018-473/2006 DARS, d.d.

Številka: 018-473/06-45-3849

SKLEP

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljnjem besedilu: Državna revizijska komisija) je na podlagi 22. in 23. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Uradni list Republike Slovenije, številka 78/1999, 90/1999 - popravek, 110/2002, 42/2004, 61/2005 in 78/2006; v nadaljnjem besedilu: ZRPJN) v senatu članice Vide Kostanjevec, kot predsednice senata, ter članov Sama Červeka in Nataše Jeršič, kot članov senata, ob sodelovanju svetovalca Marka Zupanca, v postopku nadzora nad zakonitostjo javnega naročila za dobavo tovornih vozil in nadgradenj (sklop 4: tovorna vozila - cestar in sklop 9: teleskopsko konzolno dvigalo za tovorno vozilo) in na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložila gospodarska družba AC - INTERCAR, d. o. o., Baragova ulica 5, 1000 Ljubljana, ki jo zastopa odvetnica Aleksandra Jurakk, Komenskega 14, 1000 Ljubljana (v nadaljnjem besedilu: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika Družba za avtoceste v Republiki Sloveniji - DARS, d. d., Ulica XIV. divizije 4, 3000 Celje (v nadaljnjem besedilu: naročnik), dne 15. decembra 2006 soglasno

ODLOČILA

1. Vlagateljev zahtevek za revizijo z dne 17. novembra 2006 se zavrne kot neutemeljen.

2. Vlagateljeva zahteva za povrnitev stroškov, nastalih z revizijo, se zavrne.

Obrazložitev

Naročnik je dne 21. avgusta 2006 sprejel "SKLEP o začetku postopka oddaje javnega naročila za: dobava tovornih vozil in nadgradenj" po odprtem postopku, javni razpis za oddajo predmetnega javnega naročila pa je bil objavljen v
- Uradnem listu Republike Slovenije številka 92/2006, z dne 01. septembra 2006, pod številko objave Ob-24003/06,
ter
- Uradnem listu EU številka 2006/S 160, z dne 24. avgusta 2006, pod številko objave 172549
(v nadaljnjem besedilu: javno naročilo). Predmetno javno naročilo je naročnik razdelil v 9 sklopov.

Iz enotnega obrazca za vodenje zapisnika o odpiranju ponudb oddaje predmetnega javnega naročila številka 405/2006, z dne 19. septembra 2006, izhaja, da so na navedeno javno naročilo pravočasno prispele štiri ponudbe: ponudba vlagatelja, ponudba ponudnika VILING, d. o. o., Kersnikova 10, 1000 Ljubljana, ponudba ponudnika DUMIDA, d. o. o., Spodnje Dobrenje 42A, 2211 Pesnica pri Mariboru (v nadaljnjem besedilu: izbrani ponudnik) ter ponudba ponudnika AC-SISTEMI, d. o. o., Ljubljana, Baragova ulica 5, 1000 Ljubljana.

Dne 20. oktobra 2006 je naročnik izdal "O B V E S T I L O O ODDAJI JAVNEGA NAROČILA "DOBAVA TOVORNIH VOZIL IN NADGRADENJ" (interna evidenčna št. 000405/2006)" (v nadaljnjem besedilu: odločitev o oddaji naročila), iz katerega izhaja, da se v sklopu 1: univerzalna delovna vozila javno naročilo odda ponudniku AC-SISTEMI, d. o. o., Ljubljana, Baragova ulica 5, 1000 Ljubljana, v vseh ostalih sklopih (razen sklopa 5: tovorna vozila z dvižno košaro, v katerem naročnik ni pridobil nobene pravilne ponudbe) pa izbranemu ponudniku. Vlagatelj je odločitev o oddaji naročila prejel dne 23. oktobra 2006, kar izhaja iz naročniku vrnjene poštne povratnice.

Vlagatelj je dne 02. novembra 2006 priporočeno s povratnico na pošto oddal "ZAHTEVO ZA DODATNO OBRAZLOŽITEV IN ZAHTEVEK ZA VPOGLED V DOKUMENTACIJO O ODDAJI NAROČILA TER PONUDBE PONUDNIKOV V IZVEDENEM POSTOPKU ODDAJE JAVNEGA NAROČILA", ki jo je naročnik prejel dan kasneje. Dne 06. novembra 2006 je naročnik izdal dodatno obrazložitev obvestila o oddaji predmetnega javnega naročila, ki ga je vlagatelj prejel dne 07. novembra 2006.

Vlagatelj je dne 17. novembra 2006 priporočeno s povratnico na pošto oddal zahtevek za revizijo, ki ga je naročnik prejel dne 20. novembra 2006 (v nadaljnjem besedilu: zahtevek za revizijo). V zahtevku za revizijo (v primarnem zahtevku) vlagatelj zahteva in predlaga, da naročnik oziroma Državna revizijska komisija zaradi kršitev 76. člena Zakona o javnih naročilih (Uradni list Republike Slovenije, številka 39/2000, 102/2000 - popravek in 2/2004; v nadaljnjem besedilu: ZJN-1), ki so navedene v zahtevku za revizijo,
- ugotovi, da je ponudba vlagatelja pravilna, primerna in sprejemljiva,
- razveljavi svojo odločitev v sklopih 4 in 9,
- ugotovi, da je ponudba izbranega ponudnika v sklopu 4 nepravilna, neprimerna oziroma nesprejemljiva, v sklopu 9 pa, če ne neprimerna, vsaj manj ugodna od ponudbe vlagatelja,
- skladno s temi dejstvi izda novo odločitev o oddaji javnega naročila v sklopih 4 in 9, v kateri kot najugodnejšo izbere ponudbo vlagatelja,
- naročnik povrne vlagatelju stroške v višini predpisane takse 200.000,00 SIT,
- naročnik povrne vlagatelju stroške zastopanja v višini 3000 odvetniških točk in davek na dodano vrednost, ter 3 % materialnih stroškov,
v podrejenem zahtevku pa vlagatelj zahteva in predlaga, da naročnik oziroma Državna revizijska komisija zaradi kršitev, ki so navedene v zahtevku za revizijo,
- vlagatelju omogoči vpogled v tehnični del ponudbe izbranega ponudnika v sklopih 4 in 9, da se bo vlagatelj po vpogledu v roku 10 dni v novem revizijskem zahtevku lahko opredelil do nepravilnosti oziroma neprimernosti ponudbe izbranega ponudnika,
- vlagatelju omogoči vpogled v podatke o podizvajalcih vlagatelja (pravilno: izbranega ponudnika; opomba Državne revizijske komisije) že iz razloga, ker razpisna dokumentacija prepoveduje nastopanje ponudnikov v več ponudbah, obenem pa pripravljavci razpisne dokumentacije ali njenih delov ne smejo nastopati kot ponudniki ali sodelovati s ponudnikom pri pripravi ponudbe, česar vlagatelj na vpogledu ni mogel preveriti, da se bo vlagatelj po vpogledu v roku 10 dni v novem revizijskem zahtevku lahko opredelil do nepravilnosti oziroma neprimernosti ponudbe izbranega ponudnika,
- naročnik povrne vlagatelju stroške v višini predpisane takse 200.000,00 SIT,
- naročnik povrne vlagatelju stroške zastopanja v višini 3000 odvetniških točk in davek na dodano vrednost, ter 3 % materialnih stroškov.

Vlagatelj v zahtevku za revizijo najprej utemeljuje aktivno legitimacijo, nato pa poudarja, da vlaga revizijski zahtevek izključno v sklopih 4 in 9, pri čemer ostali sklopi niso predmet revizijskega zahtevka. Vlagatelj v nadaljevanju zahtevka za revizijo:
- navaja, da je naročnik napačno ugotovil dejansko stanje v njegovi ponudbi, zaradi česar jo je v nasprotju s 76. členom ZJN-1 označil za nepravilno ter jo kot tako izločil. Vlagatelj še ugotavlja, da so navedbe naročnika samo delno točne, dejansko stanje in s tem izpolnjevanje finančnega in ekonomskega pogoja pa je nepopolno ugotovljeno. Drži namreč dejstvo, kakor navaja vlagatelj, da je v ponudbi predložil zgolj potrdilo ene poslovne banke (medtem ko naj bi naročnik zahteval potrdila vseh poslovnih bank, kjer ima vlagatelj odprte poslovne račune), vendar pa je iz njegove ponudbe v celoti razvidno izpolnjevanje pogoja 7 na strani 6 razpisne dokumentacije (da je ekonomsko in finančno sposoben). V konkretnem primeru bi po stališču vlagatelja naročnik ob interpretaciji, da vlagateljeve ponudbe ne bi zavrnil, ravnal v skladu z določilom 9. točke na 9. strani razpisne dokumentacije (koder je zapisano: V kolikor ponudba ni sestavljena tako, kot je določeno z zahtevami te razpisne dokumentacije, lahko naročnik tako ponudbo izloči iz nadaljnje obravnave), obenem pa v sklopih 4 in 9 ravnal gospodarno, saj bi s tem izbral najugodnejšo pravilno ponudbo.
Vlagatelj v povezavi z navedenim še dodaja, da določilo 9. točke na 9. strani razpisne dokumentacije naročniku sicer prepušča avtonomijo v primeru odstopanj od zahtevane sestave ponudbe, vendar pa gre v konkretnem primeru določilo "proste diskrecijske pravice" naročnika interpretirati v skladu z namenom in v obsegu, za katere si je naročnik to diskrecijsko pravico pridržal, predvsem v skladu s temeljnim načelom gospodarne porabe javnih sredstev. Po zatrjevanju vlagatelja je namreč iz obrazca BON1/P v celoti razvidno njegovo poslovanje za zadnjih šest mesecev (celo več), to, da v zadnjih šestih mesecih ni bil nesolventen (obrazec BON1/P po stališču vlagatelja namreč povzema stanje na vseh poslovnih računih, ki jih ima ponudnik odprte);
- glede sklopa 4 ugotavlja, da je ponudba izbranega ponudnika v tem sklopu glede na merila ugodnejša, vendar je vlagatelj prepričan, da ponudba izbranega ponudnika v sklopu 4 ni tehnično primerna. Vlagatelj poudarja, da je zahteval vpogled v tehnični del ponudbe, vendar mu je bil s strani naročnika v tej točki zavrnjen, zaradi česar se do kršitev ne more podrobneje opredeliti. Vlagatelj glede na navedeno zahteva, da naročnik v sklopu 4 ponovno preuči primernost ponudbe izbranega ponudnika ter ugotovi, da oprema ne ustreza vsaj v eni izmed tehničnih karakteristik: ogrevana zunanja ogledala; signalni blok z oranžnimi lučmi na strehi kabine vozila, montaža z nosilci brez poškodbe kabine; vgrajen radijski sprejemnik UKV z RDS; električni priključek za kasnejšo montažo mobilne UKV postaje (12V-15A) vezano na vmesni kontakt;
- glede sklopa 9 ugotavlja podobno situacijo kot v sklopu 4 in je ravno tako prepričan, da je ponudba izbranega ponudnika v sklopu 9 neprimerna. Ne glede na navedeno pa vlagatelj ugotavlja, da je bil izmed pravilnih ponudb na podlagi meril najugodnejši.

Naročnik je vlagatelja z dokumentom številka 405/2006/3, izdanim dne 20. novembra 2006, pozval, da najkasneje v roku treh dni od prejema navedenega dokumenta zahtevek za revizijo dopolni s potrdilom plačila takse skladno z ZRPJN-UPB 3. Vlagatelj je navedeni poziv naročnika prejel dne 22. novembra 2006, dne 21. novembra 2006 (torej že pred prejemom naročnikovega poziva) pa je na pošto priporočeno s povratnico oddal "dopolnitev zahtevka za revizijo", v prilogi katere pošilja naročniku tudi potrdilo o plačilu takse za vložitev zahtevka za revizijo v znesku 200.000,00 SIT.

Naročnik je dne 24. novembra 2006 izdal sklep številka 405/06-rev, s katerim je vlagateljev zahtevek za revizijo zavrnil kot neutemeljen, zavrnil pa je tudi zahtevo vlagatelja za povrnitev stroškov, nastalih v zvezi z revizijo (v nadaljnjem besedilu: odločitev o zahtevku za revizijo). V obrazložitvi odločitve o zahtevku za revizijo naročnik najprej povzema vlagateljeve navedbe iz zahtevka za revizijo, v nadaljevanju pa tudi dejansko stanje. Naročnik nadalje:
- pojasnjuje, da je vlagatelj v ponudbi priložil potrdilo o poslovanju samo enega transakcijskega računa, čeprav je iz podatkov o boniteti poslovanja razbrati, da ponudnik posluje na petih transakcijskih računih. Naročnik je zahteval potrdilo o poslovanju na vseh transakcijskih računih ponudnika pri njegovih poslovnih bankah, pri čemer BON1/P izkazuje stanje do 31. julija 2006, bančni izkazi pa na dan priprave ponudbene dokumentacije (zamika je torej skoraj dva meseca). Naročnik še dodaja, da ne bi zahteval teh dokumentov, če bi bili podatki identični;
- navaja, da mora izločiti iz postopka ponudbo ponudnika, ki ne dokaže izpolnjevanja ekonomsko-finančnih pogojev (in drugih okvirov ekonomsko-finančne sposobnosti). Na strani 19 razpisne dokumentacije tako pod točko "ekonomsko-finančne zmožnosti-F" ni uporabil diskrecijske pravice, temveč je skladno z 42.a členom ZJN-1 zahteval določene podatke za ugotavljanje ekonomsko-finančne sposobnosti;
- glede vlagateljeve navedbe, da oprema ne ustreza vsaj v eni izmed tehničnih karakteristik: ogrevana zunanja ogledala; signalni blok z oranžnimi lučmi na strehi kabine vozila, montaža z nosilci brez poškodbe kabine; vgrajen radijski sprejemnik UKV z RDS; električni priključek za kasnejšo montažo mobilne UKV postaje (12V-15A) vezano na vmesni kontakt, naročnik ugotavlja, da je ponudnik s podpisom izjave "J" potrdil, da bodo vse postavke v dobavljena vozila vgrajene, vlagatelj pa na podlagi samega prospektnega materiala ne more trditi, da ti elementi ne bodo vgrajeni. Prospektni material je splošen, še poudarja naročnik, in specialnih zahtev naročnika ne more vsebovati, lahko pa se bo vlagatelj pri naročniku (po navedbi slednjega) prepričal, da bo naročnik pred prevzemom vozila preveril, ali je vse prej navedeno vgrajeno. Brez tega naročnik vozila od ponudnika ne bo prevzel.

Vlagatelj je naročnikovo odločitev o zahtevku za revizijo prejel dne 28. novembra 2006, dne 30. novembra 2006 pa je priporočeno s povratnico na pošto oddal "OBVESTILO O NADALJEVANJU POSTOPKAK PRED DRŽAVNO REVIZIJSKO KOMISIJO" (v nadaljnjem besedilu: sporočilo o nadaljevanju postopka pred Državno revizijsko komisijo). Vlagatelj v sporočilu o nadaljevanju postopka pred Državno revizijsko komisijo ugotavlja, da se je naročnik zgolj pavšalno opredelil do njegovega primarnega zahtevka, o njegovem podrednem revizijskem zahtevku pa sploh ni odločal - naročnik vlagatelju namreč ni omogočil vpogleda, ki je zanj bistvenega pomena za ugotovitev morebitnih nepravilnosti. Vlagatelj še predlaga, da Državna revizijska komisija odloči o njegovem primarnem zahtevku, obenem pa zahteva, kot je navedel v revizijskem zahtevku. V sporočilu o nadaljevanju postopka pred Državno revizijsko komisijo vlagatelj na koncu priglaša še stroške po odvetniški tarifi v višini 50 odvetniških točk.

Naročnik je z dopisom "revizija postopka za javno naročilo za blago "Dobava tovornih vozil in nadgradenj,"" številka 405/2006/4, z dne 01. decembra 2006, odstopil vlagateljev zahtevek za revizijo, skupaj z dokumentacijo o oddaji javnega naročila, v odločanje Državni revizijski komisiji.

Naročnik je z dopisom "dopolnitev zadeve 018-473-2006 AC-Intercar, Ljubljana-DARS "Dobava tovornih vozil in nadgradenj,"" številka 405/2006/5, z dne 05. decembra 2006, Državni revizijski komisiji na njen poziv po drugem odstavku 21. člena ZRPJN odstopil še druge potrebne podatke in dokumente za odločitev.

Po pregledu dokumentacije o javnem naročilu ter proučitvi utemeljenosti navedb vlagatelja in naročnika je Državna revizijska komisija, v skladu z drugo alineo prvega odstavka 23. člena ZRPJN, odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa in sicer iz razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju tega sklepa.

Državna revizijska komisija kot poseben, neodvisen in samostojen državni organ nadzora nad zakonitostjo postopkov oddaje javnih naročil zagotavlja v skladu s 4. členom ZRPJN pravno varstvo ponudnikov v vseh stopnjah postopkov oddaje javnih naročil. Ponudniki oziroma osebe, ki imajo ali so imele interes za dodelitev naročila in ki verjetno izkažejo, da jim je bila ali da bi jim lahko bila povzročena škoda zaradi ravnanja naročnika, ki se v zahtevku za revizijo navaja kot kršitev naročnika v postopku oddaje javnega naročila, lahko v skladu z 12. členom ZRPJN vložijo zahtevek za revizijo postopka oddaje konkretnega javnega naročila, vložiti pa ga morajo pri naročniku, ki mora v skladu s 16. členom ZRPJN (če so izpolnjene vse procesne predpostavke) meritorno odločiti o zahtevku za revizijo. Postopek revizije postopka javnega naročila pred Državno revizijsko komisijo se nadaljuje na podlagi odstopa zahtevka za revizijo (17. člen ZRPJN).

Državna revizijska komisija je, skladno z navedenim, v konkretnem postopku oddaje javnega naročila tako najprej preverila, ali je zahtevek za revizijo dopusten in ali je vlagatelj aktivno legitimiran za vložitev zahtevka za revizijo v sklopu 4: tovorna vozila - cestar in sklopu 9: teleskopsko konzolno dvigalo za tovorno vozilo. Državna revizijska komisija ugotavlja, da ima vlagatelj kot ponudnik, ki je v sklopih 4 in 9 oddal ponudbo v predmetnem javnem naročilu, skladno z 9. členom ZRPJN v izpostavljenih dveh sklopih interes za dodelitev naročila in je verjetno izkazal, da bi mu bila lahko v navedenih sklopih povzročena škoda zaradi ravnanja naročnika, ki se v zahtevku za revizijo navaja kot kršitev naročnika v postopku oddaje javnega naročila. Skladno z navedenim je vlagatelj aktivno legitimiran kot stranka v postopku in upravičen do vložitve zahtevka za revizijo v sklopu 4: tovorna vozila - cestar in sklopu 9: teleskopsko konzolno dvigalo za tovorno vozilo.

Državna revizijska komisija nadalje poudarja, da je vlagateljeve očitke presojala po točkah in/ali zaporedju, kot jih je navedel v zahtevku za revizijo. Najprej je tako Državna revizijska komisija obravnavala vlagateljev očitek, da je naročnik napačno ugotovil dejansko stanje v njegovi ponudbi (glede izpolnjevanja finančnega in ekonomskega pogoja), zaradi česar jo je po mnenju vlagatelja v nasprotju s 76. členom ZJN-1 označil za nepravilno ter jo kot tako izločil. Državna revizijska komisija v povezavi z navedenim ugotavlja, da med vlagateljem in naročnikom ni sporno, da je vlagatelj v ponudbi predložil zgolj potrdilo ene poslovne banke (in ne potrdil več poslovnih bank). Iz odločitve o oddaji naročila namreč izhaja â??"naročnik je pri podrobnem pregledu ugotovil, da je ponudnik priložil potrdilo o poslovanju samo enega transakcijskega računa, čeprav je iz podatkov o boniteti poslovanja razbrati, da ponudnik posluje na petih transakcijskih računih. Priloženo je bilo samo potrdilo o poslovanju na transakcijskem računu"â?? â??"kljub zahtevi naročnika za potrdilo o poslovanju na vseh transakcijskih računih ponudnika pri njegovih poslovnih bankah.", vlagatelj pa je v zahtevku za revizijo na strani 2 od 5 zapisal: "Drži namreč dejstvo, da je vlagatelj predložil zgolj potrdilo ene poslovne banke, vendar je iz njegove ponudbe v celoti razvidno izpolnjevanje pogoja 7 na strani 6 razpisne dokumentacije, da je ekonomsko in finančno sposoben.".

Glede na navedeno je Državna revizijska komisija vpogledala v "RAZPISNO DOKUMENTACIJO ZA IZBIRO DOBAVITELJA NA JAVNEM RAZPISU ZA ODDAJO NAROČILA BLAGA PO ODPRTEM POSTOPKU ZA DOBAVO TOVORNIH VOZIL IN NADGRADENJ Z NAVODILI PONUDNIKU" (v nadaljnjem besedilu: razpisna dokumentacija) predmetnega javnega naročila in ugotovila, da je naročnik pod poglavjem "4. POGOJI ZA PRIZNANJE SPOSOBNOSTI" v točki 7 določil, da je eden od pogojev, ki jih mora izpolnjevati ponudnik, da lahko sodeluje v postopku, tudi "Da je ekonomsko in finančno sposoben". Iz opozorila pod poglavjem "9. SPREMEMBA RAZPISNE DOKUMENTACIJE" nadalje izhaja, da "V kolikor ponudba ni sestavljena tako, kot je določeno z zahtevami te razpisne dokumentacije, lahko naročnik tako ponudbo izloči iz nadaljnje obravnave." â??"Naročnik mora izločiti ponudbo tudi takrat, ko le-ta ne vsebuje vseh zahtevanih elementov oz. odgovorov na zahtevana vprašanja (42. člen ZJN-1-UPB1)".

Državna revizijska komisija ugotavlja, da je med vlagateljem in naročnikom sporno dejstvo, ali je vlagatelj ustrezno (torej skladno z zahtevami iz razpisne dokumentacije) izkazal izpolnjevanje pogoja "Da je ekonomsko in finančno sposoben". Ob vpogledu na stran 19 razpisne dokumentacije je Državna revizijska komisija tako ugotovila, da je na dokumentu "3. Ekonomska-finančna in tehnična sposobnost" pod besedilom "ekonomske-finančne zmožnosti - F" naročnik določil sledeče:
"F/1 Za pravne osebe (gospodarske družbe)
F/ 1.1 Obrazec BON1/P ne starejši od 30 dni - (izdaja - AJPES)
F/ 1.2 Potrdilo o poslovanju na vseh transakcijskih računih ponudnika pri njegovih poslovnih bankah iz katerih bo razviden promet zadnjih šest mesecev - solventnost ponudnika."
Državna revizijska komisija je v povezavi z navedenim vpogledala tudi v vlagateljevo ponudbo in ugotovila, da je vlagatelj v njej v spornem delu predložil obrazec BON - 1/P ter dokument "PODATKI O SOLVENTNOSTI Pravne osebe AC-INTERCAR, D.O.O. LJUBLJANA, Sedež BARAGOVA 5 1000 LJUBLJANA" Nove Ljubljanske banke, d. d., z dne 13. septembra 2006.

Naročnik je v razpisni dokumentaciji nedvoumno zapisal, da morajo ponudniki (za pravne osebe) v ponudbi predložiti potrdilo o poslovanju na vseh transakcijskih računih ponudnika pri njegovih poslovnih bankah iz katerih bo razviden promet zadnjih šest mesecev (solventnost ponudnika), pri čemer pa vlagatelj potrdil o poslovanju na preostalih štirih transakcijskih računih ponudnika pri njegovih poslovnih bankah (iz katerih je razviden promet zadnjih šest mesecev) nesporno ni predložil. Naročnik si je pod poglavjem "9. SPREMEMBA RAZPISNE DOKUMENTACIJE" dejansko pridržal pravico, da lahko, v kolikor ponudba ni sestavljena tako, kot je določeno z zahtevami te razpisne dokumentacije, tako ponudbo izloči iz nadaljnje obravnave, vendar pa je naročnik v prvem odstavku obrazložitve odločitve o zahtevku za revizijo pod uvodnim stavkom "Dejansko stanje:" na strani 2/2 prepričljivo pojasnil: "BON1/P izkazuje stanje do 31. julija 2006, bančni izkazi pa na dan priprave ponudbene dokumentacije, kar je zamik skoraj dva meseca. Če bi bili podatki identični, naročnik ne bi zahteval teh dokumentov.", nato pa še dodal: "Pri tej zahtevi naročnik ni uporabil diskrecijsko pravico, temveč je skladno z 42. členom ZJN-1-UPB1 zahteval določene podatke za ugotavljanje ekonomsko-finančne sposobnosti.". Državna revizijska komisija ugotavlja, da iz obrazca BON - 1/P, ki ga je v ponudbi predložil vlagatelj, dejansko izhaja, da zajema podatek "PREJEMKI NA RAČUNE IN IZDATKI Z RAČUNOV V TEKOČEM LETU" zgolj na obdobje "Od 1. januarja do 31. julija 2006", ko "je gospodarska družba prejela na račune"â?? â??"tisoč tolarjev, od tega"â?? â??"tisoč tolarjev od nerezidentov za plačila iz tujine. Skupni prejemki od poslovne dejavnosti so znašali"â?? â??"tisoč tolarjev". "V tem obdobju je imela"â?? â??"tisoč tolarjev izdatkov, od tega"â?? â??"tisoč tolarjev za plačila nerezidentom v tujino. Skupni izdatki za poslovno dejavnost so znašali"â?? â??"tisoč tolarjev".

Dejstvo je, da zgoraj navedeni prejemki na račune in izdatki z računov v tekočem letu vključujejo prejemke in izdatke vlagatelja z vseh njegovih računov pri bankah in hranilnicah, pa tudi, da iz obrazca BON - 1/P izhaja, da
- "Gospodarska družba (to je vlagatelj; opomba Državne revizijske komisije) na dan pred sestavitvijo obrazca NI IMELA dospelih neporavnanih obveznosti.",
- "V zadnjih 6 mesecih je imela pravna oseba (to je vlagatelj; opomba Državne revizijske komisije) neporavnane obveznosti 0 dni.",
vendar pa
- so iz potrdil o poslovanju na transakcijskih računih ponudnika pri njegovih poslovnih bankah razvidni tudi drugi podatki,
- iz obrazca BON - 1/P ni razviden promet v zadnjih šestih mesecih (zgolj prejemki na račune in izdatki z računov za obdobje od 1. avgusta 2006 dalje), kakor je bilo to zahtevano z dokazili, predvidenimi na dokumentu "3. Ekonomska-finančna in tehnična sposobnost" pod besedilom "ekonomske-finančne zmožnosti - F" (F/ 1.2) za izkazovanje izpolnjevanja naročnikovega pogoja pod poglavjem "4. POGOJI ZA PRIZNANJE SPOSOBNOSTI", točka 7, da je "Da je (ponudnik oziroma vlagatelj; opomba Državne revizijske komisije) ekonomsko in finančno sposoben".

Navedenega zaključka Državne revizijske komisije ne more spremeniti niti navedba vlagatelja v zahtevku za revizijo na strani 2 od 5, kjer navaja: "V konkretnem primeru bi naročnik ob interpretaciji, da vlagateljeve ponudbe ne bi zavrnil, ravnal skladno s citiranim določilom (predvidene "proste diskrecijske pravice"; dodala Državna revizijska komisija), ki to možnost dopušča, obenem pa v sklopih 4 in 9, ki jih izpodbija vlagatelj, ravnal gospodarno, saj bi s tem izbral najugodnejšo pravilno ponudbo"â??, pa tudi ne vlagateljeva ugotovitev, "da je iz obrazca BON1/P v celoti razvidno njegovo poslovanje za zadnjih 6 mesecev (celo več), da je razvidno, da v zadnjih 6. mesecih ni bil nesolventen (obrazec BON1/P povzema stanje NA VSEH POSLOVNIH RAČUNIH, ki jih ima ponudnik odprte).". Poleg tega je vlagatelj podpisal, žigosal in v ponudbi predložil tudi:
- "izjava B" z dne 18. septembra 2006, iz katere izhaja: "Izjavljamo, da sprejemamo vse pogoje razpisa"â??,
- "izjava A" z dne 18. septembra 2006, iz katere izhaja: "Izjavljamo, da se strinjamo z navodili ponudnikom za izdelavo ponudbe"â?? â??"da smo jih razumeli v celoti, da je naša ponudba izdelana v skladu s temi navodili ponudnikom"â??.

Pogoj je v skladu z deseto točko 3. člena ZJN-1 element, ki mora biti v ponudbi v celoti izpolnjen na način, kot je predviden v razpisni dokumentaciji, in je izključne narave. Naročnik mora pogoje, ki jih mora izpolnjevati ponudnik, da lahko sodeluje v postopku, navesti v objavi javnega razpisa in v razpisni dokumentaciji (41. člen ZJN-1). Pri tem je dolžan navesti tiste pogoje, ki jih ZJN-1 opredeljuje kot obvezne (prvi in tretji odstavek 42. člena ZJN-1), ostale pogoje pa določi avtonomno ob upoštevanju predmeta javnega naročila. V skladu s prvim odstavkom 42.a člena ZJN-1 lahko naročnik od ponudnikov zahteva, da dokažejo svojo ekonomsko-finančno sposobnost, skladno z drugim odstavkom 42.a člena ZJN-1 pa mora v slednjem primeru za dokazovanje njihovega izpolnjevanja od ponudnikov zahtevati pisne dokaze. Prav tako DIREKTIVA 2004/18/ES EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA z dne 31. marca 2004 o usklajevanju postopkov za oddajo javnih naročil gradenj, blaga in storitev (v nadaljnjem besedilu: Direktiva 2004/18/ES) v alinei (a) prvega odstavka 47. člena (Ekonomski in finančni položaj) določa, da je kot dokaz o finančnem in gospodarskem položaju ponudnika možno predložiti tudi enega ali več ustreznih bančnih izpiskov (spričeval), v četrtem odstavku pa, da naročniki v obvestilu o naročilu ali razpisu za zbiranje ponudb navedejo, katero spričevalo ali spričevala zahtevajo in katera druga spričevala je treba predložiti. Peti odstavek navedenega člena Direktive 2004/18/ES še določa, da lahko gospodarski subjekt, če zaradi katerega koli razloga ne more predložiti spričeval, ki jih zahteva naročnik, svoj ekonomski in finančni položaj dokaže s katerim koli drugim dokumentom, za katerega naročnik meni, da je primeren. Državna revizijska komisija ugotavlja, da vlagatelj v zahtevku za revizijo niti ne zatrjuje, da iz katerega koli razloga ni mogel predložiti spričeval, ki jih je zahteval naročnik (to je potrdil o poslovanju na vseh transakcijskih računih ponudnika pri njegovih poslovnih bankah, iz katerih je razviden promet zadnjih šest mesecev - solventnost ponudnika), temveč zatrjuje le, "da je iz obrazca BON1/P v celoti razvidno njegovo poslovanje za zadnjih 6 mesecev (celo več), da je razvidno, da v zadnjih 6. mesecih ni bil nesolventen (obrazec BON1/P povzema stanje NA VSEH POSLOVNIH RAČUNIH, ki jih ima ponudnik odprte).".

Glede na vse doslej zapisano Državna revizijska komisija ugotavlja, da naročnik s tem, ko je ugotovil, "da je ponudba (vlagatelja; opomba Državne revizijske komisije) nepravilna in jo izločil iz nadaljnje obravnave" (zadnji stavek prvega odstavka na strani 3/4 naročnikove odločitve o oddaji naročila), ni kršil 76. člena ZJN-1, kakor mu to očita vlagatelj. Naročnik s svojim ravnanjem tudi ni napačno ugotovil dejanskega stanja v ponudbi vlagatelja in vlagateljeve ponudbe ni "v nasprotju s 76. členom ZJN-1 označil za nepravilno ter jo kot tako izločil", saj 76. člen ZJN-1 določa, da mora naročnik v postopku oddaje javnega naročila po opravljenem pregledu zavrniti vse ponudbe, ki niso primerne, sprejemljive ali pravilne (po opravljenem ocenjevanju ponudb pa izbrati najugodnejšo ponudbo). Državna revizijska komisija iz navedenih razlogov ugotavlja, da so vlagateljeve navedbe v tem delu zahtevka za revizijo neutemeljene, zahtevek za revizijo pa je zato v točki 1, v kateri vlagatelj zahteva in predlaga, da Državna revizijska komisija "ugotovi, da je ponudba vlagatelja revizijskega zahtevka pravilna, primerna in sprejemljiva" (navedeni zahtevek vlagatelja je razumeti na način, da Državna revizijska komisija ustrezno delno razveljavi naročnikovo odločitev o oddaji naročila), zavrnila kot neutemeljen. Državna revizijska komisija ima namreč kot neodvisen in samostojen državni organ nadzora nad zakonitostjo postopkov oddaje javnih naročil v revizijskem postopku zgolj kasatorična pooblastila (in ne reformatoričnih pooblastil), kar pomeni, da s svojim sklepom ne more nadomestiti odločitve naročnika o oddaji naročila ali druge odločitve v postopku oddaje javnega naročila (to je ugotoviti, da je ponudba vlagatelja revizijskega zahtevka pravilna, primerna in sprejemljiva), temveč je takšna odločitev v izključni pristojnosti naročnika.

Kot naslednji je Državna revizijska komisija obravnavala vlagateljev očitek, da ponudba izbranega ponudnika v sklopu 4 ni tehnično primerna vsaj v eni izmed tehničnih karakteristik: ogrevana zunanja ogledala; signalni blok z oranžnimi lučmi na strehi kabine vozila, montaža z nosilci brez poškodbe kabine; vgrajen radijski sprejemnik UKV z RDS; električni priključek za kasnejšo montažo mobilne UKV postaje (12V-15A) vezano na vmesni kontakt. Državna revizijska komisija ugotavlja, da Pravilnik o ugotovitvi, kdaj šteje ponudba za nepravilno, neprimerno ali nesprejemljivo (Uradni list Republike Slovenije, številka 33/2004) v 3. členu določa, da je ponudba neprimerna, če njena vsebina ni povezana s predmetom javnega naročila in zato v celoti ne odgovarja zahtevam naročnika, določenim v razpisni dokumentaciji, ki so vezane na predmet javnega naročila. V povezavi z navedenim je Državna revizijska komisija vpogledala v ponudbo izbranega ponudnika in ugotovila, da je v njej predložil podpisano in žigosano "izjavo J" ("6. Blago - tehnične značilnosti"), izdano dne 15. septembra 2006, iz katere izhaja sledeče besedilo: "Kot ponudnik na predmetnem javnem naročilu objavljenem v Uradnem listu Republike Slovenije izjavljamo, da so pri sestavi naše celotne ponudbe bile upoštevane posamezne vrste, tehnične značilnosti, ter opisi blaga, čaš izvedbe, lokacija izvršitve oz. dostave blaga ter, da jih upoštevamo v celoti.". Državna revizijska komisija ugotavlja, da je iz navedene izjave nesporno razvidno, da je izbrani ponudnik pri sestavi celotne ponudbe v celoti upošteval posamezne vrste, tehnične značilnosti ter opise blaga, ki ga je ponudil, poleg tega pa je izbrani ponudnik v ponudbi predložil tudi podpisane in žigosane strani "6. Blago - tehnične značilnosti" od 37 do 61. Zlasti iz strani
- številka 51 in 52 "9. TV 12 / tovorno vozilo moči nad 90 kW - podaljšana kabina, podaljšan keson-cestar" (v nadaljnjem besedilu: TV 12),
- številka 52 in 53 "10. TV 13 / tovorno vozilo moči nad 90 kW - podaljšana kabina - cestar" (v nadaljnjem besedilu: TV 13),
- številka 53 "11. TV 10 / tovorno vozilo moči nad 90 kW - kratka kabina - cestar" (v nadaljnjem besedilu: TV 10),
- številka 60 in 61 "17. TV 51 / teleskopsko konzolno dvigalo - nadgradnja tovornega vozila",
je nadalje razvidno, da je izbrani ponudnik s podpisano in žigosano "izjavo J" ("6. Blago - tehnične značilnosti"), izdano dne 15. septembra 2006, pri sestavi celotne ponudbe v celoti upošteval tudi:
- "ogrevana zunanja ogledala" (TV 10, TV 12 in TV 13);
- "signalni blok z oranžnimi lučmi na strehi kabine vozila, montaža z nosilci brez poškodbe kabine" (TV 10, TV 12 in TV 13);
- "vgrajeni radijski sprejemnik UKV z RDS" (TV 10, TV 12 in TV 13);
- "električni priključek za kasnejšo montažo mobilne UKV postaje (12V-15A) vezano na vmesni kontakt" (TV 10, TV 12 in TV 13).
Prav tako iz drugega odstavka 7. člena vzorca pogodbe, ki ga je izbrani ponudnik podpisal, parafiral njegove strani, žigosal in predložil v ponudbi, izhaja tudi, da bo vlagatelj "izpolnil naročilo v skladu s pogoji iz razpisne in ponudbene dokumentacije v količini, kvaliteti in rokih. V nasprotnem primeru bo naročnik unovčil garancijo za dobro izvedbo pogodbenih obveznosti.", iz tretjega in nadaljnjih dveh odstavkov istega člena pa, da "Naročnik lahko odkloni prevzem blaga, če le-ta po količini in kvaliteti ne ustreza pogojem razpisne dokumentacije." "Kvaliteta blaga mora ustrezati obstoječim standardom in določilom iz razpisne dokumentacije, ki je kot priloga sestavni del te pogodbe." "Če naročnik ugotovi neustrezno kvaliteto blaga, le-to lahko reklamira.".

Glede na vse doslej navedeno Državna revizijska komisija ugotavlja, da so vlagateljeve navedbe v delu zahtevka za revizijo, v katerem ugotavlja, da "gre ponudbo izbranega ponudnika (iz zgoraj izpostavljenih razlogov; pripisala Državna komisija) v sklopu 4 označiti za neprimerno, naročnik pa mora zato razveljaviti odločitev o oddaji naročila v sklopu 4"â??, neutemeljene.

V nadaljevanju je Državna revizijska komisija obravnavala vlagateljev očitek, da glede sklopa 9 ugotavlja podobno situacijo kot v sklopu 4 in je ravno tako prepričan, da je ponudba izbranega ponudnika v sklopu 9 neprimerna. Državna revizijska komisija ugotavlja, da vlagatelj v zahtevku za revizijo ne navaja kršitev, ki bi utemeljevale njegovo prepričanje, "da je ponudba izbranega ponudnika v sklopu 9 neprimerna". Vlagatelj tako v zahtevku za revizijo ne zatrjuje niti tega, v kateri tehnični zahtevi oziroma v katerih tehničnih zahtevah naročnika naj bi bila ponudba izbranega ponudnika domnevno neprimerna (ne navaja na primer posameznih postavk iz razpisne dokumentacije in ne konkretnih razlogov domnevne neprimernosti). V skladu s 5. točko tretjega odstavka 12. člena ZRPJN mora vlagatelj v zahtevku za revizijo navesti dejstva in dokaze, s katerimi se kršitve dokazujejo. Vlagatelj mora v zahtevku za revizijo navesti dejstva, hkrati pa jih mora konkretizirati in za njih ponuditi dokaze. Tega od njega ne zahteva le 5. točka tretjega odstavka 12. člena ZRPJN, temveč tudi 7. in 212. člen Zakona o pravdnem postopku (Uradni list Republike Slovenije, številka 26/1999, 96/2002, 58/2003, 2/2004, 69/2005, 90/2005 in 43/2006; v nadaljevanju: ZPP) v povezavi s petim odstavkom 3. člena ZRPJN, ki postavlja pravilo o povezanosti trditvenega in dokaznega bremena. Ker Državna revizijska komisija v skladu z drugim odstavkom 19. člena ZRPJN odloča v mejah zahtevka za revizijo, je meritorno obravnavala tiste navedbe iz zahtevka za revizijo, ki jih je vlagatelj konkretiziral ter zanje ponudil dokaze. Navedbam, iz katerih ni mogoče jasno razbrati konkretnih kršitev naročnika v postopku oddaje javnega naročila oziroma katerih namen je zgolj ugibanje o določenih dejstvih, v revizijskem postopku ni mogoče slediti. Gre za tako imenovano pravilo o povezanosti trditvenega in dokaznega bremena, v zvezi s katerim posledice nedokazanosti nekega dejstva prizadenejo tisto stranko, ki mora dejstvo, glede na normo materialnega prava, zatrjevati in dokazati. Upoštevaje zapisano Državna revizijska komisija ugotavlja, da na podlagi tako splošno formuliranih navedb v zahtevku za revizijo (glede sklopa 9 vlagatelj zgolj ugotavlja podobno situacijo kot v sklopu 4 in je ravno tako prepričan, da je ponudba izbranega ponudnika v sklopu 9 neprimerna) v tem delu ni mogoče ugotoviti kršitev naročnika.

Skladno z vsem doslej navedenim je Državna revizijska komisija zahtevek za revizijo v točki 2, v kateri vlagatelj zahteva in predlaga, da Državna revizijska komisija razveljavi naročnikovo odločitev v sklopih 4 in 9, zavrnila kot neutemeljen.

Glede vlagateljevega zahtevka za revizijo
- v točki 3, v kateri vlagatelj zahteva in predlaga, da Državna revizijska komisija "ugotovi, da je ponudba izbranega ponudnika v sklopu 4 nepravilna, neprimerna oziroma nesprejemljiva, v sklopu 9 pa, če ne neprimerna, vsaj manj ugodna od ponudbe vlagatelja", ter
- v točki 4, v kateri vlagatelj zahteva in predlaga, da Državna revizijska komisija "izda novo odločitev o oddaji javnega naročila v sklopih 4 in 9, v katerem kot najugodnejšo izbere ponudbo vlagatelja",
Državna revizijska komisija ponovno opozarja, da ima kot neodvisen in samostojen državni organ nadzora nad zakonitostjo postopkov oddaje javnih naročil v revizijskem postopku zgolj kasatorična pooblastila (in ne reformatoričnih pooblastil), kar pomeni, da s svojim sklepom ne more nadomestiti odločitve naročnika o oddaji naročila ali druge odločitve v postopku oddaje javnega naročila, temveč je zadevna odločitev v izključni pristojnosti naročnika.

Vlagatelj v zahtevku za revizijo podrejeno zahteva in predlaga, da naročnik oziroma Državna revizijska komisija:
- vlagatelju omogoči vpogled v tehnični del ponudbe izbranega ponudnika v sklopih 4 in 9, da se bo vlagatelj po vpogledu v roku 10 dni v novem revizijskem zahtevku lahko opredelil do nepravilnosti oziroma neprimernosti ponudbe izbranega ponudnika,
- vlagatelju omogoči vpogled v podatke o podizvajalcih vlagatelja (pravilno: izbranega ponudnika; opomba Državne revizijske komisije) že iz razloga, ker razpisna dokumentacija prepoveduje nastopanje ponudnikov v več ponudbah, obenem pa pripravljavci razpisne dokumentacije ali njenih delov ne smejo nastopati kot ponudniki ali sodelovati s ponudnikom pri pripravi ponudbe, česar vlagatelj na vpogledu ni mogel preveriti, da se bo vlagatelj po vpogledu v roku 10 dni v novem revizijskem zahtevku lahko opredelil do nepravilnosti oziroma neprimernosti ponudbe izbranega ponudnika.

Državna revizijska komisija ugotavlja, da je, kot je bilo to poudarjeno že v dosedanji obrazložitvi, preverila pravilnost ponudbe izbranega ponudnika v delu (4. sklop), v katerega vlagatelj ni imel vpogleda, ter ugotovila, da so vlagateljeve navedbe v delu zahtevka za revizijo, v katerem ugotavlja, da "gre ponudbo izbranega ponudnika (iz zgoraj izpostavljenih razlogov; pripisala Državna komisija) v sklopu 4 označiti za neprimerno, naročnik pa mora zato razveljaviti odločitev o oddaji naročila v sklopu 4"â??, neutemeljene. Glede na navedeno je Državna revizijska komisija podrejeni zahtevek za revizijo v točki 1, v kateri vlagatelj zahteva in predlaga, da Državna revizijska komisija vlagatelju omogoči vpogled v tehnični del ponudbe izbranega ponudnika v sklopu 4, zavrnila kot neutemeljen.

Državna revizijska komisija nadalje ugotavlja, da vlagatelj v zahtevku za revizijo glede sklopa 9 zgolj ugotavlja "podobno situacijo kot v sklopu 4, ter je ravno tako prepričan, da je ponudba izbranega ponudnika v sklopu 9 neprimerna.". Vlagatelj v navedenem delu torej ne zatrjuje prav nobene (konkretne) kršitve, temveč se zgolj pavšalno sklicuje na podobno situacijo kot v sklopu 4. Iz razpisne dokumentacije izhaja, da se sklop 9 nanaša na "teleskopsko konzolno dvigalo za tovorno vozilo" in ne na "tovorna vozila", kakor sklop 4, zato izpolnjevanja tehničnih karakteristik 1. ogrevana zunanja ogledala, 2. signalni blok z oranžnimi lučmi na strehi kabine vozila, montaža z nosilci brez poškodbe kabine, 3. vgrajen radijski sprejemnik UKV z RDS in 4. električni priključek za kasnejšo montažo mobilne UKV postaje (12V-15A) vezano na vmesni kontakt v navedenem sklopu naročnik ni zahteval. Državna revizijska komisija ugotavlja, da je zahtevek za revizijo v izpostavljenem delu iz pojasnjenega razloga nesklepčen, pri čemer vlagatelj v njem ne navaja nobenih domnevnih konkretnih kršitev oziroma neprimernosti ponudbe izbranega ponudnika v sklopu 9, prav tako pa ne navaja, v katere (tehnične) podatke iz ponudbe v sklopu 9 želi vpogledati. Državna revizijska komisija je že v več svojih odločitvah zavzela stališče, da v nadaljevanju postopka revizije ni mogoče odločati o novih dejstvih in dokazih, kar pomeni, da vlagatelj tudi ob predpostavki, da bi mu naročnik omogočil vpogled v ponudbo izbranega ponudnika v delu, ki se nanaša na sklop 9, ne bi mogel širiti meja zahtevka za revizijo in navajati novih kršitev. Vlagatelj bi imel, kakor je to Državna revizijska komisija odločila že v več svojih sklepih, v zvezi z ugotovitvami pri vpogledu na podlagi 105. in naslednjih členov ZPP možnost vložiti zgolj pripravljalno vlogo, v kateri pa ni mogoče navajati kršitev, ki jih vlagatelj ni zatrjeval že v zahtevku za revizijo. Državna revizijska komisija torej ugotavlja, da vlagatelj zahtevka za revizijo ni pripravil tako, da bi bilo mogoče v kasnejši fazi (po tem, ko bi bil vlagatelju morebiti omogočen vpogled) ugotoviti, da je zahtevek za revizijo utemeljen. Vlagatelj bi namreč v morebitni kasnejši fazi postopka revizije ne mogel uveljavljati kršitev, ki jih v zahtevku za revizijo ni izpostavil. Poleg tega Državna revizijska komisija ugotavlja, da je izbrani ponudnik v ponudbi predložil podpisano in žigosano "izjavo J" ("6. Blago - tehnične značilnosti"), izdano dne 15. septembra 2006, iz katere izhaja sledeče besedilo: "Kot ponudnik na predmetnem javnem naročilu objavljenem v Uradnem listu Republike Slovenije izjavljamo, da so pri sestavi naše celotne ponudbe bile upoštevane posamezne vrste, tehnične značilnosti, ter opisi blaga, čaš izvedbe, lokacija izvršitve oz. dostave blaga ter, da jih upoštevamo v celoti.". Državna revizijska komisija ugotavlja, da je iz navedene izjave nesporno razvidno, da je izbrani ponudnik pri sestavi celotne ponudbe upošteval posamezne vrste, tehnične značilnosti ter opise blaga, ki ga je ponudil, poleg tega pa je izbrani ponudnik v ponudbi predložil tudi podpisane in žigosane vse strani "6. Blago - tehnične značilnosti" na straneh od 37 do 61. Prav tako iz drugega odstavka 7. člena vzorca pogodbe, ki ga je izbrani ponudnik podpisal, parafiral njegove strani, žigosal in predložil v ponudbi, izhaja tudi, da bo vlagatelj "izpolnil naročilo v skladu s pogoji iz razpisne in ponudbene dokumentacije v količini, kvaliteti in rokih. V nasprotnem primeru bo naročnik unovčil garancijo za dobro izvedbo pogodbenih obveznosti.", iz tretjega in nadaljnjih dveh odstavkov istega člena pa, da "Naročnik lahko odkloni prevzem blaga, če le-ta po količini in kvaliteti ne ustreza pogojem razpisne dokumentacije." "Kvaliteta blaga mora ustrezati obstoječim standardom in določilom iz razpisne dokumentacije, ki je kot priloga sestavni del te pogodbe." "Če naročnik ugotovi neustrezno kvaliteto blaga, le-to lahko reklamira.". Glede na navedeno je Državna revizijska komisija podrejeni zahtevek v točki 1, v kateri vlagatelj zahteva in predlaga, da Državna revizijska komisija vlagatelju omogoči vpogled v tehnični del ponudbe izbranega ponudnika v sklopu 9, zavrnila kot neutemeljen.

Iz smiselno enakega razloga je Državna revizijska komisija zavrnila tudi podrejeni zahtevek v točki 2, v kateri vlagatelj zahteva in predlaga, da Državna revizijska komisija vlagatelju omogoči vpogled v podatke o podizvajalcih izbranega ponudnika že iz razloga, ker razpisna dokumentacija prepoveduje nastopanje ponudnikov v več ponudbah, obenem pa pripravljavci razpisne dokumentacije ali njenih delov ne smejo nastopati kot ponudniki ali sodelovati s ponudnikom pri pripravi ponudbe. Res je sicer, da ZJN-1 v drugem odstavku 5. člena določa, da "pripravljalec razpisne dokumentacije ali njenih delov ne sme nastopati kot ponudnik ali kot podizvajalec in ne sme sodelovati s ponudnikom pri pripravi ponudbe", vendar pa vlagatelj ne navaja, zatrjuje oziroma poimenuje niti domnevnega pripravljavca razpisne dokumentacije (ki naj ne bi bil naročnik), čeprav je dokazno breme na njem (5. točka tretjega odstavka 12. člena ZRPJN). Vlagatelj namreč prav gotovo v ponudbi izbranega ponudnika ne bo mogel pridobiti podatka o tem, kdo je pripravljal razpisno dokumentacijo v primeru, da to ni bil naročnik. Glede na predvidevanje vlagatelja, da bi šlo morebiti (domnevno) v konkretnem javnem naročilu lahko za kršitev drugega odstavka 5. člena ZJN-1, Državna revizijska komisija zaključuje, da je vlagatelju domnevni pripravljavec razpisne dokumentacije (če to ni naročnik) že znan in mu je bil znan tudi v trenutku, ko je pripravljal zahtevek za revizijo. Poleg tega vlagatelj v izpostavljenem delu niti ne zatrjuje kršitev, temveč zahteva vpogled z namenom, da bi preveril, ali sploh gre za morebitne kršitve. Državna revizijska komisija je že v več svojih odločitvah zavzela stališče, da v nadaljevanju postopka revizije ni mogoče odločati o novih dejstvih in dokazih, kar pomeni, da vlagatelj tudi ob predpostavki, da bi mu naročnik omogočil vpogled v ponudbo izbranega ponudnika v delu, ki se nanaša na seznam podizvajalcev, ne bi mogel širiti meja zahtevka za revizijo in navajati novih kršitev. Vlagatelj bi imel, kakor je to Državna revizijska komisija odločila že v več svojih sklepih, v zvezi z ugotovitvami pri vpogledu na podlagi 105. in naslednjih členov ZPP možnost vložiti zgolj pripravljalno vlogo, v kateri pa ni mogoče navajati kršitev, ki jih vlagatelj ni zatrjeval že v zahtevku za revizijo. Državna revizijska komisija torej ugotavlja, da vlagatelj zahtevka za revizijo ni pripravil tako, da bi bilo mogoče v kasnejši fazi (po tem, ko bi bil vlagatelju morebiti omogočen vpogled) ugotoviti, da je zahtevek za revizijo utemeljen. Vlagatelj bi namreč v morebitni kasnejši fazi postopka revizije ne mogel uveljavljati kršitev, ki jih v zahtevku za revizijo ni izpostavil. Glede na navedeno je Državna revizijska komisija podrejeni zahtevek v točki 2 zavrnila kot neutemeljen.

S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa utemeljena.

Vlagatelj je v zahtevku za revizijo predlagal povrnitev stroškov, nastalih z revizijo. Ker je Državna revizijska komisija vlagateljev zahtevek za revizijo zavrnila, tretji odstavek 22. člena ZRPJN pa povrnitev potrebnih stroškov, nastalih z revizijo, veže na utemeljenost zahtevka za revizijo, je Državna revizijska komisija na podlagi šestega odstavka 22. člena ZRPJN zavrnila tudi vlagateljevo zahtevo za povrnitev stroškov revizijskega postopka.

S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa utemeljena.

POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Po končanem postopku pred Državno revizijsko komisijo je sodno varstvo zagotovljeno v postopku povračila škode pred sodiščem splošne pristojnosti (peti odstavek 23. člena ZRPJN).

V Ljubljani, dne 15. decembra 2006



predsednica senata
Vida Kostanjevec, univ. dipl. prav.,
članica Državne revizijske komisije





Vročiti:
- Družba za avtoceste v Republiki Sloveniji - DARS, d. d., Ulica XIV. divizije 4, 3000 Celje
- odvetnica Aleksandra Jurakk, Komenskega 14, 1000 Ljubljana
- DUMIDA, d. o. o., Spodnje Dobrenje 42A, 2211 Pesnica pri Mariboru
- Republika Slovenija, Državno pravobranilstvo, šubičeva ulica 2, 1000 Ljubljana
- Republika Slovenija, Ministrstvo za finance, Sektor za javna naročila, gospodarske javne službe in koncesije, Beethovnova ulica 11, 1000 Ljubljana