - ih dni od prejema tega sklepa, da ne bo izvršbe, po tem roku pa z zakonitimi zamudnimi obrestmi od dneva odločitve Državne revizijske komisije do plačila.

Obrazložitev

Naročnik je dne 04.05.2006 sprejel sklep o začetku postopka oddaje javnega naročila za "projekt Čistilna naprava in kanalizacijski sistem Sevnica, ki obsega izgradnjo čistilne naprave, s kapaciteto 9.900 PE ter kanalizacijskega sistema s pripadajočimi objekti v dolžini 10.200 m". Predmetno javno naročilo je naročnik objavil v Uradnem listu RS, št. 55/06, z dne 26.05.2006, pod številko objave Ob-14669/06 in v Uradnem glasilu EU, št. S 99, z dne 26.05.2006.
Naročnik je dne 24.07.2006 sprejel Obvestilo o oddaji javnega naročila (dokument št. 35300-0043/1999), s katerim je predmetno javno naročilo oddal v izvedbo podjetju STADIJ d.o.o, Postojna, ki je oddal (skupno) ponudbo s partnerjem VODOTEHNIKA d.d., Zagreb (v nadaljevanju: izbrani ponudnik).

Državna revizijska komisija je s sklepom št. 018-309/06-44-2644, z dne 04.09.2006, razveljavila zgoraj navedeno odločitev naročnika o izbiri najugodnejšega ponudnika.

Naročnik je dne 20.09.2006 sprejel Obvestilo o oddaji javnega naročila (dokument št. 35300-0043/1999), s katerim je predmetno javno naročilo ponovno oddal v izvedbo izbranemu ponudniku.
Podjetje SCT d.d., Slovenska 56, Ljubljana je po pooblastilu partnerjev v skupni ponudbi, dne 03.10.2006 vložilo zahtevek za revizijo. Državna revizijska komisija je s sklepom št. 018-418/06-42-3378, z dne 13.11.2006, zahtevku za revizijo ugodila in razveljavila (tudi v tem postopku) izpodbijano odločitev naročnika o izbiri najugodnejšega ponudnika (Obvestilo o oddaji javnega naročila, št. 35300-0043/1999, z dne 20.09.2006).

Vlagatelj je dne 27.09.2006 zahteval izdajo dodatne obrazložitve odločitve o oddaji naročila in vpogled v ponudbo izbranega ponudnika. Naročnik mu je zahtevan dokument posredoval dne 03.10.2006. Vpogled v ponudbo izbranega ponudnika je bil opravljen dne 12.10.2006, o čemer je sestavljen zapisnik.

Vlagatelj je z vlogo, z dne 13.10.2006, pravočasno vložil zahtevek za revizijo (po pozivu s strani naročnika je vlagatelj z vlogo, z dne 20.10.2006, zahtevek za revizijo dopolnil). Vlagatelj navaja, da je naročnik njegovo ponudbo nezakonito zavrnil, pri čemer zavrača vse ugotovitve naročnika, ki se nanašajo na nepravilnosti v njej in še dodaja, da prepušča preveritev vseh dejstev, ki jih je v zvezi s tem navedel naročnik, v presojo Državni revizijski komisiji.
Vlagatelj v nadaljevanju navaja, da ga je naročnik neutemeljeno diskriminiral, saj je izbral nepravilno ponudbo (izbranega ponudnika) kljub dejstvu, da je Državna revizijska komisija že predhodno ugotovila, da je ponudba slednjega nepravilna. Ker je naročnik izbranemu ponudniku dopustil pojasnilo, da je vrednost, ki jo je podal v Pismu o nameri podana v slovenskih tolarjih, zatrjuje vlagatelj, je s tem ravnal tudi v nasprotju s 54. členom ZJN-1.
Vlagatelj v nadaljevanju navaja, da je (poleg predhodno navedene) pri vpogledu v ponudbo izbranega ponudnika ugotovil še naslednje nepravilnosti:
- Na obrazcih 5.5 manjkajo podatki o bankah, in sicer tako pri podjetju Stadij d.o.o., Postojna (v nadaljevanju: glavni ponudnik) kot tudi pri podjetju Vodotehnika d.d., Zagreb (v nadaljevanju: partner).
- Obvestilo o razvrstitvi poslovnega subjekta po NKD, ki ga je priložil partner, je dvakrat notarsko overjeno.
- Glavni ponudnik ni priložil revizorjevih poročil za bilance stanja in izkaze uspeha za leta 2003, 2004 in 2005.
- Prevodi revizorjevih poročil, ki jih je predložil partner niso popolni (manjkajo datumi in prevodi zadnjega stavka).
- Partner ni predložil potrdila pooblaščenega revizorja o poravnanih obveznostih.
- Glavni ponudnik je predložil pogojno izjavo o kreditiranju, saj vsebuje določilo, da bo banka odobrila znesek v skladu z njeno poslovno politiko.
- Certifikat ISO 90001:2000 je predložil partner in ne glavni ponudnik.
- Partner ni predložil Sistema varovanja okolja.
Najhujša nepravilnost, poudarja vlagatelj, pa je dejstvo, da je izbrani ponudnik zavajal naročnika glede podanih referenc. V skladu z zahtevami iz razpisne dokumentacije, ugotavlja vlagatelj, je moral ponudnik predložiti najmanj dve referenci, da je v zadnjih 5 letih zgradil najmanj dve čistilni napravi, od katerih je morala biti ena izmed njiju za vsaj 10.000 PE druga pa za vsaj 6.000 PE. Vlagatelj navaja, da je pridobil izjave upraviteljev čistilnih naprav v (Pazinu in Brinju) iz katerih izhaja, da je bila čistilna naprava Pazin zgrajena za 7.000 PE, čistilna naprava Brinje pa za 2470 PE.
Vlagatelj še navaja, da izvedena tehnologija zahteva opremo za predgnilišče, ki jo izbrani ponudnik ni vključil v ceno. V primeru neizgradnje predgnilišča, zatrjuje vlagatelj, bo objekt čistilne naprave v okolici povzročil smrad, ki ga ne bo mogoče opravičiti, zaradi česar čistilna naprava ne bo dobila obratovalnega dovoljenja.
Pri ponujanju dodatne opreme je izbrani ponudnik ponudil tako nizko ceno, še zatrjuje vlagatelj, da je po takšni ceni ne le nemogoče pridobiti ustrezno opremo temveč je vprašljiv tudi celoten zahtevani obseg dobave. Posledično bi moral naročnik, še navaja vlagatelj, ponudbo izbranega ponudnika zavrniti ne le kot nepravilno, temveč tudi kot neustrezno.
Vlagatelj predlaga razveljavitev odločitve o izbiri najugodnejšega ponudnika. Vlagatelj zahteva povrnitev stroškov, ki so mu nastali v zvezi z revizijo v višini 400.000,00 SIT za plačilo revizijske takse, 2000 odvetniških točk za sestavo zahtevka za revizijo ter 2% materialnih stroškov.

Naročnik je dne 06.11.2006 zahtevek za revizijo zavrnil kot neutemeljen. V obrazložitvi sklepa naročnik uvodoma ugotavlja, da je vlagatelj v zahtevku za revizijo navedel, da je bila njegova ponudba neupravičeno zavrnjena. Ker pa vlagatelj pri tem ni navedel nobenih dejstev in dokazov, ugotavlja naročnik, je predmetni očitek zavrnil.
Naročnik v nadaljevanju navaja, da je bil po prejemu sklepa Državne revizijske komisije, št. 018-309/06-44-2644, z dne 04.09.2006, s katerim je bilo ugotovljeno, da je ponudba izbranega ponudnika nepravilna, dolžan razveljaviti (prvotno sprejeto) Obvestilo o oddaji javnega naročila, št. 353000-0043/1999, z dne 24.07.2006. Tako je bil predmetni postopek oddaje javnega naročila, navaja naročnik, ponovno vrnjen v fazo pregleda in ocenjevanja ponudb. Naročnik je ugotovil, da je s strani izbranega ponudnika predloženo Pismo o nameri, izdano s strani Abanke Vipe, Podružnica Koper, z dne 07.07.2006, priloženo brez navedbe denarne enote. Naročnik navaja, da navedene pomanjkljivosti ni štel za bistveno pomanjkljivost ponudbe, saj je v razpisni dokumentaciji navedeno, da je valuta v ponudbi v slovenskih tolarjih in da se bo ponudba kot taka tudi ocenjevala ter da morajo biti tudi finančni podatki, ki jih mora ponudnik predložiti v ponudbi izraženi v slovenskih tolarjih, ravno tako pa tudi Obrazec 5.9 (Pismo o nameri) vsebuje denarno enoto SIT. Po mnenju naročnika, izostanek besedice SIT, ob sicer pravilnem znesku, ne more biti razlog za ugotovitev vsebinske nepravilnosti dokumenta. Naročnik tako ugotavlja, da podana izjava banke po vsebini in po obliki ustreza zahtevam naročnika iz razpisne dokumentacije. Vsebinska nepravilnost, še ugotavlja naročnik, bi bila podana, če bi se ugotovilo, da se izjava nanaša na neko drugo valuto in ne na slovenske tolarje, ali pa izjava ne bi zadostila drugim pogojem (kot npr. višini ponujenih sredstev ali pa dajalca tako podana izjava ne bi zavezovala v smislu naročnikove zahteve). V konkretnem primeru, še navaja naročnik, se je s sporno izjavo dokazoval dostop do kredita v določenem znesku in seveda v določeni valuti, torej v valuti, ki je na območju Republike Slovenije veljavna denarna enota in zakonito plačilno sredstvo. Naročnik navaja, da je na območju Republike Slovenije, na podlagi Zakona o denarni enoti Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 17/91 in 33/92; v nadaljevanju: ZDE), tolar zakonito plačilno sredstvo, iz določb Zakona o deviznem poslovanju (Uradni list RS, št. 23/99 in 76/03; v nadaljevanju: ZDP) pa izhaja, da je valuta izpolnitve v pogodbah med rezidenti vedno slovenski tolar in da se rezidentom kredite odobrava v domači valuti, v tuji pa le za določene posle in za poslovanje z nerezidenti (torej izjemoma). Ob navedenem naročnik meni, da je glede na pravilno višino zneska in ob upoštevanju, da gre v obravnavanem primeru za banko in ponudnika (izbranega ponudnika), ki imata sedež v Republiki Sloveniji potrebno šteti, da je sporna izjava podana v slovenskih tolarjih. Naročnik v zvezi s tem še navaja, da je izbranega ponudnika v zvezi s predloženim obrazcem pozval tudi k pojasnilu in da sta tako izbrani ponudnik kot tudi Abanka Vipa d.d. navedla, da je bilo Pismo o nameri podano v slovenskih tolarjih, kot edinem zakonitem plačilnem sredstvu v Republiki Sloveniji. Pojasnilo banke, zaključuje naročnik, še dodatno odvrača vsakršen dvom, da gre v obravnavanem primeru za slovenske tolarje, kar je za naročnika nesporno že ves čas.
Glede ostalih nepravilnosti, ki naj bi jih ugotovil vlagatelj pri vpogledu v ponudbo izbranega ponudnika, naročnik navaja, kakor sledi.
- Izbrani ponudnik je Obrazec 5.5 pravilno izpolnil z vsemi zahtevanimi podatki, vpis naziva banke pa vanj ni bilo potrebno vpisati.
- Dvakratna overitev listine (in sicer Obvestila o razvrstitvi poslovnega subjekta po NKD) ne more biti razlog za nepravilnost ponudbe izbranega ponudnika in ne more porajati dvoma v verodostojnost le-te.
- Izbrani ponudnik je vse zahteve v zvezi s finančnimi pogoji v celoti izpolnil, saj sta tako glavni ponudnik kot tudi njegov partner priložila bilance stanja in izkaze uspeha za leta 2003, 2004 in 2005, glavni ponudnik pa tudi zahtevani obrazec BON-2 in revizorjevo poročilo o poravnavi vseh svojih zapadlih obveznosti do dobaviteljev blaga, podizvajalcev in kooperantov.
- Pismo o nameri, ki ga je predložil izbrani ponudnik, je podano v smislu vsebine obrazca 5.9, ravno tako je predmetni dokument (v skladu z navodili, ki so dovoljevala tudi predložitev standardnega obrazca poslovne banke ali zavarovalne in/ali kreditne službe) predložen na standardnemu obrazcu Abanke Vipe.
- Obrazec 5.24 je podpisal glavni ponudnik, kot je bilo zahtevano v razpisni dokumentaciji, obrazcu pa je predložen tudi ustrezen certifikat (s strani partnerja).
- Izbrani ponudnik je ravnal v skladu z zahtevo iz obrazca 5.25, kjer je navedeno, da lahko ponudnik v primeru, če nima potrdila o sistemu za varovanje okolja zgolj opiše kako bo zagotavljal sistem varovanja okolja. Izbrani ponudnik je v ponudbo priložil opis sistema varovanja okolja, zahteva pa se ni nanašala tudi na partnerja.
Glede očitka, ki se nanaša na, s strani izbranega ponudnika predložena potrdila o referencah, naročnik najprej ugotavlja, da vlagatelj za svoje trditve ni podal nikakršnega konkretnega dokaza. Naročnik še navaja, da so predložena referenčna potrdila podana v skladu z zahtevami iz razpisne dokumentacije in da se njegovi komisiji, v kateri je sodelovalo sedem tehničnih strokovnjakov iz razpisanega področja, tekom pregleda ponudb, ni pojavil nikakršen dvom v verodostojnost ter pravilnost predloženih potrdil.
Naročnik še navaja, da je izbrani ponudnik upošteval z razpisno dokumentacijo predvideno tehnološko izvedbo naprave in ni v ničemer spreminjal tehnologije. Naročnik še zatrjuje, da gre pri predmetni napravi za napravo z aerobno sterilizacijo zato je vlagateljeva navedba, da je potrebno predgnilišče, popolnoma nesmiselna.
Naročnik še navaja, da sta tehnični del ponudbe izbranega ponudnika pregledala dva zunanja tehnična strokovnjaka, ki nanj nista imela pripomb in da je izbrani ponudnik podal ponudbo, ki ga v celoti zavezuje ter da ponudbena cena vključuje in vsebuje celotno opremo, ki se bo vgradila v čistilno napravo. Ker dodatna oprema v ničemer ne vpliva na tehnološko tehnično raven, še navaja naročnik, zahteve zanjo niso bile posebej oz. natančno specificirane.

Vlagatelj je z dopisom, z dne 13.11.2006, obvestil naročnika, da bo postopek nadaljeval pred Državno revizijsko komisijo. Vlagatelj je zahteval povrnitev stroškov za sestavo predmetne vloge, in sicer 1000 odvetniških točk in 2% materialnih stroškov.

Naročnik je dne 15.11.2006 odstopil vlagateljev zahtevek za revizijo, skupaj z dokumentacijo o predmetnem postopku oddaje javnega naročila, v odločanje Državni revizijski komisiji.

Po pregledu dokumentacije o javnem naročilu ter preučitvi utemeljenosti navedb vlagatelja in naročnika, je Državna revizijska komisija odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju.

V obravnavanem primeru je med strankama spor v tem, ali sta izbrani ponudnik in vlagatelj ravnala v skladu z naročnikovimi zahtevami iz razpisne dokumentacije, oziroma ali sta oddala pravilne ponudbe (v smislu 13. točke 3. člena ZJN-1). Vlagatelj v zahtevku za revizijo navaja razloge, zaradi katerih naj bi bila ponudba izbranega ponudnika nepravilna in hkrati zatrjuje, da je njegova ponudba pravilna.

V zvezi z vlagateljevimi očitki, ki se nanašajo na ugotovitev o tem, da je bila njegova ponudba nezakonito zavrnjena Državna revizijska komisija poudarja, da mora vlagatelj, skladno z določili 4. in 5. alineje tretjega odstavka 12. člena ZRPJN, v revizijskem zahtevku navesti tako kršitve, kot tudi dejstva in dokaze, s katerimi se zatrjevane kršitve dokazujejo. Državna revizijska komisija namreč pri presoji utemeljenosti naročniku očitanih kršitev v postopku oddaje javnega naročila odloča na podlagi vlagateljevega zahtevka za revizijo in v njegovih mejah, zato so lahko predmet njene vsebinske presoje le konkretizirane kršitve. ZRPJN torej od vlagatelja zahteva aktivno vlogo pri navajanju dejstev in dokazov - zavezuje ga, da v zahtevku za revizijo navede pravno relevantna dejstva in da za trditve o njih tudi ponudi ustrezne dokaze. V obravnavanem primeru je vlagatelj (v predmetnem delu) zahtevka za revizijo zgolj zatrdil "da je naročnik njegovo ponudbo nepravilno izločil in da prepušča preveritev dejstev, ki jih je v obrazložitvi za izključitev vlagateljeve ponudbe navedel naročnik,v presojo Državni revizijski komisiji". Vlagatelj v tem delu zahtevka za revizijo ne le da je navedel zgolj skopo ugotovitev o tem, da njegova ponudba ni nepravilna (kot je razvidno iz izpodbijane odločitve o oddaji naročila in iz dodatne obrazložitve odločitve o oddaji naročila je bila vlagateljeva ponudba zavrnjena kot nepravilna iz šestih različnih razlogov) in ni niti poskušal pojasniti (ter dokazati), zakaj naj bi bila njegova ponudba zavrnjena nezakonito pač pa je tudi zapisal, da prepušča preveritev vseh dejstev, ki jih je tozadevno navedel naročnik, v presojo Državni revizijski komisiji.
Na podlagi določil prvega odstavka 7. člena ter 212. in 215. člena Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 26/99, 96/02, 2/04 in 10/04; v nadaljevanju ZPP), v povezavi s petim odstavkom 3. člena ZRPJN, je Državna revizijska komisija zato upoštevala pravilo trditvenega in dokaznega bremena, na podlagi slednjega pa je zgoraj opredeljeno revizijsko navedbo zaradi njene pavšalnosti in neobrazloženosti zavrnila kot neutemeljeno.

Kot pravilno ugotavlja vlagatelj, je Državna revizijska komisija z odločitvijo št. 018-309/06-44-2542, z dne 04.09.2006 (na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložil vlagatelj SCT d.d., Ljubljana), razveljavila odločitev naročnika, kot je izhajala iz takratnega Obvestila o oddaji javnega naročila, št. 353000-0043/1999, z dne 24.07.2006, in na podlagi razpisne in ponudbene dokumentacije ugotovila, da izbrani ponudnik ni oddal pravilne ponudbe, pri čemer je v obrazložitvi svoje odločitve, navedla tekom postopka ugotovljeno dejansko stanje ter dejanske in pravne podlage, ki so narekovale razveljavitev izpodbijane odločitve naročnika. Kot je razvidno iz dokumentacije o oddaji javnega naročila, je naročnik v ponovljenem postopku ob ponovnem pregledu vseh ponudb (zopet) ugotovil, da je ponudba izbranega ponudnika pravilna, za vlagateljevo ponudbo in ponudbe preostalih ponudnikov pa je ugotovil, da so bodisi nepravilne bodisi nesprejemljive.
Ob upoštevanju dejstva, da je Državna revizijska komisija z odločitvijo št. 018-309/06-44-2542, z dne 04.09.2006 (s čimer se je, kot pravilno ugotavlja naročnik, predmetni postopek vrnil v fazo pred sprejemom odločitve o oddaji javnega naročila oziroma v fazo ponovnega vrednotenja in ocenjevanja ponudb), naročniku ni mogoče očitati, da je s tem, ko je ponovno ugotavljal pravilnost ponudbe izbranega ponudnika (oziroma pravilnost in sprejemljivost preostalih ponudb), ravnal v nasprotju z določili ZJN-1. Pač pa je morala Državna revizijska komisija, ob upoštevanju navedb vlagatelja v zahtevku za revizijo preveriti, ali je takšna odločitev naročnika pravilna in zakonita.

Državna revizijska komisija se je o vlagateljevemu očitku, ki se nanaša na (ne)pravilnost ponudbe izbranega ponudnika iz razloga nevpisane denarne enote (v dokumentu Pismo o nameri) že izrekla v svojem sklepu št. 018-309/06-44-2542, z dne 04.09.2006 in (ponovno) v svojem sklepu št. 018-318/06-42-3378, z dne 09.11.2006.
Ker pa vlagatelj v zahtevku za revizijo, poleg predmetne nepravilnosti v spornem dokumentu zatrjuje, da le-ta ni sestavljen v skladu z naročnikovimi zahtevami iz razpisne dokumentacije tudi iz razloga, ker naj bi bila izjava v le-tem zgolj pogojna (oziroma podana v skladu s poslovno politiko banke), je Državna revizijska komisija, zaradi preglednejše obrazložitve, ponovno navedla vse svoje ugotovitve iz sklepa št. 018-318/06-42-3378, z dne 09.11.2006 in hkrati ugotavljala, ali je vlagateljev očitek, ki se nanaša na domnevno podano pogojno izjavo, utemeljen.
ZJN-1 v 13. točki prvega odstavka 3. člena določa, da je pravilna ponudba tista ponudba, ki je pravočasna in za katero se po odpiranju ponudb, na podlagi pregleda in ocenjevanja ugotovi, da v celoti izpolnjuje vse zahteve iz razpisne dokumentacije. Element, na podlagi katerega je v skladu z zakonom potrebno presojati o tem, ali je posamezna ponudba pravilna je torej dejstvo, da le-ta izpolnjuje vse naročnikove zahteve, ki izhajajo iz razpisne dokumentacije.
V skladu s pravili ZJN-1 sme naročnik poleg obveznih pogojev, ki jih mora izpolnjevati ponudnik, da lahko sodeluje v postopku oddaje javnega naročila (prvi, drugi in tretji odstavek 42. člena ZJN-1), v razpisni dokumentaciji določiti tudi druge dodatne elemente za ugotovitev sposobnosti (četrti, peti in šesti odstavek 42. člena ter 42.a člen ZJN-1). Izpolnjevanje (obveznih in drugih) pogojev, pa ponudniki v posameznem postopku oddaje javnega naročila dokazujejo z listinami, ki jih morajo predložiti naročniku v svojih ponudbah tako, kot je to zahtevano v zakonu in/ali razpisni dokumentaciji.
V skladu z navodili iz razpisne dokumentacije so morali ponudniki v obravnavanem primeru predložiti dokazilo "v smislu vsebine obrazca 5.9, izdano s strani poslovne banke ali zavarovalne in/ali kreditne družbe, v katerem le-ta potrjuje, da ima ponudnik dostop do kreditne linije v višini vsaj 450.000.000,00 SIT" (1.2.9 točka Podpoglavja 1.2 - Ekonomske in finančne sposobnosti - obvezni pogoji, 11. točka Podpoglavja 1.4 - Obvezni sestavni deli ponudbe, ki jih mora predložiti ponudnik, da bo ponudba pravilna in 33. točka Podpoglavja 1.5 - Tabela pravilnosti sestave ponudbe in izpolnjevanja pogojev ponudnikov). Naročnik je v Poglavje 5 razpisne dokumentacije priložil tudi obrazec 5.9 (Pismo o nameri), ki ga je morala izpolniti (ali izdati) bodisi ponudnikova banka bodisi zavarovalna in/ali kreditna družba. Naročnik je ponudnike na predmetnem obrazcu še opozoril, da lahko predložijo tudi standardni obrazec poslovne ali zavarovalne in/ali kreditne družbe, ki pa je moral biti tudi v tem primeru sestavljen v smislu vsebine Obrazca 5.9. Naročnik je v vzorec spornega obrazca (med drugim) zapisal: "Izjavljamo, da smo kot pripravljeni ponuditi sredstva v imenu za znesek v višini _ SIT, ki je namenjen za izvedbo del po pogodbi za projekt _ ...".
Naročnik je ponudnike tudi izrecno opozoril (v 8.3 točki Podpoglavja 1.1), da morajo zadostiti pogojem, navedenim v Podpoglavju 1.2 in skladno s tem priskrbeti vsa dokazila, ki so zahtevana v Podpoglavju 1.4 ter hkrati zapisal, da "morajo biti vsi ti dokumenti predloženi brez izjem, strogo v skladu s pogoji in navodili, ki sestavljajo razpisno dokumentacijo, ker bodo sicer njihove ponudbe zavrnjene".

Iz zgoraj navedenih navodil v zvezi z izdelavo (ali izpolnitvijo) spornega dokumenta je mogoče razbrati, da so lahko ponudniki pri izdelavi obrazca uporabili bodisi naročnikov vzorec (Obrazec 5.9) bodisi standardni obrazec, ki ga je v tem primeru izdala poslovna banka ali zavarovalna in/ali kreditna družba, pri čemer je bistvo predmetnega dokumenta v danem zagotovilu (s strani banke ali zavarovalne in/ali kreditne družbe), da bo imel ponudnik (če bo na predmetnem javnem razpisu izbran) kadarkoli v času trajanja izvedbe del dostop do kreditnih sredstev vsaj v znesku 450.000.000,00 SIT.
Med strankama v tem postopku ni sporno, da je izbrani ponudnik v ponudbeno dokumentacijo predložil izjavo banke (izdano dne 07.07.2006, s strani Abanke Vipe d.d., Glavna podružnica Koper), ki ni bila oblikovana na naročnikovemu obrazcu, temveč jo je, kot to dopušča razpisna dokumentacija, banka sestavila sama. V tej izjavi (Pismo o nameri) banka navaja: "Izjavljamo, da vam bomo v primeru, da boste izbrani na javnem razpisu, odobrili kredit v višini 450.000.000,00 in sicer na osnovi predložitve ustrezne pogodbe ter v skladu s poslovno politiko Abanke".
Ker sporni dokument, brez vpisane denarne oziroma zgolj z vpisano številko "450.000.000,00" ne izkazuje temeljne zahteve naročnika - to je zagotovila o tem, da bo imel izbrani ponudnik dostop do denarnih sredstev v zahtevani višini vsaj 450.000.000,00 SIT (in posledično po vsebini ni pripravljen v smislu Obrazca 5.9), je potrebno ugotoviti, da je vlagateljev očitek v tem delu zahtevka za revizijo, utemeljen.

Ob upoštevanju zgoraj zapisanega, naročnikovo sklicevanje na določbe ZDE in ZDP, v konkretnem primeru ne more vzdržati revizijske presoje. Sicer pa se Državna revizijska komisija strinja z naročnikom tako v tem, da je na območju RS tolar zakonito plačilno sredstvo, kakor tudi v tem, da so devizni posli med domačimi osebami (rezidenti) prepovedani, če niso izrecno dovoljeni (prvi odstavek 18. člena in 34. člen ZDP), vendar pa je potrebno naročnika opozoriti tudi na določilo tretjega odstavka 18. člena ZDP, ki v pogodbah med rezidenti dovoljujejo tudi uporabo deviz in drugih mednarodnih meril vrednosti kot vrednostne osnove (le da je tudi v tem primeru valuta izpolnitve vedno tolar). Posojilo v tuji valuti med domačimi osebami torej ni prepovedan pravni posel, pri čemer sicer ni mogoče sodno uveljaviti izpolnitve obveznosti v tuji valuti, ni pa nobene ovire za utemeljenost zahtevka na plačilo v domačem denarju po tečaju na dan plačila.

Državna revizijska komisija še ugotavlja, da ugotovljena nepravilnost v vlagateljevi ponudbi ni (kot si zmotno predstavlja naročnik) takšne narave, da bi jo bilo mogoče odpraviti s pomočjo postopka, predvidenega v 54. členu ZJN-1 (Dodatna pojasnila in dopustni popravki), saj pri ugotovljeni pomanjkljivosti ne gre le za odpravljanje nejasnosti v obstoječi ponudbeni vsebini, temveč bi bilo ugotovljeno napako mogoče odpraviti le s spremembo vsebine vlagateljeve ponudbe, ki bi iz nepravilne ponudbe le-to naredila pravilno, kar pa je, skladno z določbo iz 54. člena ZJN-1, izrecno prepovedano. Ker je naročnik v obravnavanem primeru pozval izbranega ponudnika k pojasnilu o tem, v kakšni valuti je podano Pismo o nameri in celo sprejel "novo izjavo o kreditiranju z navedbo valute v SIT" (kar izhaja iz dopisa Abanke Vipe, Glavna podružnica Koper, z dne 12.09.2006), je s tem ravnal tudi v nasprotju z določilom 54. člena ZJN-1.

Državna revizijska komisija je v nadaljevanju presojala vlagateljev očitek, ki se nanaša na njegovo ugotovitev o tem, da je, s strani izbranega ponudnika, priloženo Pismo o nameri oziroma izjava v njem, podana zgolj pogojno. Kot že izhaja iz zgoraj citiranih navodil, je naročnik ponudnikom dopustil tudi možnost, da predložijo Pismo o nameri na standardnemu obrazcu banke. Ker je izbrani ponudnik, s predložitvijo predmetnega dokumenta na standardnemu obrazcu banke ravnal zgolj v skladu z naročnikovo (alternativno) določeno zahtevo (možnostjo), Državna revizijska komisija predmetnemu očitku vlagatelja (kljub dejstvu, da iz predmetnega dokumenta izhaja, da bo dostop do kredita možen (šele) v skladu s poslovno politiko banke), ni mogla slediti.

Državna revizijska komisija tudi ni sledila vlagateljevemu očitku, ki se nanaša na domnevno nepravilno izpolnjen Obrazec 5.5 (Splošni podatki o ponudniku ali glavnemu ponudniku/ponudnikih v primeru skupine ponudnikov/konzorciju). Kot izhaja iz razpisne dokumentacije je namreč slednji namenjen vpisu "splošnih podatkov" o ponudniku (oziroma v primeru predložitve skupne ponudbe, vsem skupnim ponudnikom), in sicer vpisu podatkov o imenu ponudnika, njegovemu sedežu, imenu njegovega zakonitega zastopnika, kraju in letu registracije ponudnika, njegovi matični in identifikacijski številki ter številki njegovega transakcijskega računa, njegovi kontaktni osebi za pripravo ponudbe, telefonu, faksu in osebi za podpis ponudbe. Ker iz obrazca ne izhaja, da bi morali ponudniki vanj vpisati tudi naziv banke in ker je izbrani ponudnik (tako glavni ponudnik kot tudi partner) predmetni obrazec izpolnil z vsemi zahtevanimi podatki, je Državna revizijska komisija predmetni očitek zavrnila.

Državna revizijska komisija je prav tako zavrnila vlagateljev očitek, ki se nanaša na dvakratno overitev listine, ki jo je predložil partner, in sicer na dvakratno overitev dokumenta "Obavijest o razvrstavanju poslovnog subjekta prema NKD-u 2002". Čeprav je predmetna listina overjena dvakrat (s strani istega notarja) pa Državna revizijska komisija zaradi navedenega ni podvomila v njeno verodostojnost.

Državna revizijska komisija ravno tako ni sledila vlagateljevemu očitku, ki se nanaša na nepredložitev revizorjevih poročil za bilanco stanja in izkaze uspeha za leta 2003, 2004 in 2005. Kot namreč ugotavlja Državna revizijska komisija je vlagatelj očitno spregledal, da naročnik revizorjevih poročil za bilanco stanja in izkaze uspeha za leta 2003, 2004 in 2005 sploh ni zahteval pač pa je zahteval zgolj predložitev bilance uspeha in bilance stanja za leta 2003, 2004 in 2005, (točka 1.2.6 - Ekonomske in finančne sposobnosti - obvezni pogoji - Podpoglavje 1.2), ki pa sta jih predložila tako glavni ponudnik kot tudi partner.

Državna revizijska komisija se sicer strinja z vlagateljem v tem, da na prevodu dokumenta "IzvešÄ"e nezavisnog revizora dioničarima", manjka prevod zadnjega stavka (stavek "mišljenje o realnosti i objektivnosti financijskog stanja i rezultata") in datum na dnu dokumenta. Ker pa se zadnji stavek ne nanaša na samo vsebino dokumenta (slednji je del obrazca podjetja, ki je pripravilo poročilo neodvisnega revizorja in v tem smislu zagotavlja zgolj lažjo sledljivost dokumenta oziroma izdanih dokumentov) in ker je iz njega tudi jasno razvidno, da se nanaša na poslovno leto 2003, Državna revizijska komisija (tudi) temu očitku ni mogla slediti.

Neutemeljen je tudi vlagateljev očitek, s katerim ugotavlja, da partner ni predložil Potrdila pooblaščenega revizorja o poravnanih obveznosti. Kot izhaja iz razpisne dokumentacije (točka 1.2.8 - Ekonomske in finančne sposobnosti - obvezni pogoji - Podpoglavje 1.2) je naročnik predmetno potrdilo zahteval samo od glavnega ponudnika, ki pa ga je tudi predložil.

Ker naročnik v razpisni dokumentaciji ni zapisal, kdo od skupnih ponudnikov mora predložiti potrdila/certifikate za zagotavljanje kakovosti (Obrazec 5.24 - Sistem(i) za zagotavljanje kakovosti), je izbrani ponudnik s predložitvijo certifikat ISO 9001:2000, s strani partnerja, in z izpolnitvijo Obrazca 5.24, predmetno zahtevo v celoti izpolnil.

Neutemeljen je tudi nadaljnji vlagateljev očitek, ki se nanaša na naročnikovo zahtevo, v skladu s katero so morali ponudniki predložiti bodisi potrdila/certifikate o sistemu varovanja okolja bodisi, če ponudniki takšnih potrdil nimajo, opise o tem, kako bodo zagotavljali sistem varovanja okolja (Obrazec 5.25 - Sistem(i) varovanja okolja). Pregled ponudbe izbranega ponudnika namreč pokaže, da je izbrani ponudnik (vodilni parter) predložil (svoj) opis o zagotavljanju sistema varovanja okolja, hkrati pa je izpolnil tudi Obrazec 5.25.

Državna revizijska komisija še ugotavlja, da je izbrani ponudnik predložil vse zahtevane reference in referenčna potrdila na način kot je to zahteval naročnik, s čimer je v celoti izpolnil naročnikove zahteve iz razpisne dokumentacije in je bilo zato potrebno njegovo ponudbo v tem delu šteti kot pravilno (v smislu 13. točke 3. člena ZJN-1). Na pravilnost ponudbe tako ne morejo vplivati vlagateljevi dvomi glede verodostojnosti referenc, saj je iz pregleda dokumentacije o oddaji javnega naročila jasno razvidno, da naročnik izbranemu ponudniku ni postavil nobenih dodatnih zahtev v zvezi s predloženimi referencami, kar kaže na to, da se je naročnik na njihovo verodostojnost očitno zanesel. Pri tem pa ZJN-1 od naročnika ne zahteva, da bi moral podatke, ki so mu jih predložili ponudniki v ponudbeni dokumentaciji, posebej preveriti. Odločitev o tem, ali in v katerih primerih ter v kakšnem obsegu bo naročnik preverjal posamezne podatke, tako sodi v sfero naročnikove odgovornosti za lastno poslovanje, v katero pa ZJN-1 ne posega. Ker torej ZJN-1 od naročnika tovrstnega preverjanja ne zahteva, mu tudi Državna revizijska komisija takšne dolžnosti ne more naložiti. Čeprav navedeno v nadaljevanju tega odstavka ne vpliva na odločitev v obravnavani revizijski zadevi, pa Državna revizijska komisija še pripominja, da naročnik navkljub dejstvu, da je vlagatelj k zahtevku za revizijo priložil listine iz katerih naj bi izhajalo, da dve referenci, ki ju je v ponudbo predložil izbrani ponudnik ne ustrezata zahtevanim kapacitetam iz razpisne dokumentacije oziroma, da je kapaciteta dveh čistilnih naprav (čistilne naprave Brinje in čistilne naprave Pazin) manjša od tiste, ki ju je v svoji ponudbi (drugače oziroma v večjem obsegu) predstavil izbrani ponudnik, referenc ni preveril oziroma se je temu izognil z navedbo, da vlagatelj za svoje trditve ni podal nikakršnega konkretnega dokaza.

V zvezi z vlagateljevim očitkom, ki se nanaša na ugotovitev o tem, da izbrani ponudnik opreme za predgnilišče ni vključil v ceno, Državna revizijska komisija ugotavlja, da takšna oprema sploh ni bila zahtevana. Ker od ponudnika ni mogoče zahtevati več kot je od njega terjala vnaprej pripravljena razpisna dokumentacija, je Državna revizijska komisija predmetni očitek vlagatelja zavrnila (in ni ugotavljala, ali gre, kot navaja naročnik, pri predmetni zadevi za aerobno stabilizacijo blata, pri čemer naj bi bila predhodna anaerobna stabilizacija blata nesmiselna in posledično predmetni očitek vlagatelja strokovno neutemeljen).

Ker so vlagateljevi očitki v delu, ki se nanašajo na dodatno opremo pavšalni in ker Državna revizijska komisija nikjer v razpisni dokumentacije ni našla postavke "dodatne opreme", predmetnega očitka ni mogla preveriti. Ker pa je iz predmetnih očitkov mogoče razbrati (vsaj), da vlagatelj trdi, da je zaradi nizke cene opreme vprašljiv tudi celotni zahtevani obseg del, ga Državna revizijska komisija opozarja na že večkrat zavzeto stališče, in sicer, da je oblikovanje ponudbenih cen v prvi vrsti stvar svobodne poslovne odločitve ponudnikov. Ponudbena cena je namreč eden od bistvenih elementov konkurenčnosti na prostem trgu blaga in storitev, zagotovitev konkurenčnosti v postopkih oddaje javnih naročil pa obenem omogoča tudi spoštovanje načela gospodarnosti in učinkovitosti porabe javnih sredstev, ki naročnika zavezuje, da z izvedbo javnega naročila in izborom ponudbe zagotovi, da je poraba sredstev za naročnika kar najbolj gospodarna. Nizke cene pravo javnih naročil (enako konkurenčno pravo) na splošno ne prepoveduje. Zaradi določenih tveganj, ki bi lahko izhajala iz (neobičajno) nizke cene pa ZJN-1 naročniku vendarle daje možnost, da ponudbo, ki vsebuje (pre)nizko ceno, zavrne. ZJN-1 v prvem odstavku 53. člena (Neobičajno nizka cena) določa, da mora naročnik "â?? če so v ponudbi za dano naročilo ponujene neobičajno nizke cene â??. preden tako ponudbo zavrne, pisno ali v elektronski obliki zahtevati podrobno obrazložitev vseh postavk ponudbe, za katere meni, da so merodajne in jih mora, upoštevajoč prejete obrazložitve, preveriti". V drugem odstavku istega člena ZJN-1 je določeno, da naročnik "â?? lahko zahteva obrazložitev, ki mora biti oprta na objektivno podlago, kar zadeva ekonomiko načina gradnje, proizvodnje ali izbranih tehničnih rešitev, izjemno ugodne pogoje, ki jih ima ponudnik pri izvajanju naročila, ali izvirnost izdelka, storitve ali izvedbo gradnje". Iz besedila citiranih določb ZJN-1 izhaja, da naročnik ni avtomatično obvezan k temu, da bi moral od ponudnika, ki ponudi (pre)nizko ceno, zahtevati obrazložitev ponudbene cene, ampak mora to storiti le v primerih, ko sta kumulativno izpolnjena dva pogoja, in sicer: (1.) ponudbena cena mora biti po naročnikovi presoji "neobičajno nizka" in (2.) naročnik takšne ponudbe ne želi sprejeti, ampak jo (zaradi svojih dvomov o možnosti izvedbe javnega naročila za ponujeno ceno) želi zavrniti. Iz besedila zakona je tako razvidno, da se opisani postopek nanaša (le) na primere, ko želi naročnik določeno ponudbo zavrniti, in sicer zato, ker ocenjuje, da je ponujena cena po njegovi presoji nerealna. Postopek s preverjanjem t.im. "neobičajno nizkih" cen je torej namenjen varstvu ponudnika v primeru, ko bi naročnik želel izločiti njegovo ponudbo iz postopka ocenjevanja izključno zato, ker je ponujeno ceno ocenil kot "neobičajno nizko". ZJN-1 ne vsebuje pravil o tem, katero ceno je v danih okoliščinah posameznega primera potrebno šteti za "neobičajno nizko", zato je potrebno šteti, da je zakonodajalec oceno o tem, ali je ponujena cena v konkretnem primeru (pre)nizka, v celoti prepustil poslovni presoji naročnika. Ob vsem navedenem je potrebno zaključiti, da ima naročnik v skladu z določilom prvega odstavka 53. člena ZJN-1 res možnost preveriti realnost ponudbene cene posameznega ponudnika - vendar je to dolžan storiti le v primeru, če sam oceni, da je ponujena cena tako nizka, da pri naročniku vzbuja dvom o možnosti izvedbe javnega naročila. V obravnavanem primeru iz dokumentacije o oddaji predmetnega javnega naročila izhaja, da naročnik očitno ni imel pomislekov o realnosti ponujenih cenovnih postavk v predračunu izbranega ponudnika (da torej sam ne dvomi v to, da bo naročilo izvedeno po ponujeni ceni), naročniku tudi ni mogoče očitati da je s tem, ko ni preverjal realnosti njegove ponudbene cene, ravnal v nasprotju z določilom prvega odstavka 53. člena ZJN-1.
Ker je Državna revizijska komisija izpodbijano odločitev razveljavila že s sklepom št. 018-318/06-42-3378, z dne 09.11.2006, je odločila kot izhaja iz izreka tega sklepa.
S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije pod 1. točko izreka tega sklepa.

Vlagatelj je na podlagi tretjega odstavka 22. člena ZRPJN v revizijski postopek priglasil naslednje stroške, nastale v zvezi z revizijo: 400.000,00 SIT za plačilo revizijske takse, 2000 odvetniških točk za sestavo zahtevka za revizijo, skupaj z 2% materialnimi stroški ter 1000 odvetniških točk za sestavo zahteve za nadaljevanje postopka pred Državno revizijsko komisijo, skupaj z 2% materialnimi stroški. Državna revizijska komisija je skladno s tretjim odstavkom 22. člena ZRPJN stroške odmerila po priglašenih stroških, pri čemer je upoštevala priglašene in opredeljene stroške vlagatelja, ki so bili potrebni za vodenje tega revizijskega postopka. Ker je vlagatelj z zahtevkom za revizijo uspel mu pripadajo naslednji stroški: za sestavo zahtevka za revizijo v protivrednosti 2000 odvetniških točk s pripadajočimi materialnimi stroški (skupaj 223.300,00 SIT) ter v protivrednosti 50 odvetniških točk s pripadajočimi materialnimi stroški za sestavo zahteve za nadaljevanje postopka pred Državno revizijsko komisijo (skupaj 5610,00 SIT) ter 400.000,00 SIT za plačano revizijsko takso, skupaj tako 628.910,00 SIT. Višja stroškovna zahteva vlagatelja se zavrne.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije pod točko 2 izreka tega sklepa.


POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Po končanem postopku pred Državno revizijsko komisijo je sodno varstvo zagotovljeno v postopku povračila škode pred sodiščem splošne pristojnosti (peti odstavek 23. člena ZRPJN).

Ljubljana, 11.12.2006




Predsednica senata:
Sonja Drozdek šinko, univ. dipl. prav.
članica Državne revizijske komisije









Vročiti:

- Občina Sevnica, Glavni trg 19a, Sevnica
- Odvetnik Jani Soršak, Tomšičeva 3, Ljubljana
- STADIJ d.o.o., Tržaška cesta 50 a, Postojna
- VODOTEHNIKA d.d., Koturaška cesta 49, Zagreb
- Ministrstvo za finance, Sektor za javna naročila, gospodarske javne službe in koncesije, Beethovnova 11, Ljubljana
- Državno pravobranilstvo Republike Slovenije, šubičeva 2, Ljubljana