018-451/2006 Republika Slovenija, Ministrstvo za promet

Številka: 018-451/06-43-3802

SKLEP

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljnjem besedilu: Državna revizijska komisija) je na podlagi 22. in 23. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Uradni list RS, št. 78/1999, 90/1999, 110/2002, 42/2004, 61/2005 in 78/2006; v nadaljnjem besedilu: ZRPJN) in na podlagi 300. člena Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 26/99, 96/02, 2/04, 10/04 in 69/05 (v nadaljnjem besedilu: ZPP) v povezavi s petim odstavkom 3. člena ZRPJN, v senatu članice Nataše Jeršič kot predsednice senata in članice Vide Kostanjevec ter predsednika Sama Červek kot članov senata, v postopku nadzora nad zakonitostjo postopka oddaje javnega naročila "pilotsko testiranje elektronskega cestninjenja v prostem prometnem toku po sistemu GNSS/CN" in na podlagi zahtevkov za revizijo, ki so jih vložila podjetja Hermes SoftLab d.d., Litijska 51, Ljubljana (v nadaljnjem besedilu: prvi vlagatelj), Siemens d.o.o., Bratislavska cesta 5, Ljubljana in Traffic design d.o.o., Kamniška ulica 50, Ljubljana (v nadaljnjem besedilu: drugi vlagatelj) ter Razvojni center IRC Celje d.o.o., Ulica XIV. divizije 14, Celje in Mobitel d.d., Vilharjeva 23, Ljubljana, ki ju zastopa odvetnik mag. Janez Tekavc, Hacquetova 8, Ljubljana (v nadaljnjem besedilu: tretji vlagatelj), zoper ravnanje naročnika Republika Slovenija, Ministrstvo za promet, Langusova 4, Ljubljana (v nadaljnjem besedilu: naročnik), dne 11.12.2006 soglasno

ODLOČILA

1. Obravnavanje zahtevka za revizijo prvega vlagatelja, z dne 25.10.2006, drugega vlagatelja, z dne 26.10.2006, in tretjega vlagatelja, z dne 26.10.2006, se združi v en revizijski postopek.

2. Zahtevek za revizijo prvega vlagatelja se zavrne kot neutemeljen.
3. Zahteva prvega vlagatelja za povrnitev stroškov, nastalih v zvezi z revizijo, se zavrne kot neutemeljena.
4. Zahtevek za revizijo drugega vlagatelja se zavrne kot neutemeljen.
5. Zahteva drugega vlagatelja za povrnitev stroškov, nastalih v zvezi z revizijo, se zavrne kot neutemeljena
6. Zahtevek za revizijo tretjega vlagatelja se zavrne kot neutemeljen.
7. Zahteva tretjega vlagatelja za povrnitev stroškov, nastalih v zvezi z revizijo, se zavrne kot neutemeljena.

Obrazložitev

Naročnik je dne 19.05.2006 sprejel sklep o začetku postopka oddaje javnega naročila "pilotsko testiranje elektronskega cestninjenja v prostem prometnem toku po sistemu GNSS/CN" po odprtem postopku. Javni razpis je naročnik objavil v Uradnem listu RS, št. 73-74/2006, z dne 14.07.2006, pod številko objave Ob-20282/06 in (popravek) v Uradnem listu RS, št. 85-86/2006, z dne 11.08.2006, pod številko objave Ob-23074/06 ter v Uradnem listu Evropske unije, št.: 2006/S 128-136923, z dne 08.07.2006. Iz zapisnika o javnem odpiranju ponudb, z dne 05.09.2006, je razvidno, da je naročnik prejel 6 pravočasnih ponudb. Dne 27.09.2006 je naročnik sprejel sklep o oddaji javnega naročila, št.: 430-16/2006/83-0032076, s katerim je kot najugodnejšega ponudnika izbral skupno ponudbo podjetij Logina d.o.o., Vodnikova cesta 252, Ljubljana in Tenzor d.o.o., Mariborska cesta 13 Ptuj (v nadaljnjem besedilu: izbrani ponudnik) ter navedel, da je pravilna tudi ponudba prvega vlagatelja, medtem ko je ostale ponudbe ocenil kot nepravilne.
Prvi vlagatelj je dne 06.10.2006 zahteval od naročnika dodatno obrazložitev odločitve o oddaji predmetnega javnega naročila oziroma o zavrnitvi njegove ponudbe ter vpogled v vse prispele ponudbe. Naročnik je dodatno obrazložitev sklepa o oddaji javnega naročila, št.: 430-16/2006/83-0032076, z dne 27.09.2006, izdal 12.10.2006, dne 16.10.2006 pa je prvemu vlagatelju omogočil vpogled v ponudbe drugih ponudnikov.

Prvi vlagatelj je zoper odločitev naročnika o oddaji predmetnega javnega naročila, vsebovano v sklepu o oddaji javnega naročila, št.: 430-16/2006/83-0032076, z dne 27.092006, dne 25.10.2006 vložil zahtevek za revizijo, v katerem navaja, da je naročnik ponudbo izbranega ponudnika napačno označil kot pravilno iz naslednjih razlogov:
1. Izbrani ponudnik ni zadostil zahtevam točke 1.2 razpisne dokumentacije, saj na njegovi ponudbi oziroma etiketi na ovojnici ni navedel navedbe številke objave javnega naročila v Uradnem listu RS, zato je ponudba v smislu 13. točke 3. člena Zakona o javnih naročilih (Uradni list RS, št. 39/00, 102/00, 2/04; v nadaljnjem besedilu: ZJN-1) nepravilna.

2. Obrazec št. 1 - ponudba: Iz ponudbe izbranega ponudnika je razvidno, da je Obrazec št. 1 podpisal le predstavnik družbe Logina d.o.o. Glede na to, da je družba Tenzor d.o.o. pri ponudbi Logine soponudnik in da nikjer iz njihove ponudbe ne izhaja, da je predstavnik Logine d.o.o., ki je edini podpisal Obrazec št. 1, pooblaščen za podpis, je ta obrazec izpolnjen nepravilno glede na zahtevo naročnika v točki 2.1 razpisne dokumentacije in v Obrazcu št. 1.

3. Obrazec št. 2 - Specifikacija naročila s predračunom: V točki 2.1 razpisne dokumentacije je naročnik zahteval, da mora biti predložena izpolnjena naročnikova specifikacija naročila (projektna naloga, popis del s količinami), iz katere sta razvidna vsebina in obseg ponudbe ter da morajo biti upoštevane vse zahteve iz specifikacije naročila. V točki 2.1.1 pa je naročnik zahteval, da mora ponudbena cena vključevati vse stroške in dajatve, povezane z izvedbo naročila. V ponudbi izbranega ponudnika pa so določene postavke v predračunu ocenjene kot 0 SIT (npr. oprema nadzornega centra v fazi 2 in 3). V predračunu je prikazana samo cena za posamezne kategorije del (po uradnem zborničnem ceniku) in potem cena posamezne faze projekta (zelo skopo). Iz tako splošno predstavljene specifikacije in predračuna se na da objektivno razbrati, da ponudbena cena res vključuje vse stroške in dajatve, povezane z izvedbo naročila. V specifikaciji oziroma predračunu popolnoma manjkajo (predvsem v 1. Fazi) oziroma so pomanjkljivo in ne celotno navedene specifikacije in opisi glede:
1.Faza: usposabljanje uporabnikov, vzpostavitev tehnične ekipe
2. Faza: odkrivanje kršiteljev na 1 nivoju opis oziroma specifikacija za nivoja 2 in 3, test hranjenja podatkov
3. Faza: sklepanje pogodb in naročniških razmerij, test prepoznavanja razreda vozila in preizkus prehajanja med razredi.
Po mnenju prvega vlagatelja ponudba izbranega ponudnika ne zadostuje sami razpisni dokumentaciji, po drugi strani pa se poraja tudi utemeljen sum na ponujeno neobičajno nizko ceno. Naročnik bi moral ponudbo izbranega ponudnika subsidiarno obravnavati v skladu s 53. členom ZJN-1 ter jo posledično zavrniti iz tega razloga.

4. Vzorec pogodbe: V ponudbi izbranega ponudnika je vzorec pogodbe podpisan in parafiran le s strani direktorja Logine d.o.o. in ne tudi s strani predstavnika soponudnika oziroma konzorcijskega partnerja družbe Tenzor d.o.o. V razpisni dokumentaciji je v točki 2.7 določeno: "Zakoniti zastopnik ponudnika mora vzorec pogodbe na predvidenih mestih izpolniti ter na koncu podpisati in žigosati.". Ker v ponudbi Logine d.o.o. ni priloženo pooblastilo družbe Tenzor d.o.o. družbi Logina d.o.o. za podpis pogodbe, ponudba izbranega ponudnika v tem delu ni pravilna. V izpolnjeni pogodbi je kot izvajalec navedena tudi samo družba Logina d.o.o..

Iz navedenega izhaja, da ponudba izbranega ponudnika ni v skladu z razpisno dokumentacijo, ZJN-1 ter ne daje transparentne podlage za kvalitetno ponudbo. Predstavljene nepravilnosti in neskladja vsebine ponudbe izbranega ponudnika nakazujejo tudi na kršitev temeljnih načel javnega naročanja, še posebej načela gospodarnosti in učinkovitosti porabe javnih sredstev ter zagotavljanja konkurence med ponudniki, saj iz ponudbe izbranega ponudnika ne izhaja transparentna predstavitev oziroma izvedba celotne zahtevane rešitve iz razpisne dokumentacije. Omenjeno nakazuje tudi na kršitev načela enakopravnosti ponudnikov.

Prvi vlagatelj navaja, da je poleg nepravilnosti, zaradi katerih je v sklepu o oddaji javnega naročila, št.: 430-16/2006/83-0032076, z dne 27.09.2006, naročnik ponudbo drugega vlagatelja ocenil kot nepravilno, ugotovil v ponudbi drugega vlagatelja še naslednje nepravilnosti:
1. Na ponudbi oziroma etiketi na ovojnici ni navedbe številke objave javnega naročila v Uradnem listu RS, zato ni izpolnjena naročnikova zahteva iz razpisne dokumentacije.

2. Obrazec št. 2 - Specifikacija naročila s predračunom: Ponudba drugega vlagatelja ne vsebuje podrobne specifikacije cen, zato ni v skladu z zahtevami razpisne dokumentacije. Poleg tega je ponudbena cena razdeljena le na 4 faze in priložen le referenčni cenik. Tako predstavljen predračun ne podaja dovolj razdelane strukture stroškov projekta, tako da ni moč oceniti, če so res upoštevali vse stroške za izvedbo projekta, kot jih zahteva razpisna dokumentacija.

3. Vzorec pogodbe: Kot izvajalec je v vzorcu pogodbe naveden le Siemens d.o.o., kljub temu, da je bila ponudba oddana v obliki konzorcija oziroma soponudnikov. Vzorec je v skladu z osnovno nepravilnostjo podpisan in parafiran le s strani predstavnika Siemens d.o.o. in ne tudi s strani predstavnika soponudnika/ov, kar nakazuje na nepravilnosti statusno-pravne oziroma obligacijsko-pravne zavezanosti ponudbe drugega vlagatelja.

Ponudba drugega vlagatelja je nepravilna, ker ne izpolnjuje zahteve točke 2.1 razpisne dokumentacije glede podpisovanja posameznih obrazcev. Iz izpiska sodnega registra družbe Siemens d.o.o. izhaja, da ima družba t.i. skupno zastopanje. Osebi, ki sta tam navedeni, lahko zastopata družbo torej le skupno in v tem smislu sta tudi zavezani s skupnim podpisom zavezujočih dokumentov. V ponudbi drugega vlagatelja so obrazci št. 4., 8., 9., 10., 11., 12. in 13.podpisani od družbe Siemens d.o.o. s strani le ene osebe, vsi omenjeni obrazci v skladu z zahtevami razpisne dokumentacije in Zakona o gospodarskih družbah niso bili pravilno podpisani. Za obrazca 12. in 13. sploh ni jasno, kdo je dejanski podpisnik.

4. Drugi vlagatelj je svoji ponudbi priložil pogodbo o skupnem nastopanju, iz katere je razvidno, da je Siemens d.o.o. pooblaščen za zastopanje konzorcija, ki naj bi izvedel naročilo, vendar sta podpisnika le Siemens d.o.o. in Traffic design d.o.o., pogodba pa ne vključuje podpisov oziroma sodelovanja drugih družb, ki se pojavljajo kot izvajalci posameznih delov ponudbe. Iz omenjene pogodbe pa je tudi razvidno, da bodo dejanski izvajalci oziroma dobavitelji/poddobavitelji druge pravne osebe (Siemens ETS, in Siemens SVDO), ki jih ponudba drugega vlagatelja nikjer ne navaja oziroma opredeljuje, s čimer ni izpolnjena zahteva razpisne dokumentacije v točki 2.1.

Prvi vlagatelj predlaga, da naročnik oziroma Državna revizijska komisija ponovno pregleda in oceni prispele ponudbe v zvezi s postopkom oddaje predmetnega javnega naročila ter ta postopek delno razveljavi na način, da ponudbo izbranega ponudnika oceni kot nepravilno, ponudbo drugega vlagatelja še dodatno oceni kot nepravilno in predmetno javno naročilo odda prvemu vlagatelju. Prvi vlagatelj zahteva tudi povračilo stroškov, nastalih v zvezi z revizijo, in sicer v višini plačane takse v znesku 200.000,00 SIT ter stroške priporočene pošiljke, skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od odločitve naročnika oziroma Državne revizijske komisije pa do plačila.

Naročnik je dne 10.11.2006 sprejel sklep, št.: 430-16/2006/130-0032076, s katerim je zahtevek za revizijo prvega vlagatelja zavrnil kot neutemeljenega ter posledično zavrnil tudi stroške revizijskega postopka. V obrazložitvi sklepa naročnik glede navedb prvega vlagatelja, s katerimi le-ta zatrjuje nepravilnost ponudbe izbranega ponudnika, navaja naslednje:
1. Glede navedb prvega vlagatelja, da na ponudbi izbranega ponudnika oziroma etiketi na ovojnici ni navedbe številke objave javnega naročila v Uradnem listu RS, naročnik ugotavlja, da je neutemeljena. V razpisni dokumentaciji pod točko 1.2. je določeno:
"Ponudbe morajo pravočasno prispeti na naslov Ministrstvo za promet, Langusova 4, 1535 Ljubljana ali pa morajo biti oddane osebno v vložišču, v sobi št. 430, v 4. nadstropju, na naslovu Langusova 4, 1535 Ljubljana. Vložišče naročnika na ovojnici označi datum in točen čas prevzema ponudbe.
Ponudbe morajo biti oddane v zaprti ovojnici s priloženim obrazcem (etiketo) in jasno označene z napisom: "NE ODPIRAJ - JN 2411-06-004 - PILOTSKO TESTIRANJE ELEKTRONSKEGA CESTNINJENJA V PROSTEM PROMETNEM TOKU PO SISTEMU GNSS/CN" in številko objave javnega naročila v Ur. listu RS".
Naknadno pa je naročnik, v postopku podajanja dodatnih pojasnil, ki jih gre šteti kot del razpisne dokumentacije, v dodatnem pojasnilu št. 430-16/2006/44-0032076, z dne 18.08.2006, pojasnil: V razpisni dokumentaciji je pod točko 1.2. navedeno: "Ponudbe morajo biti oddane v zaprti ovojnici s priloženim obrazcem (etiketo) in jasno označene z napisom: "NE ODPIRAJ - JN 2411-06-004 - PILOTSKO TESTIRANJE ELEKTRONSKEGA CESTNINJENJA V PROSTEM PROMETNEM TOKU PO SISTEMU GNSS/CN" in številko objave javnega naročila v Ur. listu RS.
Na obrazcu št. 15 je navedeno: "Izpolniti (naziv in naslov pošiljatelja), izrezati in nalepiti na kuverto oz. ovitek!
Ali prav razumemo; kuverto označimo z napisom NE ODPIRAJ - JN 2411-06-004 - PILOTSKO TESTIRANJE ELEKTRONSKEGA CESTNINJENJA V PROSTEM PROMETNEM TOKU PO SISTEMU GNSS/CN" in številko objave javnega naročila v Ur, na zadnji strani kuverte navedemo naslov poslovodečega ponudnika. K zaprti kuverti priložimo izpolnjen obrazec št. 15.
Zaradi nejasnega zapisa, naročnik podaja dodatna pojasnila. Za označevanje ponudb je dovolj, če ponudnik na kuverto oz. ovitek nalepi izrezan in pravilno izpolnjen obrazec št. 15. V primeru, da ponudnik za naslavljanje ne uporabi priloženega obrazca, mora ponudnik kuverto oz. ovitek označiti z napisom: "NE ODPIRAJ - JN 2411-06-004 - PILOTSKO TESTIRANJE ELEKTRONSKEGA CESTNINJENJA V PROSTEM PROMETNEM TOKU PO SISTEMU GNSS/CN" in številko objave javnega naročila ter poleg navesti tudi naslov ponudnika oz. poslovodečega soponudnika, iz česar sledi, da je naročnik dopustil možnost, da ponudnik na kuverto oz. ovitek nalepi izrezan in pravilno izpolnjen obrazec št. 15 ali pa da za naslavljanje ne uporabi priloženega obrazca št. 15, vendar mora v tem primeru, poleg vseh zahtevanih sestavin iz obrazca št. 15, ponudnik pripisati številko objave javnega naročila ter poleg navesti tudi naslov ponudnika oz. poslovodečega soponudnika. Predmetni obrazec ne vsebuje navedbe številke objave javnega naročila, temveč je moral ponudnik, v primeru da za naslavljanje ne uporabi priloženega obrazca, kuverto oz. ovitek označiti z zgoraj zahtevanim zapisom. Izbrani ponudnik je na kuverto nalepil izpolnjen obrazec št. 15 in s tem izpolnil prvo izmed obeh možnosti za pravilno označitev. Ob tem naročnik še dodaja, da je prvi vlagatelj navedeno zahtevo naročnika izpolnil na enak način kot izbrani ponudnik, zato bi bila v primeru, da bi naročnik ugotovil utemeljenost očitka glede ponudbe izbranega ponudnika, nepravilna tudi ponudba prvega vlagatelja.

2. Glede navedbe prvega vlagatelja, da je iz ponudbe izbranega ponudnika razvidno, da je njihov Obrazec št. 1 podpisal le predstavnik družbe Logina d.o.o., zato je ta obrazec izpolnjen nepravilno, naročnik ugotavlja, da je neutemeljena. Razpisna dokumentacija v točki 2.1. zahteva: "Na vsakem posameznem obrazcu ali vzorcu je navedeno, kdo od prijaviteljev (ponudnik, soponudnik oziroma podizvajalec) mora posamezen obrazec ali vzorec potrditi (podpis in žig), če je tako pri tem obrazcu ali vzorcu predvideno". Obrazec št. 1 zahteva podpis pooblaščene osebe ponudnika oziroma poslovodečega soponudnika. Z vpogledom v ponudbo izbranega ponudnika naročnik ugotavlja, da je kot poslovodeči ponudnik navedena družba Logina d.o.o., sam Obrazec št. 1 pa je podpisan, kot tako ugotavlja tudi prvi vlagatelj, s strani predstavnika družbe Logina d.o.o.. Iz navedenega sledi, da je Obrazec št. 1 v ponudbi izbranega ponudnika izpolnjen pravilno in podpisan s strani poslovodečega partnerja izbranega ponudnika.

3. Glede navedbe prvega vlagatelja, da bi moral naročnik zaradi pomanjkljivosti predračuna ponudbo izbranega ponudnika subsidiarno obravnavati v skladu s 53. členom ZJN-1 ter jo posledično zavrniti iz tega razloga, naročnik uvodoma izpostavlja, da iz določila 7. in 212 člena ZPP v povezavi z določilom petega odstavka 3. člena ZRPJN, izhaja pravilo o trditveno-dokaznem bremenu, v skladu s katerim mora vlagatelj zatrjevati dejstva, iz katerih izvirajo domnevne kršitve, ponuditi pa mora tudi dokaze, na podlagi katerih je taka dejstva mogoče ugotoviti. ZJN-1 v 53. členu določa, da mora naročnik v primeru, če so v ponudbi za dano naročilo ponujene neobičajno nizke cene, preden tako ponudbo zavrne, pisno ali v elektronski obliki zahtevati podrobno obrazložitev vseh postavk ponudbe, za katere meni, da so merodajne in jih mora, upoštevajoč prejete obrazložitve, preveriti. Iz besedila te pravne norme izhaja, da naročnik ni avtomatično obvezan, da mora od ponudnika, ki ponudi (pre)nizko ceno, zahtevati obrazložitev ponudbene cene, ampak morata biti za to kumulativno izpolnjena dva pogoja: ponudbena cena mora biti neobičajno nizka, naročnik pa mora biti obenem odločen, da bo takšno ponudbo zavrnil. Postopek preverjanja t.i. "neobičajno nizkih" cen je torej namenjen varstvu ponudnika, ki je podal "nizko" ceno (in ne naročnika!), v primerih, če bi naročnik želel izločiti njegovo ponudbo iz postopka ocenjevanja zato, ker je ponujeno ceno ocenil kot "neobičajno nizko". Prvi vlagatelj ne ponuja nobenih konkretnih dokazov za svoje trditve, zgolj zatrjevanje, da so sporne ponudbene cene, iz katerih se ne da objektivno razbrati, da ponudbena cena res vključuje vse stroške in dajatve, z institutom neobičjno nizke cen nima neposredne pravno relevantne povezave. Osrednji namen tega instituta namreč ni neposredno v višini cene, temveč v vprašanju možnosti izvedbe javnega naročila s ponujeno ceno, česar pa vlagatelj ne izpostavlja kot potencialno problematično. Naročnik se pri svoji odločitvi sklicuje tudi na podobne odločitve Državne revizijske komisije ter revizijske navedbe prvega vlagatelja zavrača ko neutemeljene.

4. Navedbo prvega vlagatelja, da naj bi bil vzorec v ponudbi prvega vlagatelja podpisan in parafiran le s strani direktorja podjetja Logina d.o.o., kar ni v skladu s točko 2.7. razpisne dokumentacije, naročnik zavrača kot neutemeljeno. Točka 2.7. razpisne dokumentacije določa: "V razpisni dokumentaciji je priložen vzorec pogodbe o izvedbi javnega naročila s pogoji naročnika. Zakoniti zastopnik ponudnika mora vzorec pogodbe na predvidenih mestih izpolniti ter na koncu podpisati in žigosati". Naročnik je navedeno zahtevo razpisne dokumentacije še dodatno pojasnil v dodatnih pojasnilih ponudnikom, z dne 08.08.2006, naslednje: "Vzorec pogodbe v primeru skupnega nastopanja ponudnikov podpiše poslovodeči partner, ki v primeru uspeha oziroma izbire kot najugodnejšega ponudnika tudi podpiše pogodbo z naročnikom.". Iz navedenega sledi, da je naročnik izrecno dopustil navedbo in podpis le poslovodečega ponudnika v vzorcu pogodbe, zato je po ponovnem vpogledu v ponudbo izbranega ponudnika, kjer je v vzorcu pogodbe navedeno le podjetje Logina d.o.o., ugotovil, da njegova ponudba ustreza tudi tej zahtevi razpisne dokumentacije oziroma podanih dodatnih pojasnil, ki jih gre šteti kot del razpisne dokumentacije.

V zvezi z očitki prvega vlagatelja glede nepravilnosti ponudbe drugega vlagatelja naročnik navaja naslednje:
1. Navedbo, da na ponudbi oziroma etiketi na ovojnici drugega vlagatelj ni navedbe številke objave javnega naročila v Uradnem listu RS, zato ni izpolnjena naročnikova zahteva iz razpisne dokumentacije, je naročnik zavrnil kot neutemeljeno. V odločitvi je naročnik povzel smiselno enako obrazložitev kot glede 1. navedbe prvega vlagatelja glede ponudbe izbranega ponudnika ter zapisal vsebino dodatnega pojasnila, z dne 18.08.2006, pri čemer je ugotovil, da je drugi vlagatelj na ovitek kuverte nalepil izpolnjen Obrazec št. 15 in s tem izpolnil zahtevo razpisne dokumentacije in dodatnih pojasnil k njej.

2. Glede navedbe, da je ponudba drugega vlagatelja nepravilna zaradi pomanjkljivosti Obrazca št. 2 naročnik poudarja, da iz določila 7. in 212. člena ZPP v povezavi s petim odstavkom 3. člena ZRPJN izhaja pravilo o trditveno-dokaznem bremenu, v skladu s katerim mora vlagatelj zatrjevati dejstva, iz katerih izvirajo domnevne kršitve, ponuditi pa mora tudi dokaze, na podlagi katerih je taka dejstva mogoče ugotoviti. V konkretnem primeru vlagatelj ne ponuja nikakršnih dokazov, ki bi utemeljevali dejstvo, da obravnavana zahteva razpisne dokumentacije ni izpolnjena, zato naročnik to navedbo zavrača kot neutemeljeno.

3. Naročnik zavrača kot neutemeljeno tudi navedbo o nepravilnosti vzorca pogodbe in t.i. skupnem nastopanju v ponudbi drugega vlagatelja ter navaja naslednje dodatno pojasnilo razpisne dokumentacije, z dne 31.08.2006: "Kot kontaktno osebo na vseh obrazcih in vzorcih je potrebno navesti 1 kontaktno osebo.". Ob vpogledu v ponudbo drugega vlagatelja naročnik ugotavlja, da je v izpisku sodnega registra kot zakoniti zastopnik naveden Tihomir Rajlič in Ogrin Borut. Iz navedenega sledi, da se lahko obe osebi pojavljata kot kontaktni osebi v svoji ponudbi. Na vzorcu pogodbe je naveden g. Ogrin, zato je vzorec pogodbe izpolnjen skladno z razpisno dokumentacijo in dodatnimi pojasnili. Iz smiselno enakih razlogov gre zavrniti navedbo, da so v ponudbi drugega vlagatelja najmanj obrazci (vključno z vendar ne omejeno na) št. 4., 8., 9., 10., 11., 12. in 13 podpisani od družbe Siemens d.o.o. s strani le ene osebe.

4. Glede navedbe, da pogodba o skupnem nastopanju drugega vlagatelja ne vključuje podpisov oziroma sodelovanja drugih družb, ki se pojavljajo kot izvajalci posameznih delov ponudbe, iz omenjene pogodbe pa je tudi razvidno, da bodo dejanski izvajalci oziroma dobavitelji/poddobavitelji druge pravne osebe (Siemens ETS, in Siemens SVDO), ki jih ponudba drugega vlagatelja nikjer ne navaja oziroma opredeljuje, s čimer ni izpolnjena zahteva razpisne dokumentacije v točki 2.1., naročnik navaja, da navedena pogodba opredeljuje pravice in obveznosti pogodbenih partnerjev podjetja Siemens d.o.o. in Trafic design d.o.o.. Naročnik ne razume, na podlagi česa je prvi vlagatelj doumel, da gre v pogodbi za dobavitelje/poddobavitelje oziroma kako bi to vplivalo na nepravilnost ponudbe drugega vlagatelja. Iz navedenega ter upoštevaje določilo 7. in 212. člena ZPP v povezavi s petim odstavkom 3. člena ZRPJN, kjer izhaja pravilo o trditveno-dokaznem bremenu, naročnik ugotavlja, da prvi vlagatelj v predmetnem postopku ni uspel izkazati dovolj dokazov, ki bi dokazovali domnevno kršitev naročnika, zato jo zavrača kot neutemeljeno.

Prvi vlagatelj je z dopisom, z dne 17.11.2006, naročnika obvestil, da bo nadaljeval postopek pred Državno revizijsko komisijo ter ponovil nekatere navedbe iz zahtevka za revizijo ter naročniku očital, da se ni opredelil do vseh navedb v zahtevku za revizijo.


Drugi vlagatelj je dne 06.10.2006 naslovil na naročnika zahtevo za dodatno obrazložitev odločitve o oddaji predmetnega javnega naročila ter s posebnim dopisom, z dne 06.10.2006, zahteval vpogled v ponudbeno dokumentacijo izbranega ponudnika in prvega vlagatelja. Naročnik je dodatno obrazložitev sklepa o oddaji javnega naročila, št.: 430-16/2006/83-0032076, z dne 27.09.2006, izdal dne 12.10.2006 ter drugemu vlagatelju omogočil vpogled v ponudbi izbranega ponudnika in prvega vlagatelja dne 16.10.2006.

Drugi vlagatelj je zoper odločitev naročnika o oddaji predmetnega javnega naročila, vsebovano v sklepu o oddaji javnega naročila, št.: 430-16/2006/83-0032076, z dne 27.092006, dne 26.10.2006 vložil zahtevek za revizijo, v katerem navaja, da je ponudba izbranega ponudnika nepravilna iz naslednjih razlogov:
1. Obrazec št. 1 ni izpolnjen v skladu z zahtevo točke 2.1.1 razpisne dokumentacije ter dodatnih pojasnil naročnika, z dne 26.07.2006, saj se kot kontaktna oseba za družbo Tenzor d.o.o. navaja Samo Bauman, ki pa ni zakoniti zastopnik te družbe, ki je vpisan v sodnem registru.

2. Izbrani ponudnik je napačno izpolnil vzorec pogodbe, saj je na prvi strani kot izvajalec navedena le družba Logina d.o.o., medtem ko bi glede na skupni nastop izbranih ponudnikov morala biti na tem mestu navedena tudi družba Tenzor d.o.o.. Naročnik je v odgovorih na peti sklop vprašanj, z dne 08.08.2006, pojasnil, da naj vzorec žigosa in podpiše poslovodeči partner, vendar takšno tolmačenje ne zdrži pravne presoje.

3. Bančna garancija za resnost ponudbe, ki jo je predložil izbrani ponudnik, ni v skladu z zahtevo točke 2.5.1 razpisne dokumentacije, saj je zapisan tudi pričetek njene veljavnosti, česar v vzorcu obrazca ni najti.

4. Izbrani ponudnik je svoji ponudbi dodal tudi neobvezno prilogo, v kateri se nahaja dopis družbe Q Free ASA in prevod tega dopisa v slovenščino, v katerem se le-ta zavezuje, da bo izbranemu ponudniku dobavila DSRC proizvode in mu nudila tehnično podporo pri njihovi integracij; v dopisu se družba Q Free sklicuje tudi na ločeno pogodbo z izbranim ponudnikom. DSRC proizvodi in njihova integracija je s tehnološkega vidika ključ do zaključene rešitve predmeta javnega naročila. Gre torej za izredno pomemben del ponudbe, za katerega iz predloženega dopisa izhaja, da ima izbrani ponudnik podizvajalca, t.j. družbo Q Free ASA, zato je ponudba izbranega ponudnika nepravilna, saj v njej razen dopisa ni nobenega drugega podatka v zvezi s podizvajalcem, kaj šele dokazil, ki jih je v zvezi s podizvajalci zahteval naročnik. Naročnik od izbranega ponudnika ni zahteval dodatnega pojasnila v zvezi s tem dopisom, kot to dovoljuje 54. člen ZJN-1, niti ni zahteval natančnejšega opisa referenc izbranega ponudnika na podobnih integracijskih projektih, kot jih zagotavlja na izpolnjenem obrazcu št. 9. Določba omenjenega člena sicer ne zavezuje naročnika k postavljanju takšnih zahtev, vendar mora naročnik ne samo oblikovno temveč tudi vsebinsko preveriti ponudbo in odločiti o njeni pravilnosti, primernosti in sprejemljivosti. (76. člen ZJN-1). Glede na izjemno ohlapno razpisno dokumentacijo, v kateri so bile naročnikove zahteve v zvezi z dokazili in izjavami ponudnikov minimalne, kolikor to le dopušča ZJN-1, je praktično nemogoče, da bi naročnik vsebinsko ocenil prispele ponudbe izključno na podlagi izjav, opisov in dokazil v samih ponudbah. Nedopustno je, da je naročnik ocenil ponudbo izbranega ponudnika kot pravilno, kljub nerazčiščeni vlogi družbe Q Free. Izbrana ponudba je nepravilna, ker ne vsebuje podatkov in dokazil za omenjeno družbo, kot so zahtevani v razpisni dokumentaciji vsaj za podizvajalce.

5. Naročnik je pri vpogledu v ponudbe, dne 16.10.2006, pojasnil, da naj bi bile tehnične rešitve pregledane v okviru komisije naročnika za pregledovanje ponudb ter da naj bi bile po njegovi oceni vse ponudbe tehnično primerne. Drugi vlagatelj pa dvomi v oceno naročnika o tehničnih primernostih ostalih ponudb (tudi izbranega ponudnika). V odgovorih na enajsti sklop vprašanj, z dne 24.08.2006, naročnik ni želel in tudi ni odgovoril na 4. vprašanje, v katerem je potencialni ponudnik želel vedeti, po kakšnih kriterijih se bo ocenjevala tehnična ustreznost rešitve, opisana na obrazcu št. 3. Iz odgovora naročnika sledi, da je slednjemu pomembno predvsem to, da bo obrazec pravilno izpolnjen, nikjer pa ni najti niti besede v zvezi s kriteriji, po katerih naj bi se ocenjevala tehnična ustreznost ponujenih rešitev. To ni nepričakovano, saj v naročnikovi komisiji ni niti enega člana, ki bi imel kakršnekoli izkušnje na področju elektronskega cestninjenja v prostem prometnem toku po sistemu GNSS/CN in ki bi lahko kompetentno ocenil tehnične rešitve v ponudbah. Vlagatelj zato predlaga, da se v revizijskem postopku imenuje strokovnjaka na tem področju, ki naj pregleda tehnične rešitve v ponudbah izbranega ponudnika in prvega vlagatelja in oceni njihovo tehnično primernost.

Drugi vlagatelj v nadaljevanju navaja, da sta del razpisne dokumentacije tudi tehnična specifikacija in plan testiranja, pri čemer se je naročnik gotovo naslonil na izsledke študije upravičenosti vzpostavitve elektronskega sistema cestninjenja v prostem prometnem toku, katere naročnik je bil sam skupaj z Ministrstvom za informacijsko družbo. Eden od izvajalcev študije je bila tudi družba Logina d.o.o.. Naročnik je v tem postopku navajanje študije v razpisni dokumentaciji sicer izpustil, ostaja pa dejstvo, da je študija vplivala na vsebino razpisne dokumentacije, zaradi česar je sodelovanje družbe Logina d.o.o. na tem javnem razpisu nedopustno.

Drugi vlagatelj navaja, da je nepravilna odločitev naročnika o zavrnitvi njegove ponudbe kot nepravilne iz naslednjih razlogov:
Naročnikova presoja njegove ponudbe ne zdrži resne presoje. Opis rešitve, testni scenarij in terminski načrt, ki jih naročnik zahteva v obrazcu št. 3, naj ne bi bili podani v skladu z naročnikovo zahtevo iz točke 2.1 razpisne dokumentacije in dodatnimi pojasnili v odgovorih na vprašanja, z dne 28.08.2006. Podatki namreč niso bili vpisani v predvidene okvirčke na obrazcu št. 3, temveč so bili posredovani kot priloga k obrazcu, na posebnih listih, ki so označeni z logotipi vlagatelja. Iz njegove ponudbe je nedvomno jasno, kakšno rešitev ponuja, kakšen je predviden testni scenarij in kakšen je terminski načrt. V poljih obrazca št. 3 je jasno označeno, v katerih prilogah so opisi, scenariji in terminski načrt, te priloge pa so umeščene v ponudbi takoj za obrazcem št. 3, in sicer po vrstnem redu. Res je, da podatki niso v okvirčkih in da so na listih spodaj logotipi vlagateljev, vendar je naročnik ne glede na to pregledal opise, scenarije in terminski načrt ter ocenil ponudbo kot tehnično primerno, kar je potrdil na vpogledu, dne 16.10.2006. Drugi vlagatelj dodaja, da formalizem ne sme biti namenjen samemu sebi, kot je zmotno prepričan naročnik. Naročnik v dodatni obrazložitvi trdi, da je izrecno dovolil, da lahko ponudniki kot priloge predložijo le slike, tabele ali grafe. V odgovorih na vprašanja, z dne 28.08.2006, pa je naročnik med drugim navedel, da morajo biti vse priloge, ki se nanašajo na vsebino, ki jo predvideva obrazec št. 3, umeščene takoj za obrazec št. 3 in sicer po zaporednih številkah. Iz tega izhaja, da je naročnik dopustil možnost, da je v prilogah navedena vsebina, ki jo predvideva obrazec št. 3, torej tudi opis rešitev, scenarija in terminskega načrta. Glede oznak spornih prilog v njegovi ponudbi pa je ugotoviti, da manjka le zaporedna številka, kar nikakor ni problematično, saj so priloge le 3 in so umeščene v ponudbo po vrstnem redu, kot so navedene na obrazcu št. 3.

Drugi vlagatelj navaja, da je ponudba prvega vlagatelja nepravilna iz naslednjih razlogov:
1. Naročnik je ponudbo prvega vlagatelja ocenil kot pravilno, ne glede na dejstvo, da je ponudbi priložil obrazce št. 1, 2, 3, 4, 6, 8, 9, 10, 11, 12 in 13, ki niso originalni obrazci iz razpisne dokumentacije, na vseh obrazcih pa je zgoraj navedeno: "Pilotsko testiranje elektronskega cestninjenja v prostem prometnem toku po sistemu GNSS/CN", v spodnjem levem kotu pa je logotip ponudnika in njegova firma. Oba dodatka bi morala biti, glede na stroge kriterije pri presoji njegove ponudbe, za naročnika povsem nesprejemljiva, zaradi česar bi moral ugotoviti, da je ponudba nepravilna. V točki 3.3 razpisne dokumentacije je namreč navedeno, da se podatke vpisuje v ustrezne dele obrazcev, ki so sestavni del razpisne dokumentacije. Obrazce sicer lahko izdela tudi ponudnik, vendar morajo biti po vsebini in obliki enaki, obrazci v ponudbi prvega vlagatelja pa niso enaki obrazcem iz razpisne dokumentacije

2. Ponudba prvega vlagatelja bi morala biti ocenjena kot nepravilna tudi zato, ker terminski načrt ni vpisan v predvidenem polju na obrazcu št. 3, oziroma njegovi razširitvi ali prilogi skladno z vsemi oblikovnimi zahtevami naročnika. Opis tehnične rešitve tudi ni na obrazcu iz razpisne dokumentacije in je napisan na prazen list papirja, brez okvirčkov in ostalih naročnikovih zahtev. Vzorec pogodbe prvega vlagatelja je spremenjen glede na razpisno dokumentacijo, v katerem je zgoraj navedeno: "Pilotsko testiranje elektronskega cestninjenja v prostem prometnem toku po sistemu GNSS/CN", levo spodaj pa sta logotip in firma ponudnika. Oblikovno spremenjeni so še obrazci št. 4, 8, 9, 10, 11, 12 , 13 ponudnikovih podizvajalcev Fela Management AG (v nadaljevanju: Fela) in Q Free ASA (v nadaljevanju: Q Free), ki niso enaki originalnim obrazcem iz razpisne dokumentacije, saj je pri vseh spodaj navedeno: : "Pilotsko testiranje elektronskega cestninjenja v prostem prometnem toku po sistemu GNSS/CN".

3. Naročnik je v točki 2.5. razpisne dokumentacije naštel pogoje in dokazila za izpolnjevanje le-teh za priznanje sposobnosti ponudnikom. Pogoj št. 3 je, da proti ponudniku, soponudniku oziroma podizvajalcu ni bila izdana pravnomočna odločba za kaznivo dejanje v zvezi s podkupovanjem, za dokazilo o izpolnjevanju tega pogoja naj bi ponudniki predložili ustrezno potrdilo ministrstva za pravosodje. Družba Fela je navedena kot podizvajalec prvega vlagatelja, zato navedeni pogoj in dokazilo velja tudi zanjo. Gre za družbo s sedežem v švici, kjer registrov o kaznovanju pravnih oseb ne vodijo, za takšne primere pa je naročnik v zadnjem odstavku točke 2.5 razpisne dokumentacije predvidel možnost, da se dokazilo nadomesti z lastno pisno izjavo, dano pod kazensko in materialno odgovornostjo, če tako določa nacionalni zakon. Družba Fela je kot dokaz pogoja št. 3 predložila lastno izjavo o nekaznovanosti v tujem jeziku, kar ni v skladu z zahtevo naročnika iz točke 2.1 razpisne dokumentacije glede uporabe slovenskega jezika v ponudbah. V ponudbi je sicer tudi fotokopija izjave družbe Fela v slovenskem jeziku, vendar tudi ta ni skladna z zahtevami razpisne dokumentacije, saj na njej ni zahtevanega potrdila s strani zakonitega zastopnika te družbe.

4. V ponudbi prvega vlagatelja manjka dokazilo o izpolnjevanju pogoja nekaznovanosti iz točke 2.5 razpisne dokumentacije tudi za družbo Q Free Ponudbi je kot dokaz predložen "Transcript of the police records", ki pa se nanaša na zakonitega zastopnika družbe in ne na družbo samo, kot zahteva razpisna dokumentacija. Na Norveškem, kjer ima ta družba sedež, dejansko ni organa, ki bi lahko dal dokazilo o nekaznovanosti pravne osebe, zato bi morala biti ponudbi priložena lastna izjava družbe, overjena pred pristojnim organom države, kjer ima družba sedež, ali pisna izjava, dana pod materialno in kazensko odgovornostjo, če tako določa nacionalni zakon. Na zadnji strani omenjenega dokumenta je sicer izjava direktorja družbe Q Free, z dne 30.08.2006, da od 01.05.2006 ni bilo sprememb stanja, vendar ta izjava ni overjena pred pristojnim organom, niti ni dana pod materialno in kazensko odgovornostjo. Izjava direktorja te družbe, ki je naslovljena na naročnika in na g. Deana Herendo, da družba trenutno ni v kazenskem postopku zaradi suma storitve kaznivega dejanja v zvezi s podkupovanjem, bi prav tako morala biti notarsko overjena, kar pa očitno ni.
Vsi dokumenti družbe Q Free, ki so priloženi ponudbi, so bili podpisani samo s strani direktorja družbe, iz izpiska iz registra pa izhaja, da lahko dokumente za to družbo podpisuje njen direktor samo skupaj s še enim članom uprave. V točki 3.3. razpisne dokumentacije je naročnik postavil zahtevo, da so vsi obrazci, vzorci, dokumenti ustrezno podpisani, kar za dokumente družbe Q Free ne drži, zato ti dokumenti niso veljavni.

5. V ponudbi prvega vlagatelja je originalni tehnični opis rešitve družbe Fela. Opis je v tujem jeziku, v obrazcu pred njim pa je pojasnilo ponudnika, da je večina te priloge prevedena in vključena v obrazec št. 3. V tem delu je tudi opis podjetja in rešitev/referenc družbe Q Free v angleščini. Ne glede na to, da gre za neobvezno prilogo, je le-ta še vedno del ponudbe, zato zanjo veljajo zahteve naročnika iz točke 2.1 razpisne dokumentacije, ki se nanaša na jezik ponudbene dokumentacije.

Na podlagi navedenega drugi vlagatelj predlaga naročniku, da razveljavi sklep o oddaji javnega naročila, št.: 430-16/2006/83-0032076, z dne 27.09.2006, ter da mu v skladu s tretjim odstavkom 22. člena ZRPJN povrne potrebne stroške, nastale z revizijo in sicer 200.000,00 SIT za plačano takso in 285,00 SIT za stroške kopij.

Drugi vlagatelj je dne 08.11.2006 naslovil na naročnika pripravljalno vlogo, v kateri je ponovil predhodno podane zahteve naročniku, da mu naročnik predloži seznam članov komisije z navedbo njihovih izkušenj na področju elektronskega cestninjenja, o kompetentnosti te komisije pa naj svoje mnenje poda predlagani strokovnjak na področju elektronskega cestninjenja v prostem prometnem toku po sistemu GNSS/CN.

Naročnik je s sklepom, št.: 430-16/2006/130-0032076, z dne 10.11.2006, zahtevek za revizijo drugega vlagatelja zavrnil kot neutemeljenega ter posledično zavrnil tudi povračilo stroškov revizijskega postopka. V obrazložitvi sklepa naročnik glede navedb drugega vlagatelja, s katerimi le-ta zatrjuje nepravilnost ponudbe izbranega ponudnika, navaja naslednje:
1. Glede navedbe drugega vlagatelja, da Obrazec št. 1 ni izpolnjen v skladu z opisano zahtevo naročnika, saj se kot kontaktna oseba za družbo Tenzor d.o.o. navaja Samo Bauman, ki pa ni zakoniti zastopnik te družbe, ki je vpisan v sodnem registru, je naročnik ponovno pregledal ponudbo izbranega ponudnika in ugotovil, da sta v kopiji rednega izpisa iz sodnega registra (izpisan na dan 23.06.2006), ki ga je soponudnik Tenzor d.o.o. priložil skupni ponudbi s soponudnikom Logina d.o.o., v rubriki ZASTOPNIKI kot zastopnika navedeni dve osebi: Bene Albert v svojstvu prokurista in Senčar Miran kot direktor. Naročnik je zato od izbranega ponudnika zahteval poizvedbo za dodatnimi dokazili (dopis št. 430-16/2006/127, z dne 10.11.2006). Izbrani ponudnik je posredoval dodatno dokazilo istega dne po telefax-u, iz katerega izhaja, da je bil Samo Bauman v času oddaje ponudbe pooblaščen za pripravo, vodenje predmetnega javnega naročila ter navajanje v ponudbi izbranega ponudnika kot kontaktno osebo ponudnika podjetja Tenzor d.o.o. (skladno s prakso Državne revizijske komisije, odločitev 018-408/05-31-205, z dne 24.01.2005, je naročnik preveril obstoj dejstva pooblaščenosti v času oddaje ponudbe).

2. Naročnik je navedbo drugega vlagatelja, da je izbrani ponudnik napačno izpolnil vzorec pogodbe, ker je na prvi strani kot izvajalec navedena le družba Logina d.o.o., medtem ko bi glede na skupni nastop izbranih ponudnikov morala biti na tem mestu navedena tudi družba Tenzor d.o.o., zavrnil kot neutemeljeno. Naročnik navaja, da drugi vlagatelj napačno interpretira ugotovitev iz razpisne dokumentacije in dodatnih pojasnil, ko meni, "da glede na skupno ponudbo sta v neposredni zavezi naročniku oba izbrana ponudnika, zaradi česar morata biti tudi oba navedena v pogodbi kot izvajalca". Kot drugi vlagatelj sam pravilno ugotavlja, je naročnik v dodatnih pojasnilih na peti sklop vprašanj, z dne 08.08.2006, pojasnil, da naj vzorec pogodbe žigosa in podpiše le poslovodeči partner. To navodilo naročnika je popolnoma jasno in ga je tako razumel tudi drugi vlagatelj pri predložitvi svoje lastne ponudbe, kjer je pogodbo podpisal le (poslovodeči soponudnik) Siemens d.o.o., ne pa tudi njegov soponudnik Traffic design d.o.o..Prav tako drugi vlagatelj hkrati pozablja, da pri naročniku ni nobenega dvoma, da Tenzor d.o.o. nastopa v svojstvu soponudnika, kar je jasno razvidno iz točke "4. Soponudnik" iz obrazca št. 1 PONUDBA, saj je v 2. členu vzorca pogodbe jasno določeno, da je sestavni del pogodbe tudi ponudba. Pravni status soponudnika Tenzor d.o.o. v tem pravnem razmerju je torej popolnoma nedvoumen in jasen, vsled česar je navedba drugega vlagatelja tudi v tem delu zahtevka za revizijo neutemeljena.

3. Očitek drugega vlagatelja, da bančna garancija za resnost ponudbe, ki jo je naročniku predložil izbrani ponudnik, ni v skladu z obrazcem bančne garancije iz razpisne dokumentacije, točko 2.5.1., je naročnik prav tako zavrnil kot neutemeljenega. Naročnik je s to navedbo drugega vlagatelja ponovno pregledal ponudbo izbranega ponudnika in ugotovil, da je navedba drugega vlagatelja neutemeljena. Naročnik pojasnjuje, da je namen bančne garancije za resnost ponudbe, kot instrumenta finančnega zavarovanja, s katerim ponudnik zavaruje izpolnitev svoje obveznosti v postopku oddaje javnega naročila, da ima naročnik zagotovilo v primeru, če ponudnik umakne ali spremeni ponudbo v času njene veljavnosti oziroma če ponudnik, ki ga je naročnik v času veljavnosti ponudbe obvestil o sprejetju njegove ponudbe, ne izpolni ali zavrne sklenitev pogodbe, ali ne predloži ali zavrne predložitev bančne garancije za dobro izvedbo posla. 6. člen Pravilnika o vrstah finančnih zavarovanj (Uradni list RS, št. 25/2004, 87/2004; v nadaljevanju: Pravilnik) določa obvezne sestavine vsake bančne garancije. Naročnik se sicer strinja z drugim vlagateljem, da bančna garancija za resnost ponudbe izbranega ponudnika resnično vsebuje dodatno navedbo "Ta garancija velja od dne 05.09.2006 in vse dotlej, â??" namesto le "Ta bančna garancija velja vse dotlej, â??", kot je zapisano v obrazcu št. 5 razpisne dokumentacije (bančna garancija za resnost ponudbe). Vendar pa obenem ugotavlja, da navedena garancija vsebuje vse obvezne sestavine, ki jih določa 6. člen Pravilnika in bi jo lahko v primeru, da če bi izbrani ponudnik umaknil ali spremenil ponudbo v času njene veljavnosti oziroma, če bi ga naročnik v času veljavnosti ponudbe obvestil o sprejetju njegove ponudbe, pa le-ta ne bi izpolnil ali zavrnil sklenitev pogodbe, oziroma ne bi predložil ali zavrnil predložitev bančne garancije za dobro izvedbo posla, naročnik lahko unovčil. Dodaten zapis v bančni garanciji za resnost ponudbe tudi ne vsebuje dodatnih pogojev in nikakor ne poslabšuje pravnega položaja upravičenca bančne garancije (naročnika) in je torej pravni položaj drugačen kot v odločitvi Državne revizijske komisije, št. 018-25/06-35-547, kjer je Državna revizijska komisija kot bistveno kršitev navedla dejstvo manjkajočega besedila v bančni garanciji. Glede na navedeno naročnik ugotavlja, da je izbrani ponudnik predložil bančno garancijo, ki ustreza zahtevam naročnika.

4. V zvezi z navedbo glede problema podizvajalstva družbe Q Free ASA, kjer drugi vlagatelj podaja napotke ter predloge, kaj naj bi moral naročnik storiti v zvezi s tem, naročnik pojasnjuje, da nima razloga, da ne bi verjel soponudnikoma Logina d.o.o.in Tenzor d.o.o., da je družba Q Free ASA njun pomemben dobavitelj, ki dobavlja svoje proizvode in ponuja ustrezno tehnično podporo pri njihovi integraciji, hkrati pa ni podizvajalec. Naročnik nadalje pojasnjuje, da pojem podizvajalstva ZJN-1 ne pojasnjuje natančno, predvsem ga omenja v 46. členu, podobno tega pojma ne pozna Obligacijski zakonik, le posredno se to razmerje obravnava v poglavju o podjemni pogodbi v zvezi z dolžnostjo osebne izvedbe posla oziroma prepustitvi izvršitve posla ali njegovega dela tretji osebi. Nedvomno ima v smislu določil ZJN-1 lastnost podizvajalca tisti subjekt, ki ga kot takega označi oziroma določi podjemnik sam. V konkretnem primeru soponudnika Logina d.o.o. in Tenzor d.o.o. v svoji ponudbi družbe Q Free ASA nista določila kot podizvajalca. Naročnik ne more prisiliti nobenega od ponudnikov, da bi kateregakoli od svojih dobaviteljev ali drugih poslovnih partnerjev (s katerimi ta vzpostavlja poslovna razmerja, ki so različna od podizvajalstva), da bi torej te poslovne subjekte moral opredeliti kot svoje podizvajalce. Tako običajno npr. vsak proizvajalec elektronskih naprav dolgoročno sodeluje s svojimi dobavitelji elektronskih komponent tudi na ta način, da svojega dobavitelja sestavnih delov redno obvešča o morebitnih pomanjkljivostih ali napakah oziroma predlaga določene izboljšave teh sestavnih delov, pa tak dobavitelj ne velja za podizvajalca. Naročnik je ob vpogledu v ponudbo drugega vlagatelja tudi ugotovil, da le-ta namerava v svoji ponujeni rešitvi uporabiti komponente družbe Siemens FTS in družbe Siemens SVDO, ki sta obe nedvomno samostojna pravna subjekta, pa nobene od njiju ni označil za svojega podizvajalca. Naročnik še dodaja, da vlagatelj podaja pavšalne navedbe oziroma zgolj navaja, da je družba Q Free ASA podizvajalec izbranega ponudnika, ne ponuja pa dokazov, na podlagi katerih bi taka dejstva bilo mogoče ugotoviti, v skladu s pravilom o trditveno-dokaznem bremenu, ki izhaja iz 7. in 212. člena ZPP v povezavi s petim odstavkom 3. člena ZRPJN, zato je vlagateljeve navedbe v tem delu zavrnil kot neutemeljene.

5. Naročnik poudarja, da je zahtevek za revizijo namenjen zatrjevanju kršitev, ki naj bi jih v postopku oddaje javnega naročila domnevno storil naročnik, zato mora vsebovati jasne trditve o domnevnih kršitvah naročnika. Skladno s pravilom o trditveno-dokaznem bremenu mora vlagatelj zatrjevati dejstva, iz katerih izvirajo domnevne kršitve, ponuditi pa mora tudi dokaze, na podlagi katerih je taka dejstva mogoče ugotoviti. Drugi vlagatelj v svojem zahtevku za revizijo dvomi v oceno naročnika o tehnični primernosti ostalih ponudb (tudi izbranega ponudnika) in navaja pavšalne navedbe, pri čemer pa ne podaja dokazil, ki bi dokazovale domnevno kršitev naročnika.
Ker drugi vlagatelj v svojem revizijskem zahtevku večinoma ponavlja vsebino vprašanj, ki jih je v smislu pojasnjevanja razpisne dokumentacije pri pripravi ponudbe že postavil naročniku in nanje dobil odgovore in ker ima naročnik občutek, da drugi vlagatelj ni dovolj pozorno prebral razpisne dokumentacije in vseh odgovorov naročnika na vprašanja potencialnih ponudnikov, naročnik domneva, da je drugi vlagatelj kljub vsemu prezrl bistveni namen in smisel predmetnega javnega naročila, ki je pilotsko testiranje in ne morda uvedba končnega projekta elektronskega cestninjenja v prostem prometnem toku po sistemu GNSS/CN. Naročnik pojasnjuje, da je bistvo predmetnega javnega naročila le preizkus vitalnih komponent satelitske tehnologije GNSS/CN in opredelitev organizacijskih pogojev za izvajanje elektronskega cestninjenja v prostem prometnem toku. Da ne gre za povsem običajen predmet javnega naročila, je razvidno tudi iz 12. člena vzorca pogodbe, ki določa, da zaradi specifične narave projekta, katerega namen je testiranje specifične rešitve, izvajalec ne more jamčiti za končni uspeh, torej delovanje testirane rešitve, odgovarja pa za kvaliteto izvajanja projekta v skladu s pravili stroke. Gre torej za atipično pogodbo, če jo primerjamo z običajno podjemno pogodbo po obligacijskem zakoniku, kjer je podjemnik odgovoren predvsem za uspeh posla.
V zvezi z ocenjevalnimi kriteriji, o katerih govori drugi vlagatelj, pa naročnik navaja, da ZJN-1 v 51. členu (Vrste meril) določa dve možnosti: ekonomsko najugodnejša ponudba ali najnižja cena. Naročnik je v zadevnem naročilu izbral merilo najnižje cene. Najnižja cena pomeni, da je edino merilo le najnižja cena, ob izpolnjevanju vseh zahtevanih pogojev, navedenih v razpisni dokumentaciji. V tem smislu je razpravljanje drugega vlagatelja v tem delu revizijskega zahtevka glede tehnične ustreznosti posameznih ponudb oziroma o domnevni strokovno neustrezno sestavljeni komisiji brezpredmetno. Ob tem pa naročnik še izpostavlja peti odstavek 12. člena ZRPJN glede možnosti vlaganja zahtevka za revizijo, ki določa, da vlagatelj po poteku roka, določenega za predložitev ponudb oziroma prijav, ne more navajati kršitev, ki so mu bile ali bi mu morale biti znane pred potekom tega roka, pa kljub temu ni vložil zahtevka za revizijo, razen v primeru, ko dokaže, da zatrjevanih kršitev objektivno ni bilo mogoče ugotoviti pred tem trenutkom. Ker se je drugi vlagatelj z določili razpisne dokumentacije seznanil ob njenem prejemu in pregledu, bi moral zoper očitke razpisne dokumentacije ugovarjati takoj oziroma do dneva predložitve ponudbe naročniku. Naročnik zato navedbe drugega vlagatelja v tem delu zahtevka za revizijo zavrača kot neutemeljene.

Glede navedbe drugega vlagatelja, da je naročnik neupravičeno zavrnil njegovo ponudbo kot nepravilno, naročnik navaja, da se le-ta strinja z naročnikovo odločitvijo, da podatki niso v okvirčkih in da so na listih spodaj logotipi vlagateljev, vendar pa po mnenju le-tega te oblikovne zahteve naročnika očitno slednjemu niso preprečevale, da je pregledal opise, scenarije in terminski načrt ter ocenil ponudbo kot tehnično primerno, kar je potrdil na vpogledu v ponudbe, dne 16.10.2006. Naročnik je namreč v razpisni dokumentaciji določil: "Ponudnik mora izpolniti priložene obrazce in vzorce. Tabele oziroma druga polja namenjena izpolnjevanju lahko ponudnik po potrebi razširi ali kopira, razen če pri posameznem obrazcu ali vzorcu ni navedeno drugače. Na vsakem posameznem obrazcu ali vzorcu je navedeno, kdo od prijaviteljev (ponudnik, soponudnik oziroma podizvajalec) mora posamezen obrazec ali vzorec potrditi (podpis in žig), če je tako pri tem obrazcu ali vzorcu predvideno.".
Skladno s tretjim odstavkom 25. člena ZJN-1 je naročnik v dodatnih pojasnilih, št. 430-16/2006/65-0032076, z dne 28.08.2006, ki jih gre šteti kot del razpisne dokumentacije, na vprašanje potencialnega ponudnika: "â??ali je pri izpolnjevanju obrazca obvezno pisati v okvirčke, saj je okvirček zelo težko obvladovati, kadar tekst zajema več strani kompleksnega teksta (slike, tabele, grafiâ??)" Ali so lahko besedila pod omenjenimi odstavki v obrazec vnesena brez uporabe okvirčka" Ali lahko v okvirčkih navedemo oziroma se sklicujemo na imena dokumentov, ki jih priložimo v obrazcu"", odgovoril: "Naročnik je v okviru šestega sklopa dodatnih pojasnil, z dne 11.08.2006, že zapisal: "â?? Obrazec 3 - OPIS PONUDNIKOVE REšITVE SKUPAJ S TESTNIM SCENARIJEJM IN TERMINSKIM NAČRTOM sestavljajo tri rubrike oziroma kvadratki, ki jih lahko ponudnik v primeru, če bodo opisi in terminski načrt zahtevali večje število strani, skladno s točko 2.1. razpisne dokumentacije, po potrebi razširi ali kopira. Po zaključku te rubrike mora ponudnik nadaljevati z naslednjo rubriko. Iz tega sledi, da morajo ponudniki svoje opise podati skupaj s testnim scenarijem in terminskim načrtom vstaviti v okvirčke, ki jih predvideva obrazec št. 3, pri čemer lahko ponudniki slike, tabele ali grafe obrazcu št. 3 priložijo kot priloge. Mesto, kjer naj bi se nahajala določena vsebina, ki je v prilogi, mora biti jasno označeno z nazivom "Priloga", zaporedno številko priloge in naslovom (npr. Priloga 1: Naslov vsebine). Vse priloge, ki se nanašajo na vsebino, ki jo predvideva obrazec št. 3, morajo biti umeščene takoj za obrazec št. 3 in sicer razvrščene po zaporednih številkah. Priloge, ki ne bodo označene na zgoraj zahtevani način, bo naročnik obravnaval kot brezpredmetne in jih pri pregledu ponudbe ne bo upošteval.".
Glede na to, da je naročnik izrecno dovolil, da lahko ponudniki, kot prilogo temu obrazcu št. 3 predložijo le slike, tabele ali grafe, je naročnik pri pregledu ponudbe drugega vlagatelja ugotovil, da ni izpolnil zahteve naročnika, saj je namesto, s strani naročnika izrecno dovoljenih prilog k temu Obrazcu št. 3, kot so slike, tabele ali grafi, predložil v priloge kar vse dokumente, katerih besedilo bi se pravilno moralo nahajati v zahtevanih treh okvirčkih na Obrazcu št. 3. Poleg tega je vlagatelj v vse tri okvirčke navedenega obrazca zgolj zapisal: Glej prilogo: Testiranje sistema GNSS v Sloveniji - opis tehnične rešitve. Verzija 0.7, Glej prilogo: testiranje sistema GNSS v Sloveniji - načrt testiranja, Verzija 0.7 itd. Naročnik je tako ugotovil, da je vlagatelj zahteve, namesto zahtevanega naziva "Priloga", zaporedne številke priloge in naslova, zapisal nepravilen naziv, kot npr.: "Glej prilogo: Testiranje sistema GNSS v Sloveniji - opis tehnične rešitve. Verzija 0.7", kar gre skladno z dodatnimi pojasnili, ki jih gre šteti kot del razpisne dokumentacije, obravnavati kot brezpredmetno (naročnik je namreč v zgoraj navedenih pojasnilih izrecno navedel, da bo vse priloge, ki ne bodo označene na zgoraj naveden način, štel kot brezpredmetne in jih ne bo upošteval). Drugi vlagatelj ni izpolnil Obrazca št. 3 na zahtevan način, zaradi česar so tako naslovljene priloge k temu obrazcu brezpredmetne. Iz navedenega sledi, da ponudba drugega vlagatelja ne izpolnjuje vseh zahtev razpisne dokumentacije in podanih dodatnih pojasnil ponudnikom, ki jih gre šteti kot njen sestavni del, zato jo gre v smislu 13.točke 3. člena ZJN-1 obravnavati kot nepravilno.

Naročnik v nadaljevanju navaja, da zaradi ugotovitve, da ponudba izbranega ponudnika ni nepravilna, naročnik, skladno z načelom hitrosti (2. točka prvega odstavka 3. člena ZRJN), ki je eno izmed temeljnih načel revizijskega postopka, ostalih navedb ni vsebinsko presojal. Presoja o navedbah iz dokumenta "Pripravljalna vloga", ki ga je naročnik prejel dne 09.11.2006, namreč ne bi mogla več v ničemer vplivati na odločitev naročnika, saj ne bi mogla spremeniti zgornjih ugotovitev o pravilnosti ponudbe izbranega ponudnika, niti ne bi mogla vplivati na nadaljnje postopanje v predmetnem postopku oddaje javnega naročila.

Drugi vlagatelj je z dopisom, z dne 17.11.2006, naročnika obvestil, da bo nadaljeval postopek pred Državno revizijsko komisijo in ponovil nekatere navedbe iz zahtevka za revizijo ter naročniku očital, da se ni opredelil do vseh navedb v zahtevku za revizijo.


Tretji vlagatelj je dne 04.10.2006 zahteval od naročnika dodatno obrazložitev odločitve o oddaji predmetnega javnega naročila ter vpogled v celotno postopkovno dokumentacijo in ponudbe drugih ponudnikov. Naročnik je dodatno obrazložitev sklepa o oddaji javnega naročila, št.: 430-16/2006/83-0032076, z dne 27.09.2006, izdal dne 12.10.2006, dne 17.10.2006 pa je tretjemu vlagatelju omogočil vpogled v vse ponudbe in v postopkovno dokumentacijo.

Tretji vlagatelj je zoper odločitev naročnika o oddaji predmetnega javnega naročila, vsebovano v sklepu o oddaji javnega naročila, št.: 430-16/2006/83-0032076, z dne 27.09.2006, dne 26.10.2006 vložil zahtevek za revizijo, v katerem navaja, da mu je naročnik omejil pravico do vpogleda v postopkovno dokumentacijo ter je nepravilno opredelil poslovno skrivnost, s čimer je kršil načelo javnosti in pravico do učinkovitega pravnega varstva in sicer:
1. Na vpogledu v ponudbe, dne 16.10.2006, na katerem je tretji vlagatelj sodeloval kot eden izmed ponudnikov, je predstavnica naročnika večkrat izrecno poudarila, da so bile vse ponudbe tehnično primerne, kar je predstavnik prvega vlagatelja tudi zahteval, da se vpiše v zapisnik. Iz zapisnika izhaja, da tudi ponudba drugega vlagatelja (zaradi nepravilne izpolnitve obrazca št. 3) ni bila neprimerna, temveč nepravilna. Vsled tega, da se pravilnost ponudb v smislu 13.točke 3. člena ZJN-1 in Pravilnika o ugotovitvi, kdaj šteje ponudba za nepravilno, neprimerno ali nesprejemljivo (Uradni list RS, št. 33/04) presoja glede na izpolnjevanje zahtev razpisne dokumentacije, potem ne obstojijo nobeni zakoniti razlogi za naročnikovo ravnanje, ko ni omogočil vpogleda v obrazec št. 3 oziroma s tem, ko je na vpogledu v ponudbo prvega vlagatelja, dne 17.10.2006, predstavniku tega ponudnika dopustil, da je preprečil pooblaščencu tretjega vlagatelja vpogled v to, ali je obrazec št. 3 sploh formalno izpolnjen na predpisan način. Izpolnjevanje zahtev razpisne dokumentacije oziroma vprašanje izpolnjevanja pogojev namreč po vlagateljevem mnenju nikakor ne more predstavljati poslovne skrivnosti.

2. Naročnik je v razpisni dokumentaciji, točki 2.4. izrecno predpisal, kako se označi poslovna skrivnost ("â??v zgornjem desnem kotu z velikimi črkami izpisano "ZAUPNO"â??). Izbrani ponudnik v ponudbi obrazca št. 3 ni označil za poslovno skrivnost. Naročnik je v fazi vpogleda v ponudbe posredoval ponudnikom vprašanje, kaj želijo opredeliti kot poslovno skrivnost. Izbrani ponudnik je kot poslovno skrivnost označil obrazec št. 2 in obrazec št. 3, prvi vlagatelj pa obrazec št. 2 in dele obrazca št. 3. Naročnik pa je za poslovno skrivnost opredelil celo več, kot so ponudniki v ex post opredelitvi poslovne skrivnosti smatrali za relevantno (npr. obrazec št. 3 v celoti), kar je po mnenju vlagatelja v nasprotju z Zakonom o gospodarskih družbah. Naročnik je s tem kršil lastna pravila razpisne dokumentacije kot tudi pravila Zakona o gospodarskih družbah ter drugi odstavek 6. člena ZJN-1, ki določa transparentnost postopkov oddaje javnih naročil in 2. člena Ustave RS ter drugega odstavka 5. člena ZDIJZ, s čimer mu je bila kršena pravica do učinkovitega pravnega varstva. Po vlagateljevem prepričanju je treba vrniti postopek oddaje javnega naročila v fazo, da se mu omogoči pravica do učinkovitega pravnega varstva tako, da se omogoči ustrezen vpogled v ponudbeno in spisno dokumentacijo postopka oddaje javnega naročila.

3. Tretji vlagatelj očita naročniku, da ni imel nobenih razlogov za to, da mu ni dovolil vpogleda v predlog strokovne komisije za izbor najugodnejšega ponudnika, saj tega podatka že po definiciji ni mogoče šteti za poslovno skrivnost, zato je naročnik ravnal v nasprotju z 10. členom ZJN-1. Tretji vlagatelj je dne 11.09.2006 poslal naročniku zahtevo za vpogled v celotno postopkovno dokumentacijo ter ponudbe ponudnikov, kar je naročnik zavrnil in zapisal, da bo vpogled v zahtevano možen šele po odločitvi naročnika o oddaji naročila. Po mnenju vlagatelja je naročnik s tem kršil temeljna načela pravnega varstva v skladu z ZJN-1, ZRPJN in ZDIJZ, saj mu je s takim ravnanjem odrekel ustrezen čas za pripravo revizijskega zahtevka.

Tretji vlagatelj v nadaljevanju navaja naslednje nepravilnosti ponudbe izbranega ponudnika:
1. Nepravilna označba ponudbe: Razpisna dokumentacija je v točki 1.2. izrecno zahtevala, da morajo biti ponudbe oddane v zaprti ovojnici s priloženim obrazcem â?? z napisom "â?? in številko objave javnega naročila v Ur. listu RS.". S spremembami in dopolnitvami ni bila razpisna dokumentacija nikoli spremenjena tako, da bi črtala zahtevo po številki objave javnega naročila v Uradnem listu RS. Tretji vlagatelj kot dokazilo za to navaja odgovor naročnika na vprašanje enega izmed potencialnih ponudnikov: "Javno naročilo je bilo objavljeno v Uradnem listu št. 73-74, z dnem 14.07.2006. V Uradnem listu RS, št. 85-86 v popravkih navajate, da je javno naročilo bilo objavljeno v Uradnem listu RS, št.74. Ali prav razumemo, da se v obrazcih navaja objavo javnega naročila v Uradnem listu RS, št. 74 in ne 73-74, z dne 14.07.2006", je naročnik odgovoril, da bo dopustil obe možnosti: "Naročnik bo dopustil obe možnosti navajanja številke Uradnega lista RS.".
Ker izbrani ponudnik ni sledil zahtevi naročnika v razpisni dokumentaciji, saj na ovojnici ni najti številke objave oziroma številke objave javnega naročila v Uradnem listu RS, bi moral naročnik njegovo ponudbo tudi iz tega razloga označiti kot nepravilno v smislu 13. točke 3. člena ZJN-1.

2. Nepravilna bančna garancija: Razpisna dokumentacija je izrecno zahtevala, da poda bančno garancijo za resnost ponudbe ponudnik oziroma poslovodeči partner (vpogled v obrazec št.5 na str. 50). Določbe razumno ni mogoče razlagati na drug način, kot da mora v primeru samostojnega nastopanja bančno garancijo predložiti ponudnik, v primeru skupne ponudbe pa tisti izmed ponudnikov, ki je poslovodeči partner in kot poslovodeči partner, ne pa samo v svojem imenu kot ponudnik. V nasprotju z zahtevanim je bančno garancijo predložil Logina d.o.o. kot ponudnik, s čimer pa je ravnal v nasprotju z izrecno zahtevo razpisne dokumentacije, zaradi česar bi moral naročnik njegovo ponudbo tudi iz tega razloga označiti kot nepravilno v smislu 13. točke 3. člena ZJN-1. Bančna garancija Logine d.o.o. kot skupnega ponudnika ima še druge nedoslednosti (naročnik garancije, garancijski upravičenec, â??). Sicer pa vsebuje bančna garancija tudi dodan, nov zadnji stavek, ki ga v obrazcu bančne garancije ni. Zaradi vsega zapisanega vlagatelj ugotavlja, da garancija po vsebini ni popolnoma ista kot je garancija, ki jo je predvidel naročnik. Tako dopolnjevanje kot neizpolnitev predstavlja popolnoma isto kršitev.

3. Nepredložitev listin za podizvajalca: Naročnik je v razpisni dokumentaciji implementiral določbo 46. člena ZJN-1 o sodelovanju podizvajalcev pri izvedbi javnega naročila. Iz ponudbe izbranega ponudnika je nesporno, da skupaj z njim poleg soponudnikov Logine d.o.o. in Tenzor d.o.o. nastopa kot podizvajalec družba Q-Free ASA, kar izhaja iz vsebine ponudbe in listine te družbe, da se zavezuje opravljati tehnično podporo ponudniku, česar pa ni mogoče subsumirati pod razmerje, ki bi morda opravičevalo interpretacijo, da morda ne gre za podizvajalstvo. Zaveza opraviti določeno storitev lahko v smislu Obligacijskega zakonika (Uradni list RS, št. 83/01, 32,/04, 28/06 (Odl.US: U-I-300/04-25); v nadaljevanju: OZ) predstavlja bodisi podjemno bodisi mandatno pogodbo oziroma katero izmed drugih tipov pogodb o naročilu v smislu 766. in naslednjih členov OZ, v obeh primerih pa gre za podizvajalstvo v razmerju do naročnika. Vlagatelj ne ugovarja temu, da poleg podjemne pogodbe ne obstoji še druga, prodajna (kar tudi izhaja iz predračuna), vendar je povsem jasno, da v navedenem primeru obstoji še druga, samostojna podjemna pogodba., ki lahko predstavlja zgolj "podizvajalstvo". Ker izbrani ponudnik ni predložil zahtevanih podatkov za Q-Free ASA povsod tam, kjer je razpisna dokumentacija izrecno zahtevala, da je potrebno predložiti dokumentacijo za podizvajalca, ni izpolnil zahtev iz razpisne dokumentacije (2.5./1, 2.5./2, 2.5./3, â??). Glede na to je ponudba po 13. točki 3. člena ZJN-1 nepravilna. Poleg tega je že izjava sama po sebi v nasprotju z ZJN-1 in razpisno dokumentacijo (tretji odstavek točke 2.1. Navodil ponudnikom za izdelavo ponudbe), saj je predložena v tujem, angleškem jeziku. Listina v izvirniku tudi ni podpisana s strani zakonitega zastopnika, kar je mogoče ugotoviti s primerjavo med navedbo osebe na tej listini in osebo, ki kot zakoniti zastopnik družbe Q-Free ASA nastopa v ponudbi prvega vlagatelja, kjer je ta družba podizvajalec. Vsebina izvirnika listine in njenega prevoda se očitno razlikujeta (vloga je v izvirniku naslovljena na "Logina" brez navedbe firme oziroma skrajšane firme, ki pa jo vsebuje "prevod"), kar ponovno potrjuje ugotovitev, da je s tem kršena določba razpisne dokumentacije, da mora biti ponudba, razen, kjer je drugače izrecno določeno, v slovenskem jeziku ali prevodu. Tretji vlagatelj še dodaja, da s tem, ko je izbrani ponudnik navedel družbo Q-Free ASA kot podizvajalca, oziroma sprejel izjavo te družbe, ki je nanj naslovljena in jo vložil v ponudbo, bi posledično moral to t.i. tehnično podporo (storitve) vnesti v ponudbeni predračun. Z opustitvijo vnosa podpore Q-Free ASA (navedena je samo cena HW) je nepopoln tudi njegov ponudbeni predračun. Samo za primerjavo želi vlagatelj pojasniti, da znaša vrednost CS SYSTEMES DINFORMATION-ove podpore v njegovi ponudbi nekaj več kot 8 mio SIT.

4. Nepopoln ponudbeni predračun: Poleg že izpostavljene nepopolnosti predračuna izbranega ponudnika (manjka podpora Q-Free ASA) manjka na predračunu (obrazec št. 2) postavka izdelave oziroma nakupa mobilne kontrolne enote (je samo načrtovanje). Na predračunu tudi ni predvidenega stacionarnega nadzora, samo z mobilnim nadzorom pa po vlagateljevem mnenju ni mogoče odkriti 98 % kršitev in kršiteljev, kot zahteva razpisna dokumentacija.. Ker vlagatelj ni mogel videti vsebine obrazca št. 3, ni mogel preveriti, kako je tehnično zagotovljen tako visok procent odkrivanja kršitev in kršiteljev. Na predračunu tudi manjka postavka usposabljanja uporabnikov testnega cestninskega sistema in izdelava poslovnega modela. Med ponudbenim predračunom in aktivnostmi, ki so prikazane in opredeljene v terminskem načrtu, je neskladje, ko gre za količino testnih voženj. Ponudbe izbranega ponudnika tudi v tem delu ni mogoče šteti za pravilno v smislu 13. točke 3. člena ZJN-1.

5. Nepravilna izpolnitev obrazca št. 3: Obrazcu št. 3 v ponudbi izbranega ponudnika manjka okvir na desni strani. Kvadrat ni zaključen na desni strani in torej tekst ni v kvadratu "okvirčku". Poleg tega je terminski načrt v nasprotju z zahtevo razpisne dokumentacije označen s točko 6.4. V tej zvezi se vlagatelj sklicuje na ustavno zagotovljeno enako varstvo pravic.

6. Nepravilnost in nepopolnost terminskega načrta: Razpisna dokumentacija je na strani 29 (točka 6. Plan Testiranja) od ponudnikov zahtevala, da posamezne faze izvede iterativno, s pričakovanjem vsaj dveh iteracij. V ponudbi izbranega ponudnika v terminskem načrtu ni predvidenih iteracij, s čimer pa je ponudba izbranega ponudnika nepravilna v smislu 13. točke 3. člena ZJN-1.

7. Nepopolnost in nepravilnost obrazca št. 2 - Specifikacija naročila s predračunom: V razpisni dokumentaciji predpisan obrazec št 2 je zahteval, da mora ponudnik opredeliti vse storitve, ki morajo biti skladne s testnim scenarijem. Storitve izbranega ponudnika so v nasprotju z zahtevami, navedene povsem pavšalno, splošno (npr. strokovne storitve). V istem obrazcu obstoji neskladje med aktivnostmi, ki so prikazane in opredeljene v terminskem načrtu in predračunu na obrazcu št. 2 predvsem, ko gre za količino testnih voženj. Ponudbe izbranega ponudnika zato v tem delu ni mogoče šteti za pravilno v smislu 13. točke 3. člena ZJN-1.
Tretji vlagatelj še navaja, da je iz smiselno enakih razlogov, kot je navedeno zgoraj za obrazec št. 3 ponudba izbranega ponudnika nepravilna tudi v obrazcu št. 2, saj manjka okvir na zgornjem robu obrazca (na 3. strani).

8. Neobičajno nizka cena izbranega ponudnika: Tretji vlagatelj navaja, da je odločitev o tem, ali bo uporabil postopek iz 53. člena ZJN-1 primarno v skladu z zakonom prepuščen naročniku, v nekaterih primerih pa naročnik pri presoji, ali gre morda v določenem primeru uporabiti inštitut 53. člena ZJN-1 ni avtonomen in sicer gre za primere, ko se s tem onemogoči učinkovito varstvo pravic, ki so določene v pravu EU. Naročnik je namreč v postopku oddaje javnega naročila dolžan analizirati prejete ponudbe. Načelo enakopravnosti ponudnikov (7. člen ZJN-1) in načelo primerljivosti (ki izhaja iz načela enakopravnosti ponudnikov) zahteva, da se artikulirajo razlogi opustitve pridobivanja dodatnih pojasnil v postopkih oddaje javnih naročil. Vlagatelj trdi, da je izbrani ponudnik s tem, ko je nekatere ponudbene postavke v ponudbi pripravil po nerazumno nizkih cenah in je s takim načinom zavestno zniževal skupno vrednost ponudbe, ravnal zavajajoče, očitno z namenom kršitve temeljnih načel prava javnih naročil, zlasti pa načela gospodarnosti (dobava po drugačnih cenah od očitno nepravilnih cen v ponudbi, â??). Izbrani ponudnik je za analizo projekta predvidel zgolj 10 ur, kar praktično pomeni en delovni dan ene osebe, kar je po mnenju vlagatelja očitno premalo. Smiselno enako naj velja za načrtovanje SW 20 ur ali 2,5 delovna dneva ene osebe oziroma zagon in laboratorijsko testiranje - 20 ur, kar znaša 2,5 dni; vse to velja za enega človeka. V nasprotju z zgoraj zapisanim (kjer je neobičajno nizka cena posledica očitnega podvrednotenja količin) pa gre iz nekaterih postavk neposredno razbrati neobičajno nizko ceno. Tako izbrani ponudnik ponuja "Opremo NC" zastonj, najem opreme in vozila pa po 1200 SIT na uro, pri čemer velja ta cena za vozilo, opremo in voznika skupaj. Najem vozila je npr. 2.333 SIT/dan, kar za šest do dvajsetkrat odstopa od primerljivih cen na trgu. V tej zvezi vlagatelj opozarja tudi na spreminjanje cen med fazami. Za najem vozila v fazi dva je cena ista 5 mesecev, v fazi tri pa ista cena za samo štiri mesece, to je 20 % podražitev od ene do druge faze, čeprav je količina večja (25 vozil v primerjavi z 10 vozili) in se v normalni ekonomiji s povečanjem količine cena niža. Ura tehnika v fazi dva znaša 7000 SIT/uro, medtem ko znaša v fazi tri samo 4000 SIT/uro. Da je izbrani ponudnik ponudil nelogično nizke cene pa izhaja tudi iz primerjave cen med obema ponudnikoma v skupni ponudbi. Tako je za isto storitev - Najem opreme in vozila - ponudnik Logina d.o.o. zaračunal 10 krat manj kot ponudnik Tenzor d.o.o.. Vlagatelj še predlaga, da bi se za morebitno pojasnitev dejanskega stanja angažiralo izvedenca s področja informacijske ali druge ustrezne stroke. Končno predlaga vlagatelj, da glede na to, da imajo pravila Direktive 2004/18/EC po ustaljeni sodni praksi Sodišča Evropskih skupnosti (zlasti primer HERA s.p.a.proti Unita sanitaria Locale No 3 - Genovese (USL), Impresa Romagnioli s.p.a.) glede inštituta neobičajno nizke cene neposredni učinek (55. člen), da se v primeru morebitnega razhajanja med besedili direktive in ZJN-1 preveri tudi izpolnitev pogojev po direktivi. Takšno neposredno učinkujoče pravilo direktive se namreč uporabi, ne glede na ureditev vprašanja v nacionalnem pravu.

Tretji vlagatelj navaja, da je nepravilna ponudba prvega vlagatelja in sicer:
1. Nepredložitev ponudbe na predpisanih obrazcih: Ponudba prvega vlagatelja ni bila predložena na predpisanih obrazcih in vzorcih (točka 2.1.razpisne dokumentacije), temveč na listinah z jasno razvidnim logotipom prvega vlagatelja. Ponudba je nepravilna tudi, ker je kot "Vzorec pogodbe" predložena pogodba z njihovim logotipom ponudnika.

2. Obrazci z logotipi, brez podpisa: Na obrazcih št. 8, 9, 10, 11, 12 , 13 je naveden logotip, hkrati ti obrazci ne vsebujejo podpisa ponudnika, zaradi česar je ponudba nepravilna tudi v smislu petega odstavka točke 2.1. razpisne dokumentacije.

3. Nepopolnosti in nepravilna izpolnitev obrazca št. 3: Prvi vlagatelj je večino dokumentov označil s svojim logotipom, s čimer je spremenil vsebino zahtevanih obrazcev. Tretji vlagatelj pa pravilno izpolnitev obrazca št. 3 sploh ni mogel preveriti, saj mu je predstavnik prvega vlagatelja to preprečil, tako da je ponudbo zaprl. Vlagatelj tako lahko zgolj domneva, da je tudi ponudba nepravilno izpolnjena, zato naj se to preveri v revizijskem postopku.

4. Nepravilna predložitev listin, napačen vrstni red listin: V točki 2.1. razpisne dokumentacije so navedeni zahtevani dokumenti, ki morajo biti pravilno izpolnjeni in predloženi v zahtevanem vrstnem redu. Prvi vlagatelj je svojo ponudbo začel s kazalom, ki ni bilo zahtevano, šele nato sledi obrazec št. 1 in naslednji dokumenti, s čimer je spremenil zahtevani vrstni red in dodal dokumente, ki niso bili zahtevani, zlasti pa ponudbe ni predložil v vrstnem redu dokumentov, kot so bili zahtevani.

5. Nepopolnosti in nepravilna izpolnitev obrazca št. 2: Iz obrazca št. 2 izhaja, da ga morajo izpolniti, podpisati in žigosati tako ponudniki kot podizvajalci. V nasprotju z zapisanim pa je obrazec št. 2 podpisal in žigosal samo Hermes Softlab, čeprav posamezne postavke ponudbe ponujata tudi podizvajalca FELA in Q-Free , zaradi česar je ponudba nepravilna v smislu 13. točke 3 . člena ZJN-1.

6. Neusklajenost predračuna in terminskega načrta: Predračun in terminski načrt v ponudbi prvega vlagatelja nista usklajena. V predračunu je ponudnik predvidel 50 OBU naprav, instalacijo 51 naprav, v terminskem načrtu pa dobavo 55 OBU naprav. Ponudbe zato v tem delu ni mogoče šteti kot pravilne v smislu 13. točke 3. člena ZJN-1.

7. Nepravilnost in nepopolnost terminskega načrta: Razpisna dokumentacije je na strani 29 (točka 6, Plan Testiranja) od ponudnikov zahtevala, da posamezne faze izvede iterativno, s pričakovanjem vsaj dveh iteracij. V ponudbi v terminskem planu ni predvidenih iteracij, s čimer je ponudba nepravilna v smislu 13. točke 3. člena ZJN-1.

8. Nepravilnost prevodov, nepravilna in nedopustna predložitev nadomestne izjave: Prevodi iz izpiskov sodnega registra in potrdila oziroma izjave o nekaznovanosti za FELA Management AG in Q-Free ASA niso ustrezni. Prevodi namreč niso niti podpisani, niti (alternativno) opravljeni s strani pristojnega prevajalca (sodnega tolmača). Glede na to, da prvi vlagatelj ni izpolnil tretjega odstavka točke 2.1. razpisne dokumentacije, je njegova ponudba nepravilna v smislu 13. točke 3. člena ZJN-1. Poleg tega vlagatelj vsaj za podizvajalca FELA Management AG trdi, da je njegova "izjava" nedopustna v smislu 44. člena ZJN-1, ker zgolj zatrjuje, da pristojni organi takih potrdil ne izdajajo, medtem ko ni v ta namen predložil nobenega dokaza. V nasprotju s tem pa iz ZJN-1 jasno izhaja, da bi moral ponudnik (oziroma podizvajalec) dokazati, da pristojni organi v njegovi državi takih potrdil ne izdajajo in šele na tej podlagi bi bilo dopustno podati t.i. nadomestno izjavo. Na podlagi poizvedb vlagatelj ugotavlja, da v švici obstaja register kaznivih dejanj, vendar v tem trenutku ni zakonske podlage, da se vpisuje kaznovana podjetja v kazenski register. Po mnenju vlagatelja bi moral podizvajalec podati potrdilo pristojnega ministrstva, da ni vpisovanja podjetij v kazenski register, kot predpostavko, da je sploh dopustno podati nadomestno izjavo. Poleg tega bi moral predložiti, da osebe, ki so v poslovodnih organih, niso bile kaznovane v zvezi s kaznivimi dejanji, ki so jih zagrešili pri opravljanju svojega dela pri podjetju.

9. Nepravilna bančna garancija: Tudi bančna garancija (očitno za "blago"), ki jo je predložil prvi vlagatelj, odstopa od obrazca, ki je bil predložen v razpisni dokumentaciji (vpogled v obrazec št. 5, na strani 50), saj so dodani trije odstavki. Naročnik ni dovolil spremembe vzorcev, to koliko in kako bo banka ravnala s preračunom v Evre pa predstavlja spremembo razpisne dokumentacije, zaradi česar je njegovo ponudbo treba označiti kot nepravilno v smislu 13. točke 3. člena ZJN-1.

10. Izjava osebe, ki ni ponudnik: Na obrazcih št. 6 in 10 daje tam predpisane izjave družba Hermes Softla d.o.o., torej oseba, ki ni ponudnik.

11. Neprimernost ponudbe: V ponudbi prvega vlagatelja (s podizvajalcema FELA Management AG in Q-Free ASA) je za OBU (On-Board-Unit) enoto zadolžena FELA Management AG. OBU je elektronska naprava za cestninjenje, ki je nameščena v vozilu in je sposobna določiti lokacijo vozila na osnovi GPS satelitov, komunicirati z mobilnim telefonskim omrežjem, vsebuje digitalni zemljevid avtocestnega omrežja in je po svoji zasnovi računalnik, za katerega je potrebno napisati programsko opremo, da deluje na opisan način. Vlagatelj trdi, da tako kompleksne naprave na trgu ni (previsoka cena) in bi bilo potrebno katerokoli obstoječo OBU napravo dodelati oz. dodatno opremiti. To pa seveda povzroča dodatne stroške, ki iz predračuna niso razvidni. Torej iz tega izhaja, da vlagatelj domneva, (tega pa ni mogel preveriti, ker ni mogel videti obrazca št. 3), da OBU naprava, ki jo ponuja FELA Management AG, ne zadostuje v celoti tehničnim specifikacijam in je torej neprimerna v smislu 3. člena Pravilnika o ugotovitvi, kdaj šteje ponudba za nepravilno, neprimerno ali nesprejemljivo oziroma koliko ta predstavljajo zahteva razpisne dokumentacije, nepravilna v smislu 2. člena istega pravilnika in 13. točke 3. člena ZJN-1.

Tretji vlagatelj v nadaljevanju navaja nepravilnosti ponudbe drugega vlagatelja in sicer:
Čeprav je že naročnik ponudbo drugega vlagatelja označil kot nepravilno, želi vlagatelj zgolj opozoriti, da je obrazec št. 2 izpolnil samo Siemens, čeprav iz njegove vsebine, zlasti pa interpretacije slednje zahteve ni mogoče razlagati drugače, kot da ga morajo izpolniti, podpisati in žigosati tako ponudniki kot podizvajalci. V razpisni dokumentaciji predpisani obrazec št. 2 zahteva, da mora ponudnik opredeliti vse storitve. Storitve ponudnika so navedene povsem pavšalno ter splošno, zato zahtevanega standarda ne izpolnjujejo. Poleg tega je kot njihov izvajalec povsod naveden Siemens, kar pa ne ustreza dejanskemu stanju, ki izhaja iz ponudbe.

Razpisna dokumentacija je na str. 3 (točka 1.2., drugi odstavek) izrecno zahtevala, da morajo biti ponudbe oddane v zaprti ovojnici s priloženim obrazcem,â?? z napisom "â??" in številko objave javnega naročila v Uradnem listu RS. Drugi vlagatelj tej jasni zahtevi ni sledil, saj na ovojnici ni najti številke objave oziroma številke objave javnega naročila v Uradnem listu RS, zato je iz tega razloga treba njegovo ponudbo označiti kot nepravilno v smislu 13. točke 3. člena ZJN-1.

Razpisna dokumentacija je izrecno predvidevala, da poda bančno garancijo za resnost ponudbe ponudnik oziroma poslovodeči partner (vpogled v obrazec št. 5, na strani 50). V nasprotju z zahtevanim je bančno garancijo predložil Siemens kot ponudnik, s čimer pa je ravnal v nasprotju z izrecno zahtevo razpisne dokumentacije, zaradi česar bi moral naročnik njegovo ponudbo označiti kot nepravilno v smislu 13. točke 3. člena ZJN-1.

Drugi vlagatelj je kot sestavni del ponudbe, ki mora biti v slovenskem jeziku, predložil listine v tujem jeziku (na koncu ponudbe), čeprav za to niso bili izpolnjeni pogoji iz razpisne dokumentacije, zaradi česar bi moral naročnik tudi iz tega razloga njegovo ponudbo označiti kot nepravilno v smislu 13. točke 3. člena ZJN-1.

Tretji vlagatelj navaja tudi nepravilnost ponudbe S & T Hermes Plus d.d., ki jo je sicer že naročnik označil kot nepravilno, vlagatelj pa želi zgolj iz previdnosti opozoriti, da tudi ponudba tega ponudnika vsebuje še vrsto drugih nepravilnosti, med drugim tudi ta ponudnik ni sledil jasni zahtevi razpisne dokumentacije na strani 3 (točka 1.2. drugi odstavek), saj na ovojnici ni najti številke objave javnega naročila v Uradnem listu RS, zato bi naročnik moral njegovo ponudbo tudi iz tega razloga označiti kot nepravilno v smislu 13. točke 3. člena ZJN-1.

Tretji vlagatelj predlaga naročniku oziroma Državni revizijski komisiji, da se zaradi nepravilnosti ponudb vseh ponudnikov postopek javnega naročila, št. 2411-06-004 Pilotsko testiranje elektronskega cestninjenja v prostem prometnem toku po sistemu GNSS/CN (Uradni list RS, št. 73-74/2006, z dne 14.07.2006, objava popravka št. 85-86/2006, z dne 11.08.2006), v celoti razveljavi. V kolikor naročnik oziroma Državna revizijska ne bo ugodila primarnemu predlogu vlagatelj podredno predlaga razveljavitev sklepa naročnika, št.: 430-16/2006/83-0032076, z dne 27.09.2006, o oddaji javnega naročila.
Tretji vlagatelj je zahteval tudi povrnitev stroškov revizijskega postopka v 8 dneh od odločitve o zahtevku za revizijo, po tem datumu pa skupaj z zakonitimi zamudnimi obrestmi od dneva prejema tega sklepa do plačila. Tretji vlagatelj je priglasil naslednje stroške: taksa v višini 200.000,00 SIT, zahtevek za revizijo po Odv. tar. št. 18/1, 3000 točk z 20 % DDV, s povečanjem po 5. členu Odv. tarife - 792.000,00 SIT, vpogled po prejemu dodatne obrazložitve, z dne 17.10.2006 - 2 uri - po Odv. tar. št 39/2 - 200 točk, z 20 % DDV, odsotnost iz pisarne v času vpogleda 3 h po 20 točk na pol ure - 120 točk, z 20 % DDV, kratek dopis po prejemu dodatne obrazložitve - po Odv. tar. št. 39/4 - 20 točk, z 20 % DDV, materialni stroški 2 % (Odv. tar. 13/3. člen), z 20 % DDV.

Naročnik je s sklepom, št.: 430-16/2006/130-0032076, z dne 10.11.2006, zahtevek za revizijo tretjega vlagatelja zavrnil kot neutemeljenega ter posledično zavrnil tudi povrnitev stroškov revizijskega postopka. V obrazložitvi sklepa naročnik glede navedb tretjega vlagatelja, s katerimi le-ta zatrjuje nepravilnost ponudbe izbranega ponudnika, navaja naslednje:
1. Glede navedbe, da na ovojnici ponudbe izbranega ponudnika ni najti številke objave oziroma številke objave javnega naročila v Uradnem listu RS, naročnik ob ponovnem vpogledu v ponudbo izbranega ponudnika ugotavlja, da je neutemeljena. Naročnik je namreč večkrat v tem sklepu o zahtevkih za revizijo ponovil, da je v dodatnih pojasnilih št. 430-16/2005/44-0032076, z dne 18.08.2006, dopustil možnost, da lahko ponudnik, da se bo štela izpolnjena zahteva razpisne dokumentacije, na kuverto oz. ovitek nalepi izrezan in pravilno izpolnjen obrazec št. 15, ki ga označi z napisom: "NE ODPIRAJ - JN 2411-06-004 - PILOTSKO TESTIRANJE ELEKTRONSKEGA CESTNINJENJANV PROSTEM PROMETNEM TOKU PO SISTEMU GNSS/CN" in številko objave javnega naročila ter poleg navesti tudi naslov ponudnika oziroma poslovodečega soponudnika, iz česar sledi, da je naročnik dopustil možnost, da ponudnik na kuverto oz. ovitek nalepi izrezan in pravilno izpolnjen obrazec št. 15, poleg tega pa je še dopustil možnost nepredložitve obrazca na kuverto pod pogojem, da kuverto oz. ovitek označijo z zgoraj zahtevanim zapisom ter številko objave javnega naročila. Izbrani ponudnik je navedeno zahtevo izpolnil, saj je na kuverto nalepil izpolnjen obrazec št. 15, zato je naročnik navedbo zavrnil kot neutemeljeno.

2. Glede navedbe tretjega vlagatelja o nepravilnosti bančne garancije za resnost ponudbe v ponudbi izbranega ponudnika naročnik ugotavlja, da je neutemeljena. Naročnik je namreč v razpisni dokumentaciji, točki 2.5 Pogoji in dokazila o izpolnjevanju pogojev za priznanje sposobnosti, v pogoju št. 4, ki določa predložitev bančne garancije za resnost ponudbe, zahteval, da je lahko predložnik dokazila ponudnik ALI poslovodeči partner med soponudniki. Iz Obrazca št. 14 o skupnem nastopanju izhaja, da je poslovodeči partner Logina d.o.o., iz česar sledi, da je izbrani ponudnik navedeno zahtevo razpisne dokumentacije izpolnil skladno z zahtevami naročnika. Glede na navedbo o drugih nedoslednostih bančne garancije pa je naročnik že pri presoji zahtevka za revizijo drugega vlagatelja ugotovil, da navedena garancija vsebuje vse obvezne sestavine, ki jih določa 6. člen Pravilnika in bi jo lahko v primeru, da če bi izbrani ponudnik umaknil ali spremenil ponudbo v času njene veljavnosti oziroma če bi ga naročnik v času veljavnosti ponudbe obvestil o sprejetju ponudbe, pa le-ta ne bi izpolnil ali zavrnil sklenitev pogodbe, oziroma ne predložil ali zavrnil predložitev bančne garancije za dobro izvedbo posla, naročnik lahko unovčil. Dodaten zapis ali kot navaja tretji vlagatelj "â?? druge nedoslednosti, ki jih je mogoče ugotoviti že ob enostavnem uvidu" v bančni garanciji za resnost ponudbe v ponudbi izbranega ponudnika po mnenju naročnika ne pomenijo neveljavnosti le-te, saj niso odsotne tiste bistvene zahteve,ki jih kot obligatorne zahteva 6. člen Pravilnika (podobno je naročnik utemeljil že pri identičnem navajanju kršitve v revizijskem zahtevku drugega vlagatelja).

3. Glede navedbe tretjega vlagatelja, da je iz ponudbe izbranega ponudnika nesporno, da skupaj z njim poleg soponudnikov Logina d.o.o.in Tenzor d.o.o. nastopa kot podizvajalec družba Q-Free ASA ter posledično izbrani ponudnik s tem, ko ni predložil zahtevanih podatkov za družbo Q-Free ASA povsod tam, kjer je razpisna dokumentacija izrecno zahtevala, da je potrebno predložiti dokumentacijo za podizvajalce, po mnenju tretjega vlagatelja ni izpolnil zahtev razpisne dokumentacije (2.5./1, 2.5./2, 2.5./3, â??), naročnik ugotavlja, da je neutemeljena. Kot je naročnik pojasnil že v odgovorih na navedbe drugega vlagatelja, pojem podizvajalca ZJN-1 ne pojasnjuje natančno, predvsem ga omenja v svojem 46. členu, podobno tega pojma ne pozna Obligacijski zakonik, le posredno se to razmerje obravnava v poglavju o podjemni pogodbi v zvezi z dolžnostjo osebne izvedbe posla oziroma prepustitvi izvršitve posla ali njegovega dela tretji osebi. Nedvomno ima v smislu določil ZJN-1 lastnost podizvajalca tisti subjekt, ki ga kot takega označi oziroma določi podjemnik sam. V konkretnem primeru soponudnika Logina d.o.o. in Tenzor d.o.o. v svoji ponudbi družbe Q Free ASA nista določila kot podizvajalca. Naročnik ne more prisiliti nobenega od ponudnikov, da bi kateregakoli od svojih dobaviteljev ali drugih poslovnih partnerjev (s katerimi ta vzpostavlja poslovna razmerja, ki so različna od podizvajalstva), moral opredeliti kot svoje podizvajalce. Naročnik je ponovno vpogledal v ponudbo izbranega ponudnika in ugotovil, da izbrani ponudnik sodeluje v tem postopku kot skupni ponudnik in ne ponudnik s podizvajalci. Navedeno jasno dokazuje Obrazec št.1 in 14. Zgolj dopis z dne 29.08.2006, ki je priložen s strani zgoraj navedenega podjetja, ne more pomeniti neizpolnjevanje zahtev razpisne dokumentacije, saj take zahteve naročnik v le-tej ni postavil. Poleg tega gre iz navedenega dopisa ugotoviti, da bo navedeno podjetje dostavilo DSRC proizvode in obcestne oddajnike za integracijo v OBU. V drugem odstavku istega dopisa je navedeno, da je omenjeno podjetje pripravljeno podjetju Logina d.o.o. nuditi tehnično podporo, ki bo le-tej omogočila integracijo in uporabo Q-Free-jevih proizvodov. Iz takega opredeljevanja pa po mnenju naročnika ne izhaja, da gre za podizvajalstvo. Poleg tega je v 2.1. točki razpisne dokumentacije naročnik zapisal: "Ponudbena dokumentacija mora biti pripravljena v slovenskem jeziku (izjeme so lahko tehnični termini, potrdila o kakovosti, certifikati in podobno) skladno z navodili in obrazci iz razpisne dokumentacije. Če naročnik ob pregledovanju in ocenjevanju ponudb meni, da je potrebno del ponudbe, ki ni predložen v slovenskem jeziku, prevesti v slovenski jezik, lahko od ponudnika zahteva, da le-to stori na lastne stroške, ter mu za to določi ustrezen rok (5 dni)", iz česar gre ugotoviti, da so lahko dokumenti predloženi v ponudbah v tujem jeziku, vendar morajo biti tudi prevedeni. Sodnega tolmača za angleški jezik naročnik v razpisni dokumentaciji ni določil. Poleg tega navedena izjava oziroma dopis podjetja Q Free ASA ni bila obvezna priloga ponudbe oziroma je naročnik v razpisni dokumentaciji ni zahteval, zato bi po mnenju naročnika prevod tega dopisa sploh ne bil potreben. Iz vsebine listin jasno izhaja, da gre za pripravljenost proizvajalcev nuditi podporo (torej enostransko zavezo), ne pa tudi, da bo izbrani ponudnik to zavezo dejansko kakorkoli izkoristil (to iz ponudbe ne izhaja, tako da so tudi trditve o podizvajalskem razmerju in manjkajočem obračunu storitev neutemeljene). Na podlagi vsega zapisanega naročnik zaključuje, da je izbrani ponudnik navedeno zahtevo izpolnil, vsled česar je navedba tretjega vlagatelja neutemeljena.

4. Glede navedb tretjega vlagatelja o nepopolnosti predračuna v ponudbi izbranega ponudnika, saj naj bi manjkala podpora Q Free ASA, naročnik, upoštevaje zapisane ugotovitve v predhodnem odstavku, ugotavlja, da je navedba brezpredmetna, zato je ni vsebinsko presojal. Naročnik na tem mestu še enkrat ponavlja, da iz dopisa podjetja Q Free ASA zgolj izhaja, da bo navedeno podjetje dobavilo DSRC proizvode in obcestne oddajnike za integracijo v OBU. V drugem odstavku istega dopisa je navedeno, da je omenjeno podjetje pripravljeno podjetju Logina d.o.o. nuditi tehnično podporo, ki bo le tej omogočila integracijo in uporabo Q-Free-jevih proizvodov. Iz takega opredeljevanja pa po mnenju naročnika ne izhaja, da gre za podizvajalstvo, kar dokazuje tudi Obrazec št. 1 in 14.

Glede navedb o manjkajočih postavkah na predračunu, naročnik izpostavlja, da iz določila 7. in 212. člena ZPP v povezavi z določilom petega odstavka 3. člena ZRPJN izhaja pravilo o trditveno-dokaznem bremenu, v skladu s katerim mora vlagatelj zatrjevati dejstva, iz katerih izvirajo domnevne kršitve, ponuditi pa mora tudi dokaze, na podlagi katerih je taka dejstva mogoče ugotoviti. Zahtevek za revizijo je namenjen zatrjevanju kršitev, ki naj bi jih v postopku oddaje javnega naročila domnevno storil naročnik, zato mora vsebovati jasne trditve o domnevnih kršitvah naročnika. V predmetnem revizijskem postopku tretji vlagatelj v zahtevku za revizijo zgolj navaja, da dvomi, da samo z mobilnim nadzorom ni mogoče odkriti 98 % kršitev in kršiteljev, pri čemer ne ponuja nikakršnih dokazov, ki bi utemeljevali zatrjevano dejstvo. Prav tako naročnik ugotavlja, da je izbrani ponudnik v predračunu predvidel najem opreme in vozila za izvajanje mobilnega nadzora. Naročnik je zato predmetno navedbo zavrnil kot neutemeljeno.

5. Glede navedb o nepravilni izpolnitvi obrazca št. 3 zaradi manjkajočega "okvirčka" naročnik z vpogledom v ponudbo ugotavlja, da je izbrani ponudnik navedeno zahtevo naročnika izpolnil. Kvadrat v ponudbi izbranega ponudnika nima na desni strani okvirja iz razloga, ker je izbrani ponudnik kvadrat razširil in ga na naslednjih nekaj straneh ponudbe tudi zaključil. V razpisni dokumentaciji in nadalje v dodatnih pojasnilih, z dne 28.08.2006,je namreč naročnik dovolil, da lahko tabele in druga polja, namenjena izpolnjevanju, ponudnik po potrebi razširi ali kopira, razen če pri posameznem obrazcu ali vzorcu i navedeno drugače. Naročnik je tudi ugotovil, da je izbrani ponudnik pravilno označil terminski načrt. Naročnik je zato navedbo tretjega vlagatelja zavrnil kot neutemeljeno.

6. Glede navedb o nepravilnosti in nepopolnosti terminskega načrta naročnik z vpogledom v ponudbo izbranega ponudnika ugotavlja, da je neutemeljena. Naročnik je v razpisni dokumentaciji, v poglavju 6. Plan testiranja določil: "Naročnik od ponudnika zahteva, da bo posamezne faze predmeta tega javnega naročila, ki je pilotsko testiranje elektronskega cestninjenja v prostem prometnem toku po sistemu GNSS/CN, izvedel iterativno, in sicer bo ponudnik v vsaki iteraciji razvil, vzpostavil in preizkusil določen del funkcionalnosti cestninskega sistema (1., 2. in 3. faza) ter na koncu pripravil zaključno poročilo (4. faza). Naročnik ocenjuje, da bo 1. faza predvidoma vsebovala eno iteracijo, 2. faza bo predvidoma vsebovala vsaj dve iteraciji in 3. faza bo po mnenju naročnika prav tako vsebovala vsaj dve iteraciji. Naročnik zahteva, da ponudnik sam določi število potrebnih iteracij v posameznih fazah, pri čemer naročnik pričakuje, da bo ponudnik v začetnih iteracijah razvil, vzpostavil in preizkusil najbolj ključne komponente cestninskega sistema. Po vsaki iteraciji mora ponudnik izdelati poročilo o iteraciji, na katerega bo naročnik najkasneje v petih delovnih dneh podal pripombe, ki jih mora izvajalec upoštevati v naslednji iteraciji.". Naročnik ugotavlja, da je izbrani ponudnik predvidel 4 faze izvedbe predmeta javnega naročila in sicer v skladu z zahtevami razpisne dokumentacije, kar je razvidno iz terminskega plana izbranega ponudnika. Izbrani ponudnik je v priloženem terminskem planu prikazal postopen razvoj, vzpostavitev in preizkus posameznih funkcionalnosti cestninskega sistema, kar je razvidno iz aktivnosti in kratkega opisa aktivnosti, ki jih je izbrani ponudnik vključil v terminski plan. Izbrani ponudnik je v skladu z razpisno dokumentacijo predvidel tudi redna mesečna poročanja naročniku, ki predstavljajo osnovo za iterativno izvajanje predmeta javnega naročila. Razpisna dokumentacija v poglavju 6. Plan testiranja opredeljuje naslednje: "Naročnik ocenjuje, da bo 1. faza predvidoma vsebovala eno iteracijo, 2. faza bo predvidoma vsebovala vsaj dve iteraciji in 3. faza bo po mnenju naročnika prav tako vsebovala vsaj dve iteraciji", vendar naročnik poudarja, da gre tu zgolj za naročnikovo oceno, saj razpisna dokumentacija dopušča, da posamezni ponudnik sam določi število potrebnih iteracij, kot je razvidno iz razpisne dokumentacije: "Naročnik zahteva, da ponudnik sam določi število potrebnih iteracij v posameznih fazah, pri čemer naročnik pričakuje, da bo ponudnik v začetnih iteracijah razvil, vzpostavil in preizkusil najbolj ključne komponente cestninskega sistema.", kar je izbrani ponudnik tudi storil. Omenjeno je razvidno iz opisa testnega scenarija, ki ga je skladno z zahtevami razpisne dokumentacije izbrani ponudnik predložil na obrazcu št. 3, kar dokazuje tudi trditve v ponudbi izbranega ponudnika, kot npr.:"Vse ugotovljene napake se evidentirajo, analizirajo in odpravijo" ali "Testiranje bomo prekinili in ponovili v primeru napačnega delovanja vitalnih funkcij ali večjega števila napak pri delovanju". Vsled vsemu naročnik ugotavlja, da je navedba tretjega vlagatelja neutemeljena.

7. Glede navedb tretjega vlagatelja, da mora ponudnik v obrazcu št. 2 opredeliti vse storitve, ki morajo biti skladne s testnim scenarijem, naročnik ugotavlja, da je neutemeljena. Naročnik je na obrazcu št. 2 Specifikacija naročila s predračunom v razpisni dokumentaciji zahteval: "V predračunu morajo ponudnik, soponudniki ali podizvajalci opredeliti vse storitve, ki jih bodo v okviru projekta izvedli. Za vsako posamezno storitev je potrebno opredeliti količino porabljenih enot (npr. ur) in njihovo vrednost. Opredelitev storitev mora biti skladna s to razpisno dokumentacijo in testnim scenarijem, ki ga je v ponudbo vključil vsak ponudnik (s podizvajalci) oziroma soponudniki.". V terminskem načrtu izbranega ponudnika količine posameznih enot niso opredeljene, vendar naročnik tega v terminskem planu sploh ni zahteval, vsled česar gre ugotoviti, da je izbrani ponudnik v tem delu izpolnil zahteve naročnika. Naročnik na navajanje tretjega vlagatelja, da â??so storitve izbranega ponudnika v nasprotju z zahtevami naveden zgolj pavšalno, splošno (npr. strokovne storitve), ponovno poudarja, da je zahtevek za revizijo namenjen zatrjevanju kršitev, ki naj bi jih v postopku oddaje javnega naročila domnevno storil naročnik, zato mora vsebovati jasne trditve o domnevnih kršitvah naročnika. Skladno s pravilom o trditveno-dokaznem bremenu mora vlagatelj zatrjevati dejstva, iz katerih izvirajo domnevne kršitve, ponuditi pa mora tudi dokaze, na podlagi katerih je taka dejstva mogoče ugotoviti. Tretji vlagatelj ne navaja, v čem naj bi bile storitve izbranega ponudnika (npr. strokovne storitve) pavšalne in splošne. Upoštevajoč zapisano je naročnik zahtevek za revizijo v tem delu označil kot neutemeljen.

Navedba tretjega vlagatelja, da v ponudbi izbranega ponudnika v obrazcu št 2, na zgornjem robu obrazca ni okvirja, je neutemeljena, saj je ob vnovičnem vpogledu v ponudbo izbranega ponudnika ugotovil, da je le-ta ravnal skladno z zahtevo razpisne dokumentacije, v točki 2.1. Priprava ponudbene dokumentacije, ki določa: "Tabele oziroma druga polja namenjena izpolnjevanju lahko ponudnik po potrebi razširi ali kopira, razen če pri posameznem obrazcu ali vzorcu ni navedeno drugače â??". Izbrani ponudnik je predvideno polje zgolj razširil, s tem pa je izpolnil navedeno zahtevo razpisne dokumentacije, vsebina pa je v tabeli (po skrajni interpretaciji gre razumeti, da gre za dve tabeli - zunanja, ki ji manjka črta, je za naročnika nepotrebna in ni bila zahtevana), notranja pa je v celoti izpolnjena.

8. Kot tretji vlagatelj pravilno ugotavlja, je ocena o tem, ali gre v konkretnem primeru pri izbranem ponudniku za neobičajno nizko ceno ali ne, prepuščena naročniku. Naročnik ne dvomi, da je vlagatelj postavil primerno ceno za svojo konkretno rešitev v svoji ponudbi, prav tako pa nima razloga, da bi dvomil, da ni tudi izbrani ponudnik postavil primerne cene za svojo konkretno rešitev v svoji ponudbi. Pri tem je treba poudariti, da je naročnik tisti, ki v zakonitih mejah postavlja pogoje in merila za izbiro najboljše ponudbe in ne morda kateri od ponudnikov. V konkretnem primeru se je naročnik odločil, da bo kot edino merilo postavil najnižjo ceno. V luči zapisanega naročnik tudi ocenjuje predlog tretjega vlagatelja, da naj bi zunanji izvedenec s področja informacijske ali druge ustrezne stroke podal ustrezno mnenje glede tega problema kot neprimeren, saj bi, upoštevaje specifičnost predmeta javnega naročila, moral izvedenec izvesti prototip predmeta javnega naročila, kar je navsezadnje tudi predmet javnega naročila.

Glede na navedbo, da naj bi izbrani ponudnik za analizo projekta predvidel zgolj 10 ur (kar praktično pomeni en delovni dan ene osebe), kar je po mnenju vlagatelja očitno premalo ter o načrtovanju SW - 20 ur ali 2,5 delovna dneva ene osebe, oziroma zagon in laboratorijsko testiranje - 20 ur, kar znaša 2,5 dni za enega človeka, naročnik znova poudarja, da je oblikovanje ponudbenih cen stvar svobodne poslovne odločitve ponudnikov, saj je cena ena od bistvenih elementov konkurenčnosti, zagotovitev konkurenčnosti pa omogoča tudi spoštovanje načela gospodarnosti in učinkovitosti porabe javnih sredstev, ki naročnika zavezuje, da z izvedbo javnega naročila in izborom ponudbe zagotovi, da je poraba sredstev za naročnika kar najbolj gospodarna. Iz besedila 53. člena ZJN-1, da zakon oceno o tem, ali je določena cena v konkretnem primeru (pre)nizka, prepušča presoji naročnika. V skladu s prvim odstavkom 53. člena ZJN-1 naročnik ni avtomatično obvezan, da mora od ponudnika, ki ponudi (pre)nizko ceno, zahtevati obrazložitev ponudbene cene, ampak morata biti za to izpolnjena dva pogoja: ponudbena cena mora biti neobičajno nizka, naročnik pa mora biti obenem odločen, da bo takšno ponudbo zavrnil. Naročniku se glede ponujenih cen v ponudbi izbranega ponudnika ni porodil dvom o neobičajno nizki ceni, niti ponudbe izbranega ponudnika ni nameraval zavrniti.

Poleg tega naročnik za navedbo, da izbrani ponudnik ponuja "Opremo NC" zastonj, najem opreme in vozila pa po 1200 SIT/uro, pojasnjuje, da je naročnik v dodatnih pojasnilih, z dne 31.08.006, na vprašanje enega izmed potencialnih ponudnikov, ali lahko ponudnik uporabi že razpoložljivo strojno opremo v njegovem podjetju, odgovoril: "Ponudnik lahko uporabi že razpoložljivo strojno opremo v njegovem podjetju, ki po uporabi ostane v ponudnikovi lasti", iz česar gre ugotoviti, da bo za potrebe testiranja lahko ponudnik uporabil svojo opremo, ki bo v njegovi lasti tudi ostala in je izbrani ponudnik tudi ni dolžan zaračunati naročniku.

Tretji vlagatelj poleg tega opozarja, da velja ponujena cena v ponudbi izbranega ponudnika za a) vozilo, b) opremo c) voznika skupaj, kar je povsem nerealno, saj že bruto strošek praktično kateregakoli delavca presega ta znesek. Poleg tega gre za nerealno postavko, t.j. najem vozila je npr. 2.333 SIT/dan, kar za šest do dvajsetkrat odstopa od primerljivih cen na trgu. Naročnik glede tega pojasnjuje, da je v razpisni dokumentaciji, str. 31, zgolj določeno: "Za namen testiranj posameznih sklopov v polnem obsegu mora ponudnik uporabiti vsaj 50 naprav, ki jih mora namestiti v vozila (naročnik od ponudnika pričakuje, da bo natančno opredelil tako namestitev, kakor tudi odstranitev naprav v vozilu), in sicer morajo biti testna vozila razvrščena v različne kategorije (50 % R1, 20 % R2, 20 % R3 in 10 % R4)". Nadalje je naročnik v dodatnih pojasnilih, z dne 11.08.2006 in z dne 14.08.2006, na vprašanje enega izmed potencialnih ponudnikov odgovoril, da mora ponudnik za namen testiranj posameznih sklopov v polnem obsegu uporabiti vsaj 50 naprav, ki jih mora namestiti v vozila ter da vozila zagotovi ponudnik. Naročniku ni pomembno, ali bo ponudnik najemal vozila ali pa gre za ponudnikova vozila, pomembno mu je le, da vozila so in jih zagotovi ponudnik. Poleg tega velja še omeniti, da je izbrani ponudnik v Obrazcu št. 3, v delu Faza 2-trajanje 5 mesecev, še dodatno navedel: "â??vozila so zagotovljena in so v lasi Logine d.o.o. in Tenzorja d.o.o..".

Tretji vlagatelj navaja tudi ustaljeno sodno prakso, pri čemer izrecno navaja primer HERA s.p.a. proti Unita sanitaria Locale No 3 Genovese (USL), Impresa Romagnioli s.p.a. (sodba, z dne 16.10.1997), kjer se je Sodišče ES, na vprašanje Ligurnijskega upravnega sodišča o interpretaciji 4. točke 30. člena direktive 93/37/EEC (ki prepušča zavrnitev ponudbe z nenormalno nizko ceno, ne da bi naročnik izvedel ugotovitveni postopek), zavzelo za njeno neposredno uporabnost. Ta norma direktive se namreč uporabi, ne glede na ureditev vprašanja v nacionalnem pravu. Vendar pa ob tem naročnik izpostavlja, da postopka za ugotavljanje neobičajno nizke cene v ponudbi izbranega ponudnika sploh ni uvedel. Ne glede na navedeno pa naročnik dodaja, da je bila ponudba tretjega vlagatelja kot druga najugodnejša, saj je le-ta podal ceno 109.850.470,00 SIT z DDV.

Glede navajanje kršitve s strani tretjega vlagatelja, po kateri naj bi onemogočil učinkovito pravno varstvo ponudniku zaradi zavrnitve vpogleda v poročilo strokovne komisije naročnika ter da naj bi bilo v ta dokument v vsakem primeru mogoče vpogledati, naročnik navaja, da sta skladno z veljavno zakonodajo mogoči dve interpretaciji pooblastila na strokovno komisijo iz sklepa o začetku postopka. Nedvomno je skladno z 78. členom ZJN-1 naročnik tisti, ki sprejme in izda odločitev o izbiri. Po prvi interpretaciji je naročnik prenesel pooblastilo za odločanje o izbiri na strokovno komisijo, torej na kolegijski organ. Skladno z določili Zakona, ki ureja splošni upravni postopek, bi šlo v tem primeru pri poročilu o oddaji naročila za zapisnik o posvetu kolegijskega organa, ki je de-iure varovan kot zaupen oziroma predstavlja poslovno skrivnost naročnika. Vendar pa iz odločitve o oddaji naročila izhaja, da jo je sprejel naročnik sam in ne strokovna komisija, iz česar je mogoče sklepati,, da je naročnik samostojno sprejel odločitev. Ugotoviti gre nedvomno tudi, da je naročnik pri svoji odločitvi avtonomen in ni vezan na poročilo strokovne komisije. V slednjem primeru pa listina (poročilo strokovne komisije) lahko predstavlja element njegove seznanitve z vsebino postopka, nikakor pa ne more vplivati na njegovo odločitev o izbiri. Glede na to dejstvo je popolnoma vseeno ali bi potencialni ponudnik ali vlagatelj imel dostop do poročila strokovne komisije (ki ga je naročnik označil kot poslovno skrivnost - to ima smiselno lahko tudi državni organ ali naročnik po ZJN-1, ko gre za sfero njegovega poslovanja), saj poročilo strokovne komisije kot neobvezen dokument, na katerega naročnik ni vezan (gre za dokument, ki v ZJN-1 ni predviden in zato je popolnoma vseeno, kakšna je njegova vsebina, saj tudi teoretično ne more predstavljati nikakršne kršitve po ZJN-1 ali drugem zakonu), ni predvideno v zakonu, ni obvezen dokument in torej ne more biti predmet napada revidenta. Ne glede na to gre ugotoviti, da ima skladno z Zakonom, ki ureja dostop do informacij javnega značaja, dokument naravo dokumenta, ki je bil sestavljen v zvezi z notranjim delovanjem oz. dejavnostjo organov, in bi njegovo razkritje povzročilo motnje pri delovanju oz. dejavnosti organa (npr. diskreditacija članov strokovne komisije). Glede na navedeno gre zaključiti, da listina, za katero vlagatelj zatrjuje, da je bistvena za postopek in naj bi mu onemogočila učinkovito pravno varstvo, sploh ni nujna in bi se lahko celo zgodilo, da sploh ne bi obstajala, morebitni kasnejši vpogled vanj pa ne bi mogel razkriti kakršnekoli nove kršitve, saj med tem dokumentom in obvestilom o izbiri najugodnejšega ponudnika ne obstaja nobena zakonsko obvezna povezava. Vsled vsega navedenega naročnik zavrača vse navedbe tretjega vlagatelja v tem delu zahtevka za revizijo.

Naročnik glede na ugotovljeno zaključuje, da niso podani razlogi, zaradi katerih bi bilo potrebno ponudbo izbranega ponudnika zavrniti kot nepravilno iz razlogov, ki jih v zahtevku za revizijo navaja tretji vlagatelj. Zaradi ugotovitve, da ponudba izbranega ponudnika ni nepravilna, naročnik skladno z načelom hitrosti (2. točka prvega odstavka 3. člena ZRPJN), ostalih navedb iz zahtevka za revizijo vsebinsko ni presojal. Presoja o navedbah tretjega vlagatelja, ki se nanašajo na ponudbo prvega vlagatelja, ponudbo drugega vlagatelja in domnevne kršitve poslovne skrivnosti namreč ne bi mogla več v ničemer vplivati na odločitev naročnika, saj ne bi mogla spremeniti zgornjih ugotovitev o pravilnosti ponudbe izbranega ponudnika, niti ne bi mogla vplivati na nadaljnje postopanje v predmetnem postopku oddaje javnega naročila.

Tretji vlagatelj je z dopisom, z dne 17.11.2006, naročnika obvestil, da bo nadaljeval postopek pred Državno revizijsko komisijo in da v celoti vztraja pri zahtevku za revizijo, ponovil je nekatere navedbe iz zahtevka za revizijo ter naročniku očital, da se ni opredelil do vseh navedb v zahtevku za revizijo. Tretji vlagatelj je priglasil stroške revizijskega postopka in sicer dosedaj priglašene stroške, za obvestilo o nadaljevanju v smislu prve pripravljalne vloge 3000 točk z 20 % DDV, s povečanjem po 5. členu Odv. tarife - 792.000,00 SIT, materialni stroški 2 %, DDV 20 %.

Izbrani ponudnik je z dopisom, z dne 13.11.2006, naslovil na naročnika mnenje v zvezi z zahtevki za revizijo za predmetno javno naročilo, v katerem zatrjuje pravilnost svoje ponudbe.

Naročnik je z dopisom, št.: 430-16/2006/136-0032076, z dne 20.11.2006, odstopil zahtevke za revizijo prvega, drugega in tretjega vlagatelja skupaj z delom dokumentacije o oddaji javnega naročila v odločanje Državni revizijski komisiji. Na poziv Državne revizijske komisije, skladno z drugim odstavkom 21. člena ZRPJN, je naročnik dne 30.11.2006 dostavil manjkajočo dokumentacijo in sicer razpisno dokumentacijo za predmetno javno naročilo.
Po pregledu dokumentacije o javnem naročilu ter proučitvi utemeljenosti navedb prvega, drugega in tretjega vlagatelja ter naročnika je Državna revizijska komisija, v skladu z drugo alineo prvega odstavka 23. člena ter šestim odstavkom 22. člena ZRPJN, odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju tega sklepa.
V skladu z določilom prvega odstavka 300. člena ZPP v povezavi s petim odstavkom 3. člena ZRPJN, na podlagi katerega se v reviziji postopkov oddaje javnih naročil in drugih postopkih, urejenih s tem zakonom, glede vprašanj, ki jih ta zakon ne ureja, lahko v primeru, kadar teče pred istim sodiščem več pravd med istimi osebami ali več pravd, v katerih je ista oseba nasprotnik raznih tožnikov ali raznih tožencev, vse te pravde s sklepom senata združijo za skupno obravnavanje, če se s tem pospeši obravnavanje ali zmanjšajo stroški. O vseh združenih pravdah lahko izda sodišče skupno sodbo.
V obravnavanem primeru so prvi, drugi in tretji vlagatelj v istem postopku oddaje javnega naročila vložili zahtevke za revizijo zoper ravnanje istega naročnika, zato je zaradi pospešitve obravnavanja Državna revizijska komisija obravnavanje zahtevkov za revizijo vseh treh vlagateljev združila v en revizijski postopek, v katerem je odločila z enim, to je tem sklepom.
S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa.

Državna revizijska komisija je najprej presojala utemeljenost revizijskih navedb prvega vlagatelja v delu, ki se nanaša na nepravilnost ponudbe izbranega ponudnika.
1. Glede navedbe prvega vlagatelja, da izbrani ponudnik ni zadostil zahtevam točke 1.2 razpisne dokumentacije, saj na njegovi ponudbi oziroma etiketi na ovojnici ni navedel navedbe številke objave javnega naročila v Uradnem listu RS, je Državna revizijska komisija najprej preverila relevantna določila naročnikove razpisne dokumentacije. Naročnik je v razpisni dokumentaciji, poglavju 1. Povabilo k oddaji ponudbe, v točki 1.2 Način, mesto in čas oddaje ponudbe, zapisal naslednje:
"Ponudbe morajo pravočasno prispeti na naslov Ministrstvo za promet, Langusova 4, 1535 Ljubljana ali pa morajo biti oddane osebno v vložišču, v sobi št. 018, v 1. nadstropju, na naslovu Langusova 4, 1535 Ljubljana. Vložišče naročnika na ovojnici označi datum in točen čas prevzema ponudbe.
Ponudbe morajo biti oddane v zaprti ovojnici s priloženim obrazcem (etiketo) in jasno označene z napisom: "NE ODPIRAJ - JN 2411-06-004 - PILOTSKO TESTIRANJE ELEKTRONSKEGA CESTNINJENJA V PROSTEM PROMETNEM TOKU PO SISTEMU GNSS/CN" in številko objave javnega naročila v Ur. listu RS.".

Naročnik je dne 18.08.2006 vsem prevzemnikom razpisne dokumentacije za predmetno javno naročilo poslal dodatna pojasnila v zvezi z razpisno dokumentacijo - osmi sklop, št.. 430-16/2006/44-0032076. Pod točko 1. je potencialni ponudnik postavil naslednje vprašanje:
"V razpisni dokumentaciji je pod točko 1.2 navedeno: "Ponudbe morajo biti oddane v zaprti ovojnici s priloženim obrazcem (etiketo) in jasno označene z napisom: "NE ODPIRAJ - JN 2411-06-004 - PILOTSKO TESTIRANJE ELEKTRONSKEGA CESTNINJENJA V PROSTEM PROMETNEM TOKU PO SISTEMU GNSS/CN" in številko objave javnega naročila v Ur. listu RS.
Na obrazcu št. 15 je navedeno: "Izpolniti (naziv in naslov pošiljatelja), izrezati in nalepiti na kuverto oz. ovitek!
Ali prav razumemo; kuverto označimo z napisom NE ODPIRAJ - JN 2411-06-004 - PILOTSKO TESTIRANJE ELEKTRONSKEGA CESTNINJENJA V PROSTEM PROMETNEM TOKU PO SISTEMU GNSS/CN" in številko objave javnega naročila v Ur, na zadnji strani kuverte navedemo naslov poslovodečega ponudnika. K zaprti kuverti priložimo izpolnjen obrazec št. 15.".

Naročnik je v dodatnih pojasnilih podal na zastavljeno vprašanje naslednji odgovor.
"Zaradi nejasnega zapisa, naročnik podaja dodatna pojasnila. Za označevanje ponudb je dovolj, če ponudnik na kuverto oz. ovitek nalepi izrezan in pravilno izpolnjen obrazec št. 15. V primeru, da ponudnik za naslavljanje ne uporabi priloženega obrazca, mora ponudnik kuverto oz. ovitek označiti z napisom: "NE ODPIRAJ - JN 2411-06-004 - PILOTSKO TESTIRANJE ELEKTRONSKEGA CESTNINJENJA V PROSTEM PROMETNEM TOKU PO SISTEMU GNSS/CN" in številko objave javnega naročila ter poleg navesti tudi naslov ponudnika oz. poslovodečega soponudnika."

Kot je razvidno iz citiranega dodatnega pojasnila razpisne dokumentacije, z dne 18.08.2006, ki je sestavni del razpisne dokumentacije, je naročnik dopustil dve možnosti za označevanje ovojnic in sicer, da ponudnik na kuverto oz. ovitek nalepi izrezan in pravilno izpolnjen obrazec št. 15, če pa za naslavljanje ne uporabi priloženega obrazca št. 15, mora ponudnik poleg vseh zahtevanih elementov za oznako pripisati tudi številko objave javnega naročila v Uradnem listu RS. Ugotoviti je potrebno, da obrazec št. 15 ne vsebuje navedbe številke objave javnega naročila v Uradnem listu RS, ampak je na njem navedena številka javnega naročila: "2411-06-004" in številka zadeve: "430-16/2006/".

Državna revizijska komisija je vpogledala v ponudbo izbranega ponudnika in ugotovila, da je izbrani ponudnik na ovojnico nalepil obrazec št. 15, ki ga je izpolnil z zahtevanimi podatki (naziv in naslov poslovodečega soponudnika) in s tem izpolnil zahtevo razpisne dokumentacije iz točke 1.2, saj je uporabil možnost za pravilno označitev ovojnice, ki jo je naročnik določil v dodatnih pojasnilih razpisne dokumentacije, kot njenem sestavnem delu, z dne 18.08.2006. Glede na zgoraj navedeno ugotovitev je potrebno zahtevek za revizijo prvega vlagatelja v tem delu zavrniti kot neutemeljenega.

2. Državna revizijska komisija je v nadaljevanju preverila utemeljenost navedbe prvega vlagatelja, da je iz ponudbe izbranega ponudnika razvidno, da je obrazec št. 1 podpisal le predstavnik družbe Logina d.o.o. Glede na to, da je družba Tenzor d.o.o. pri ponudbi Logine soponudnik in da nikjer iz njihove ponudbe ne izhaja, da je predstavnik Logine d.o.o., ki je edini podpisal obrazec št. 1, pooblaščen za podpis, je ta obrazec izpolnjen nepravilno glede na zahtevo naročnika v točki 2.1 razpisne dokumentacije in v obrazcu št. 1.

Naročnik je v razpisni dokumentaciji, poglavju 2. Navodila ponudnikom za izdelavo ponudbe, v točki 2.1 Priprava ponudbene dokumentacije, v drugem odstavku navedel: "â??Na vsakem posameznem obrazcu ali vzorcu je navedeno, kdo od prijaviteljev (ponudnik, soponudnik oziroma podizvajalec) mora posamezen obrazec ali vzorec potrditi (podpis in žig), če je tako pri tem obrazcu ali vzorcu predvideno.".

Iz obrazca št. 1 - Ponudba je razvidno, da mora obrazec podpisati in žigosati pooblaščena oseba ponudnika oziroma poslovodečega soponudnika. Obrazec št. 1 pa zahteva izpolnitev naslednjih podatkov pod zaporednimi številkami 3. in 4.: "3. Ponudnik", "4. Soponudnik", zaporedna številka 3. pa je označena z zvezdico, ki jo je naročnik obrazložil naslednje: "izpolni ponudnik oziroma poslovodeči soponudnik". Iz vsebine obrazca št. 1 je zato mogoče povsem jasno razumeti, da je v primeru skupne ponudbe pod zaporedno številko 3. naveden poslovodeči soponudnik, pod zaporedno številko 4. pa soponudnik.

Iz vpogleda v ponudbo izbranega ponudnika je razvidno, da je izbrani ponudnik oddal skupno ponudbo, poslovodeči soponudnik je družba Logina d.o.o., soponudnik pa družba Tenzor d.o.o. (obrazec št. 1). Navedeno je razvidno tudi iz obrazca št. 14 - Obrazec o skupnem nastopanju, kjer je družba Logina d.o.o. navedena kot poslovodeči partner, družba Tenzor pa kot soponudnik. Iz obrazca št. 1 - Ponudba je razvidno, da je obrazec podpisala pooblaščena oseba poslovodečega soponudnika, to je zakoniti zastopnik družbe Logina d.o.o., ki je hkrati pooblaščena oseba za podpis pogodbe, kot je razvidno iz tega obrazca. Iz navedenega dejanskega stanja je zato potrebno ugotoviti, da je obrazec št. 1 v ponudbi izbranega ponudnika pravilno podpisan, saj ga je podpisala pooblaščena oseba poslovodečega soponudnika, to je družbe Logina d.o.o..
Glede navedbe prvega vlagatelja, da iz ponudbe izbranega ponudnika ne izhaja, da je predstavnik Logine d.o.o. pooblaščen za podpis s strani družbe Tenzor d.o.o., je potrebno ugotoviti, da naročnik predložitve takega pooblastila v razpisni dokumentaciji ni zahteval. Naročnik v primeru predložitve skupne ponudbe tudi ni zahteval predložitve pogodbe o skupnem nastopanju v smislu določila drugega odstavka 47. člena ZJN-1 (Predložitev skupne ponudbe), ki določa: "Naročnik lahko zahteva, da predloži skupina izvajalcev pravni akt o skupni izvedbi naročila, če bodo izbrani in je to nujno za uspešno izvedbo javnega naročila". Naročnik je v razpisni dokumentaciji, točki 2.1 Priprava ponudbene dokumentacije med ponudbenimi dokumenti zahteval v primeru nastopanja več soponudnikov podpisan obrazec o skupnem nastopanju ter k razpisni dokumentaciji priložil obrazec št.14 - Obrazec o skupnem nastopanju. Izbrani ponudnik je, kot je bilo že zgoraj ugotovljeno, ponudbi priložil pravilno izpolnjen obrazec št. 14, iz katerega je jasno razvidno, da je družba Logina d.o.o. poslovodeči partner, družba Tenzor d.o.o. pa soponudnik, obrazec pa sta podpisala in žigosala oba soponudnika. Državna revizijska komisija poudarja, da je pravilnost oziroma nepravilnost ponudb mogoče presojati zgolj na podlagi zahtev razpisne dokumentacije, ki postanejo po odločitvi naročnika o oddaji javnega naročila aksiom. Ker je izbrani ponudnik izpolnil vse zahteve razpisne dokumentacije, relevantne za presojo obravnavane revizijske navedbe, je zahtevek za revizijo prvega vlagatelja potrebno v tem delu zavrniti kot neutemeljen.

3. Prvi vlagatelj navaja, da so v obrazcu št. 2 - Specifikacija naročila s predračunom nekatere postavke ocenjene kot 0 SIT (npr. oprema nadzornega centra v fazi 2 in 3). V predračunu je prikazana samo cena za posamezne kategorije del (po uradnem zborničnem ceniku) in potem cena posamezne faze projekta (zelo skopo). Iz tako splošno predstavljene specifikacije in predračuna se ne da objektivno razbrati, da ponudbena cena res vključuje vse stroške in dajatve, povezane z izvedbo naročila. Naročnik bi zato moral ponudbo izbranega ponudnika subsidiarno obravnavati v skladu s 53. členom ZJN-1.

Državna revizijska komisija glede revizijske navedbe prvega vlagatelja, da se iz predračuna ne da objektivno razbrati, da ponudbena cena res vključuje vse stroške in dajatve, povezane z izvedbo naročila, poudarja, da naročnik v obrazcu št. 2 - Specifikacija naročila s predračunom ni navedel vrst storitev, ki jih mora ponudnik v predračunu opredeliti s količinami, cenami na enoto in skupno vrednostjo. Naročnik je izpolnitev predračuna prepustil ponudniku s tem, da so v njem vključene vse storitve, ki jih bo v okviru projekta izvedel. Naročnik pa v razpisni dokumentaciji ni izključil možnosti, da se vrednost izvajanja posameznih storitev združuje ali da ponudnik ponudi storitev s ceno 0 SIT. Obratno. Naročnik je dopustil, da ponudnik za posamezno opravljeno storitev ne zaračuna stroškov, kar je povzeti iz dodatnega pojasnila v zvezi z razpisno dokumentacijo - štirinajsti sklop, št.: 430-16/2006/67-0032076, z dne 31.08.2006, ko je naročnik na naslednje vprašanje enega izmed potencialnih ponudnikov: "Za potrebe izvedbe pilotskega projekta je poleg naprav v vozilu potrebno zagotoviti še določeno strojno opremo v nadzornem centru. Zanima nas ali lahko ponudnik uporabi že razpoložljivo strojno opremo v njegovem podjetju in v čigavi lasti ostane ta strojna oprema po zaključku projekta." odgovoril: "Ponudnik lahko uporabi že razpoložljivo strojno opremo v njegovem podjetju, ki po uporabi tudi ostane v njegovi lasti.". Ponudnik je torej lahko uporabil lastno strojno opremo, v skladu s svojo poslovno politiko pa stroškov za uporabo ni zaračunal naročniku. Naročnik je zahteval, da ponudnik v predračun vključi vse stroške za izvedbo predmetnega javnega naročila, obseg in višina teh stroškov pa je prepuščena kalkulaciji in poslovni politiki vsakega ponudnika. Državna revizijska komisija zato ocenjuje, da je izbrani ponudnik predračun izpolnil v skladu z zahtevami razpisne dokumentacije, na podlagi katerih se presoja pravilnost ponudbe.

Glede navedbe prvega vlagatelja, da bi bilo ponudbeno ceno izbranega ponudnika treba obravnavati v skladu s 53. členom ZJN1-1, ki ureja vprašanje neobičajno nizke cene, Državna revizijska komisija najprej ugotavlja, da pravo javnih naročil nizkih cen na splošno ne prepoveduje (kot tudi ne konkurenčno pravo). Prav konkurenčnost ponudb je temeljni interes naročnika in smisel javnega naročanja. Zagotovitev konkurenčnosti omogoča spoštovanje načela gospodarnosti in učinkovitosti porabe javnih sredstev (4. člen ZJN-1), ki naročnika zavezuje, da z izvedbo javnega naročila in izborom ponudbe zagotovi, da je poraba sredstev za naročnika kar najbolj gospodarna, saj je nizka cena eden od bistvenih elementov konkurenčnosti posamezne ponudbe. Oblikovanje ponudbene cene pa je avtonomna pravica vsakega ponudnika, ki ponudbeno ceno oblikuje v skladu s svojimi poslovnimi odločitvami tako, da doseže tržno konkurenčno ponudbeno ceno, ki zagotavlja kakovostno izvedbo javnega naročila.
Naročnik pa ima v skladu s 53. členom ZJN-1 možnost, da preveri upravičenost ponudbene cene, kadar je le-ta po njegovem mnenju prenizka. Naročnik mora, preden ponudbo s pre/nizko oziroma z neobičajno nizko ceno zavrne, od ponudnika zahtevati podrobno obrazložitev vseh postavk ponudbe, za katere meni, da so merodajne in jih mora, upoštevajoč prejete obrazložitve, preveriti. Vendar zakon ne določa, katera cena je neobičajno nizka in to prepušča poslovni odločitvi naročnika. Naročnika zakon tudi ne obvezuje, da mora od ponudnika, ki ponudi nizko ceno, zahtevati obrazložitev ponudbene cene, ampak mora v skladu s pravili 53. člena ZJN-1 ravnati takrat, kadar sta za to izpolnjena dva pogoja in sicer: da je ponudbena cena neobičajno nizka ter da je naročnik odločen zavrniti ponudbo zaradi neobičajno nizke cene. Če torej ponudbena cena zbuja dvom o možnosti in kakovosti izvedbe javnega naročila in želi naročnik tako ponudbo zavrniti, mora pred tem ta dvom odpraviti in od ponudnika zahtevati obrazložitev ter na ta način ugotoviti, ali je oziroma ni taka cena posledica napačne ponudnikove presoje ali napačnega razumevanja razpisne dokumentacije ali napake v ponudbi. Postopek s preverjanjem "neobičajno nizkih cen" je torej namenjen varstvu ponudnika (in ne naročnika) v primerih, če bi naročnik želel izločiti njegovo ponudbo iz postopka ocenjevanja zato, ker je ponujeno ceno ocenil kot "neobičajno nizko".

V konkretnem primeru naročnik ni ocenil, da bi bila ponudbena cena izbranega ponudnika neobičajno nizka, kar bi negativno vplivalo na izvedbo in kakovost izvedbe predmetnega javnega naročila, naročnik zato ponudbene cene izbranega ponudnika ni preverjal skladno z določili 53. člena ZJN-1. Upoštevaje navedene ugotovitve je potrebno zahtevek za revizijo v tem delu zavrniti kot neutemeljenega.

4. Glede navedbe prvega vlagatelja, da je v ponudbi izbranega ponudnika vzorec pogodbe podpisan in parafiran le s strani direktorja Logine d.o.o. in ne tudi s strani predstavnika soponudnika oziroma konzorcijskega partnerja družbe Tenzor d.o.o., kar ni v skladu s točko 2.7 razpisne dokumentacije, je Državna revizijska komisija najprej preverila navedeno določilo razpisne dokumentacije.

Naročnik je v razpisni dokumentaciji, poglavju 2. Navodila ponudnikom za izdelavo ponudbe, točki 2.7 Vzorec pogodbe o izvedbi javnega naročila v prvem odstavku zapisal: "â??Zakoniti zastopnik ponudnika mora vzorec pogodbe na predvidenih mestih izpolniti ter na koncu podpisati in žigosati.". Na vprašanje enega izmed potencialnih ponudnikov je naročnik poslal vsem prevzemnikom razpisne dokumentacije dne 08.08.2006 dodatno pojasnilo v zvezi z razpisno dokumentacijo - peti sklop, št. 430-16/2006/34-0032076 glede izpolnitve točke 2.7 razpisne dokumentacije. Na vprašanje: "V točki 2.7 razpisne dokumentacije (str. 13) ni nikjer navedeno, kdo podpiše in žigosa vzorec pogodbe v primeru skupnega nastopa več ponudnikov. Predvidevamo, da to stori poslovodeči partner, ki v primeru uspeha tudi podpiše pogodbo z naročnikom v imenu in za račun konzorcija. Prosimo za potrditev." je naročnik odgovoril naslednje: "Vzorec pogodbe v primeru skupnega nastopanja ponudnikov podpiše poslovodeči partner, ki v primeru uspeha oziroma izbire kot najugodnejšega ponudnika tudi podpiše pogodbo z naročnikom.".

Iz zgoraj citiranega naročnikovega dodatnega pojasnila točke 2.7 razpisne dokumentacije, ki ga je šteti kot sestavni del razpisne dokumentacije, je jasno razvidno, da je naročnik v primeru predložitve skupne ponudbe določil, da vzorec pogodbe podpiše poslovodeči partner. Ker je iz ponudbe izbranega ponudnika razvidno (obrazec št. 1 in obrazec št. 14), da je družba Logina d.o.o. poslovodeči partner, vzorec pogodbe pa je podpisal zakoniti zastopnik družbe Logina d.o.o., ki je hkrati pooblaščena oseba za podpis pogodbe, je izbrani ponudnik izpolnil določilo točke 2.7 razpisne dokumentacije

Glede očitka prvega vlagatelja, da v ponudbi Logine d.o.o. ni priloženo pooblastilo družbe Tenzor d.o.o. družbi Logina d.o.o. za podpis pogodbe ter da je v izpolnjeni pogodbi kot izvajalec navedena samo družba Logina d.o.o., ponudba izbranega ponudnika v tem delu ni pravilna, Državna revizijska komisija ugotavlja, da ponudbo za izvedbo predmetnega javnega naročila ni dala družba Logina d.o.o. , temveč je bila v postopku oddaje predmetnega javnega naročila predložena skupna ponudba soponudnikov Logina d.o.o. in Tenzor d.o.o., kot je razvidno iz priloženih obrazcev št. 1 in št. 14 k tej ponudbi. Glede očitka, da ponudbi ni predloženo pooblastilo družbe Tenzor d.o.o. družbi Logina d.o.o. za podpis pogodbe, je Državna revizijska komisija že pod točko 2. obrazložitve odločitve o zahtevku za revizijo prvega vlagatelja ugotovila, da naročnik predložitve takega pooblastila v razpisni dokumentaciji ni zahteval. Naročnik je v razpisni dokumentaciji, točki 2.1 Priprava ponudbene dokumentacije med ponudbenimi dokumenti zahteval v primeru nastopanja več soponudnikov podpisan obrazec o skupnem nastopanju ter k razpisni dokumentaciji priložil obrazec št.14 - Obrazec o skupnem nastopanju. Izbrani ponudnik je ponudbi priložil pravilno izpolnjen obrazec št. 14, iz katerega je jasno razvidno, da je družba Logina d.o.o. poslovodeči partner, družba Tenzor d.o.o. pa soponudnik, obrazec pa sta podpisala in žigosala oba soponudnika. Iz naročnikovega navodila, da v primeru predložitve skupne ponudbe vzorec pogodbe podpiše poslovodeči partner, je razumeti, da je tudi kot izvajalec naveden poslovodeči partner, v tem primeru družba Logina d.o.o., zato ponudbe izbranega ponudnika zaradi navedenega očitka ni mogoče označiti kot nepravilne. Zahtevek za revizijo zato v tem delu ni utemeljen.

Ker je Državna revizijska komisija pri presoji utemeljenosti zahtevka za revizijo prvega vlagatelja v delu, ki se nanaša na ponudbo izbranega ponudnika, ugotovila, da zahtevek za revizijo ni utemeljen ter da naročniku v postopku oddaje predmetnega javnega naročila ni mogoče očitati v zahtevku zatrjevanih kršitev, Državna revizijska komisija revizijskih navedb prvega vlagatelja glede dodatnih nepravilnosti ponudbe drugega vlagatelja, upoštevaje načelo hitrosti in načelo učinkovitosti (2. in 4. točka prvega odstavka 3. člena ZRPJN), ki sta temeljni načeli v revizijskih postopkih, ni obravnavala, saj tudi eventualna ugotovitev, da je ponudba drugega vlagatelja nepravilna tudi iz razlogov, ki jih navaja prvi vlagatelj, ne bi vplivala na odločitev o oddaji predmetnega javnega naročila. Državna revizijska komisija je zato v skladu z drugo alineo prvega odstavka 23. člena ZRPJN odločila tako, kot je razvidno iz 2. točke izreka tega sklepa.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa.

Ker je Državna revizijska komisija zahtevek za revizijo prvega vlagatelja zavrnila kot neutemeljen, tretji odstavek 22. člena ZRPJN pa povrnitev potrebnih stroškov, nastalih v zvezi z revizijo, veže na utemeljenost zahtevka za revizijo, je bilo potrebno zavrniti tudi vlagateljevo zahtevo za povračilo stroškov revizijskega postopka.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 3. točke izreka tega sklepa.

Državna revizijska komisija je v nadaljevanju presojala utemeljenost revizijskih navedb v zahtevku za revizijo drugega vlagatelja, v katerih le-ta zatrjuje, da je ponudba izbranega ponudnika nepravilna.

1. Glede navedbe drugega vlagatelja, da obrazec št. 1 v ponudbi izbranega ponudnika ni izpolnjen v skladu z zahtevo točke 2.1.1 razpisne dokumentacije ter dodatnih pojasnil naročnika, z dne 26.07.2006, saj se kot kontaktna oseba za družbo Tenzor d.o.o. navaja Samo Bauman, ki pa ni zakoniti zastopnik te družbe, ki je vpisan v sodnem registru, Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik v razpisni dokumentaciji, točki 2.1.1 - Ponudba zapisal, da morajo biti v tem obrazcu navedeni vsi zahtevani podatki, ponudnik pa mora izpolniti tudi zahteve, ki jih je naročnik navedel v petih alineah. Naročnik je na vprašanje enega izmed potencialnih ponudnikov glede podpisa kontaktne osebe dne 26.07.2006 poslal vsem prevzemnikom razpisne dokumentacije dodatna pojasnila v zvezi z razpisno dokumentacijo - prvi sklop, št. 430-16/2006/19-0032076. Na vprašanje: "Ali se na obrazce pod dane izjave podpiše kontaktna oseba, ki je odgovorna za ponudbo (sodeluje na projektu), oziroma zakoniti zastopnik ponudnika, soponudnika, podizvajalca" je naročnik odgovoril naslednje: "Pod dane izjave se podpiše tista kontaktna oseba ponudnika, ki bo kompetentna za podajanje morebitnih dokazil, ki jih bo lahko od ponudnika zahteval naročnik. Zaradi navedenega vzroka naročnik zahteva, da se bo kot kontaktna oseba na vseh obrazcih navede zakoniti zastopnik ponudnika, soponudnika, podizvajalca.".

Zgoraj citirano dodatno pojasnilo razpisne dokumentacije, točke 2.1.1, ki se šteje kot sestavni del razpisna dokumentacija, določa, da je v ponudbi treba kot kontaktno osebo navesti zakonitega zastopnika ponudnika. Iz vpogleda v ponudbeno dokumentacijo izbranega ponudnika je razvidno, da je na obrazcu št. 1 - Ponudba pri soponudniku družbi Tenzor d.o.o. kot kontaktna oseba naveden Samo Bauman, medtem ko je iz rednega izpiska iz sodnega registra, z dne 23.06.2006, razvidno, da sta kot zastopnika družbe navedeni dve osebi in sicer Bene Albert kot prokurist in Senčar Miran kot direktor. Ker iz izpiska sodnega registra sledi, da Samo Bauman ni zakoniti zastopnik družbe Tenzor d.o.o., je naročnik zahteval poizvedbo za dodatnimi dokazili.

Državna revizijska komisija je iz vpogleda v spisno dokumentacijo naročnika ugotovila, da je naročnik z dopisom, št. 430-16/2006/127-0032076, ki ga je dne 10.11.2006 poslal po faksu izbranemu ponudniku, izvedel poizvedbo, ali je bil Samo Bauman v času oddaje ponudbe za predmetno javno naročilo pooblaščen za podpis ponudbe. Izbrani ponudnik oziroma družba Tenzor d.o.o. je še isti dan (10.11.2006) poslala po faksu pooblastilo, z dne 21.08.2006, ki ga je podpisal direktor družbe Miran Senčar z naslednjo vsebino:
"Podjetje Tenzor d.o.o., Mariborska cesta 13, 2250 Ptuj, matična št.: 5389984, davčna številka: S137216155, direktor Miran Senčar, univ. dipl. inž., izdaja pooblastilo Samu Baumanu, zaposlenemu v podjetju Tenzor, d.o.o., Ptuj, da lahko v imenu podjetja Tenzor, d.o.o. in zanj, pripravi in vodi projekt ter nastopa kot kontaktna oseba za Javno naročilo - Pilotsko testiranje elektronskega cestninjenja v PPT po GNSS/CN, razpisanega s strani Ministrstva za promet, Direktorat za ceste, Sektor za avtoceste, Ljubljana.".
Glede vprašanja zastopanja družbe Državna revizijska komisija izpostavlja, da Zakon o gospodarskih družbah (Uradni list RS, št. 42/06, 60/06; v nadaljnjem besedilu: ZGD-1) v prvem odstavku 32. člena (zastopanje družbe) določa, da družbo zastopajo osebe, ki so določene z zakonom ali aktom o ustanovitvi družbe na podlagi zakona (zakoniti zastopnik). Gre za zakonite oziroma korporacijske zastopnike, katerih upravičenje za zastopanje lahko temelji neposredno na zakonu oziroma ga te osebe pridobijo z imenovanjem na tisto funkcijo v organu družbe, za katero zakon oziroma pravila družbe v skladu z zakonom kot pravno posledico imenovanja določajo pridobitev upravičenja za zastopanje družbe. Poleg korporacijskih zastopnikov lahko družbo zastopa tudi prokurist (33. do 38. člen ZGD-1), katerega upravičenje za zastopanje temelji na prokuri kot posebni obliki pooblastila, ter pooblaščenec, ki mu družba oziroma v njenem imenu korporacijski zastopnik podeli pooblastilo za zastopanje s pravnim poslom. Za zastopanje družbe na podlagi pooblastila, ki ga podeli korporacijski zastopnik, veljajo splošna pravila obligacijskega prava o zastopanju. Navedeno pomeni, da lahko ponudbeno dokumentacijo podpiše ali nastopa kot kontaktna oseba bodisi zakoniti (korporacijski) zastopnik ponudnika bodisi oseba, ki jo zakoniti zastopnik pooblasti za podpis oziroma za nastopanje kot kontaktno osebo.
Državna revizijska komisija glede na zgoraj navedeno ugotavlja, da ponudbe izbranega ponudnika zaradi očitka drugega vlagatelja, da je kot kontaktna oseba za družbo Tenzor d.o.o. naveden Samo Bauman, ki ni zakoniti zastopnik te družbe, ni mogoče označiti kot nepravilne. Kot je razvidno iz predloženega pooblastila, z dne 21.08.2006, je Sama Baumana kot kontaktno osebo za nastopanje v predmetnem postopku ter pripravo in vodenje projekta pooblastil zakoniti zastopnik družbe Tenzor d.o.o.. Ker naročnik v razpisni dokumentaciji ni zahteval predložitev pooblastila v primeru pooblastilnega razmerja, tudi kasnejša predložitev pooblastila, ki je bilo dano v času priprave ponudbe, ne more pomeniti neizpolnjevanja zahteve razpisne dokumentacije in s tem posledično nepravilnosti ponudbe izbranega ponudnika. Zahtevek za revizijo je zato v tem delu treba označiti kot neutemeljen.

2. Drugi vlagatelj očita, da je izbrani ponudnik napačno izpolnil vzorec pogodbe, saj je na prvi strani kot izvajalec navedena le družba Logina d.o.o., medtem ko bi glede na skupni nastop izbranih ponudnikov morala biti na tem mestu navedena tudi družba Tenzor d.o.o..
Naročnik je razpisni dokumentaciji priložil v poglavju 7. vzorec pogodbe, v katerem je zahteval, da ga izpolni izvajalec ter tudi podpiše izvajalec. Glede izpolnitve vzorca pogodbe je naročnik v razpisni dokumentaciji, poglavju 2. Navodila ponudnikom za izdelavo ponudbe, točki 2.7 Vzorec pogodbe o izvedbi javnega naročila v prvem odstavku zapisal: "â??Zakoniti zastopnik ponudnika mora vzorec pogodbe na predvidenih mestih izpolniti ter na koncu podpisati in žigosati.". Na vprašanje enega izmed potencialnih ponudnikov je naročnik poslal vsem prevzemnikom razpisne dokumentacije dne 08.08.2006 dodatno pojasnilo v zvezi z razpisno dokumentacijo - peti sklop, št. 430-16/2006/34-0032076 glede izpolnitve točke 2.7 razpisne dokumentacije. Na vprašanje: "V točki 2.7 razpisne dokumentacije (str. 13) ni nikjer navedeno, kdo podpiše in žigosa vzorec pogodbe v primeru skupnega nastopa več ponudnikov. Predvidevamo, da to stori poslovodeči partner, ki v primeru uspeha tudi podpiše pogodbo z naročnikom v imenu in za račun konzorcija. Prosimo za potrditev.", je naročnik odgovoril naslednje: "Vzorec pogodbe v primeru skupnega nastopanja ponudnikov podpiše poslovodeči partner, ki v primeru uspeha oziroma izbire kot najugodnejšega ponudnika tudi podpiše pogodbo z naročnikom.".
Iz zgoraj navedenega pojasnila razpisne dokumentacije, ki je njen sestavni del, je jasno razvidno, da je naročnik zahteval, da vzorec pogodbe s strani izvajalca v primeru skupne ponudbe podpiše poslovodeči partner. Naročnik v razpisni dokumentaciji sicer ni izrecno določil, kako je treba izpolniti vzorec pogodbe na prvi strani pri pojmu "izvajalec", vendar je iz naročnikove zahteve, da mora vzorec pogodbe podpisati poslovodeči partner kot "izvajalec" predmetnega javnega naročila, zaradi enakega poimenovanja - "izvajalec" mogoče razumeti, da mora biti kot "izvajalec" na prvi strani vzorca pogodbe v primeru skupne ponudbe naveden poslovodeči partner. Iz ponudbe izbranega ponudnika je razvidno, da je družba Logina d.o.o poslovodeči partner, družba Tenzor d.o.o. pa soponudnik (obrazec št. 1 in obrazec št.14), družba Logina d.o.o. pa je tudi navedena kot izvajalec na prvi strani vzorca pogodbe. Navedbi drugega vlagatelja, da bi moral biti v vzorcu pogodbe na prvi strani kot izvajalec navedena tudi družba Tenzor d.o.o., zato ni mogoče slediti, saj je treba v revizijskem postopku pravilnost ponudbe presojati z vidika zahtev razpisne dokumentacije, odsotnost konkretnega navodila za izpolnitev ponudbenega dokumenta pa ne more biti v škodo ponudnika tako, da bi se njegova ponudba štela za nepravilno. Ponudbe izbranega ponudnika zato ni mogoče označiti kot nepravilne, saj je izbrani ponudnik pri izpolnitvi vzorca pogodbe sledil zahtevam naročnika iz razpisne dokumentacije. Zahtevek za revizijo drugega vlagatelja zato v tem delu ni utemeljen.

3. Drugi vlagatelj navaja, da bančna garancija za resnost ponudbe, ki jo je predložil izbrani ponudnik, ni v skladu z zahtevo točke 2.5.1 razpisne dokumentacije, saj je zapisan tudi pričetek njene veljavnosti, česar v vzorcu obrazca ni najti.

Državna revizijska komisija je pri presoji utemeljenosti revizijske navedbe drugega vlagatelja glede nepravilnosti ponudbe izbranega ponudnika oziroma z njegove strani predložene nepravilne bančne garancije za resnost ponudbe vpogledala v ponudbo izbranega ponudnika in ugotovila, da bančna garancija vsebuje naslednje besedilo: "Ta garancija velja od dne 05.09.2006 in vse dotlej â??", medtem ko je v obrazcu št. 5 - vzorec bančne garancije za resnost ponudbe, ki je priloga razpisne dokumentacije, zapisano: "Ta garancija velja vse dotlej â?? ". Iz primerjave navedenega besedila je razvidno, da je v garanciji za resnost ponudbe, ki jo je svoji ponudbi priložil izbrani ponudnik, dodano besedilo: "od dne 05.09.2006 in", s čemer je naveden pričetek njene veljavnosti, kot pravilno navaja drugi vlagatelj; bančna garancija je namreč pričela veljati dne 05.09.2006, na dan predložitve ponudbe.
Državna revizijska komisija ugotavlja, da bančna garancija za resnost ponudbe, ki jo je predložil izbrani ponudnik, vsebuje vsa določila, ki jih je v vzorcu bančne garancije zahteval naročnik, navedeno dodano besedilo pa zgolj navaja začetek njene dejanske veljavnosti in ne predstavlja vsebinske spremembe te garancije. S tem pa predložena bančna garancija tudi izpolnjuje določila Pravilnika o vrstah finančnih zavarovanj, s katerimi ponudnik zavaruje izpolnitev svoje obveznosti v postopku oddaje javnega naročila (Uradni list RS, št. 25/2004 in 87/2004), ki v četrtem odstavku 2. člena določa: "Ponudnikova predložena bančna garancija ne sme bistveno odstopati od vzorca iz razpisne dokumentacije, vendar pa predložena bančna garancije ne sme vsebovati dodatnih pogojev za izplačilo, krajših rokov, kot jih določi naročnik, nižjega zneska zavarovanja, kot ga določi naročnik ali spremenjene krajevne pristojnosti za reševanje sporov med upravičencem in banko oziroma zavarovalnico.". Citirani pravilnik torej dopušča odstopanja bančnih garancij od vzorca iz razpisne dokumentacije, vendar ta odstopanja ne smejo biti bistvena. Bančna garancija za resnost ponudbe, ki jo je predložil izbrani ponudnik, je vsebovala vse sestavine, navedene v vzorcu bančne garancije za resnost ponudbe iz razpisne dokumentacije, dopolnitev glede začetka njene veljavnosti pa ne pomeni bistvenega odstopanja in ne vpliva na njeno vsebino, kot je bilo že zgoraj ugotovljeno. Bančna garancija za resnost ponudbe tudi ni vsebovala dodatnih pogojev glede izplačila, krajših rokov ali nižjega zneska zavarovanja, kot je določil naročnik, ali spremenjene krajevne pristojnosti za reševanje sporov med upravičencem in banko, kar citirani pravilnik prepoveduje. Zgoraj navedena dopolnitev besedila v bančni garanciji za resnost ponudbe tudi ne poslabšuje zahtevanih pogojev in ne zmanjšuje možnosti vnovčenja garancije v primeru, da bi izbrani ponudnik umaknil ali spremenil ponudbo oziroma ne bi podpisal pogodbe za izvedbo javnega naročila.
Ker s strani izbranega ponudnika predložena bančna garancija za resnost ponudbe izpolnjuje zahteve naročnika, zapisane v razpisni dokumentaciji, točki 2.5.1 (Finančno zavarovanje) in vsebuje vse v vzorcu bančne garancije za resnost ponudbe (obrazec št. 5) zahtevane sestavine, dodano besedilo pa ne pomeni spremembe vsebine garancije, Državna revizijska komisija ugotavlja, da iz tega razloga ponudbe izbranega ponudnika ni mogoče šteti kot nepravilne, zato zahtevek za revizijo v tem delu zavrača kot neutemeljen.

4. Državna revizijska komisija je v nadaljevanju presojala utemeljenost navedbe drugega vlagatelja, da je ponudba izbranega ponudnika nepravilna, ker ne vsebuje podatkov in dokazil za družbo Q-Free ASA, kot so zahtevani v razpisni dokumentaciji za podizvajalce. Drugi vlagatelj ta očitek utemeljuje na podlagi neobvezne priloge v ponudbi izbranega ponudnika, v kateri se družba Q-Free ASA zavezuje, da bo izbranemu ponudniku dobavila DSRC proizvode in mu nudila tehnično podporo pri njihovi integraciji.

Državna revizijska komisija je vpogledala v ponudbo izbranega ponudnika in ugotovila, da je ponudbi priložen dopis družbe Q-Free ASA, z dne 29.08.2006. Iz omenjenega dopisa je razvidno, da je družba Q-Free ASA potrdila, da je pripravljena družbi Logina d.o.o. dobaviti proizvode in obcestne oddajnike za integracijo v OBU, ki je razvit s strani družbe Logina d.o.o.. Iz navedenega dopisa zgolj sledi, da je družba Q-Free ASA potrdila pripravljenost dobaviti družbi Logina d.o.o. dva proizvoda. Izbrani ponudnik je v obrazcu št. 2 - Specifikacija naročila s predračunom navedena proizvoda vključil v svoj predračun, kot sledi:
"Vrsta storitve Institucija Enota Količina
DSRC Enota Q Free Logina kos 1
DSRC modem Q Free Logina kos 50"

Dokumentacija izbranega ponudnika izkazuje, da je med družbo Q-Free ASA in družbo Logina d.o.o. vzpostavljen poslovni odnos dobavitelj - kupec. Družba Q-Free ASA se je z omenjenim dopisom obvezala, da je pripravljena družbi Logina d.o.o. dobaviti proizvode DSRC, na osnovi tega dopisa pa je izbrani ponudnik te proizvode vkalkuliral v svojo ponudbeno ceno. Na osnovi citiranega dopisa torej ni mogoče trditi, da je med izbranim ponudnikom in družbo Q-Free ASA vzpostavljeno podizvajalsko razmerje, saj je iz predložene dokumentacije razvidno, da gre le za kupoprodajno razmerje. ZJN-1 v 46. členu (Ugotavljanje sposobnosti za podizvajalce) določa, da lahko naročnik od ponudnikov zahteva, da v ponudbi navedejo, "v kolikšnem delu bodo izvedbo javnega naročila oddali podizvajalcu". Iz citirane zakonske norme je torej razvidno, da v primeru podizvajalskega odnosa odda ponudnik del javnega naročila v samostojno izvedbo podizvajalcu. V obravnavanem primeru pa izbrani ponudnik ni oddal družbi Q-Free ASA v izvedbo dela javnega naročila, ampak si je z omenjenim dopisom zagotovil kupoprodajni odnos oziroma dobavo teh proizvodov v primeru pridobitve izvedbe javnega naročila. Po mnenju Državne revizijske komisije tudi zapis v omenjenem dopisu, da je družba Q-Free ASA pripravljena nuditi tehnično podporo družbi Logina d.o.o., ki bo omogočila integracijo in uporabo navedenih proizvodov, ne predstavlja podizvajalskega odnosa, ampak gre le za pripravljenost oziroma izraženo voljo za nudenje pomoči pri opravljanju nekaterih strokovnih storitev s strani Q-Free ASA. Zahtevek za revizijo je bilo zato treba v tem delu označiti kot neutemeljen.

Očitek drugega vlagatelja, da naročnik od izbranega ponudnika ni zahteval dodatnega pojasnila v zvezi s tem dopisom, kot to dovoljuje 54. člen ZJN-1 (Dodatna pojasnila in dopustni popravki), je z vidika te zakonske norme neutemeljen. ZJN-1 v 54. členu sicer dovoljuje naročniku, da sme zahtevati, da ponudniki dopolnijo ali pojasnijo predložene dokumente, vendar je odločitev o tem, ali bo naročnik zahteval pojasnilo določenega dokumenta, prepuščena odločitvi naročnika. Ker naročnik v ponudbi izbranega ponudnika priloženega dopisa s strani družbe Q-Free ASA očitno ni razumel tako, da gre med družbo Q-Free ASA in izbranim ponudnikom za podizvajalski odnos, pojasnila od izbranega ponudnika v smislu 54. člena ZJN-1 tudi ni zahteval.

5. Drugi vlagatelj navaja, da dvomi v oceno naročnika o tehničnih primernostih ostalih ponudb (tudi izbranega ponudnika) ter da v odgovorih na enajsti sklop vprašanj, z dne 24.08.2006, naročnik ni želel in tudi ni odgovoril na 4. vprašanje, v katerem je potencialni ponudnik želel vedeti, po kakšnih kriterijih se bo ocenjevala tehnična ustreznost rešitve, opisana na obrazcu št. 3.

Naročnik je v dodatnih pojasnilih v zvezi z razpisno dokumentacijo - enajsti sklop, št.: 430-16/2006/60-0032076, z dne 24.08.2006, ki jih je poslal vsem prevzemnikom razpisne dokumentacije, na naslednje vprašanje pod točko 4.: "V poglavju 3. "Izbor ponudb" ni opredeljeno kako in na kakšnih kriterijih se bo ocenjevala tehnična ustreznost ponudbe. Prosimo, da opredelite po kakšnih kriterijih se bo ocenjevala tehnična ustreznost rešitve opisana na Obrazcu št. 3 Opis ponudnikove rešitve skupaj s testnim scenarijem in terminskim načrtom"" odgovoril:
"Naročnik pojasnjuje, da mora ponudba zato, da ustreza vsem zahtevam razpisne dokumentacije, med drugim vsebovati tudi pravilno izpolnjen Obrazec št. 3 "Opis ponudnikove rešitve skupaj s testnim scenarijem in terminskim načrtom", oziroma je navedeni Obrazec št. 3 del ponudbene dokumentacije. Glede ocenjevanja ponudb pa naročnik dodaja, da je v razpisni dokumentaciji, točka 3.4, določil, da bo v postopku ocenjevanja ponudbe ocenjeval le na podlagi merila najnižja cena. Če bo več ponudb imelo enako najnižjo ceno, bo izbrana tista ponudba med njimi, ki je k naročniku prispela prej.".

Glede revizijske navedbe drugega vlagatelja, da od naročnika ni dobil odgovora na vprašanje, po kakšnih kriterijih se bo ocenjevala tehnična ustreznost rešitve, opisana na obrazcu št. 3, Državna revizijska komisija ugotavlja, da so v smislu določila petega odstavka 12. člena ZRPJN prepozne. Ponudnik ima namreč v skladu s prvim odstavkom 12. člena ZRPJN pravico vložiti zahtevek za revizijo v vseh stopnjah postopka oddaje javnega naročila, razen če ZJN-1 in ta zakon ne določata drugače. Ponudnik lahko torej glede razpisnih pogojev, kriterijev za ocenjevanje ponudb in drugih elementov razpisne dokumentacije ter zoper vsako ravnanje naročnika, pravočasno vloži zahtevek za revizijo in v revizijskem postopku (če se njegovi očitki izkažejo za utemeljene) doseže odpravo nezakonitih določil razpisne dokumentacije. Ker se zainteresirani ponudnik z razpisnimi pogoji in vsebino razpisne dokumentacije seznani že ob objavi javnega razpisa in dvigu ter pregledu razpisne dokumentacije, skuša ZRPJN preprečiti situacije, ko ponudnik ob pregledu sicer opazi sporna oziroma domnevno nezakonita določila razpisne dokumentacije, vendar zoper njih ne reagira takoj, ker pričakuje ugoden izid, zahtevek za revizijo pa vloži šele potem, ko se postopek oddaje javnega naročila zanj ne konča ugodno. Peti odstavek 12. člena ZRPJN zato določa, da vlagatelj po preteku roka, določenega za predložitev ponudb oziroma prijav, ne more navajati kršitev, ki so mu bile ali bi mu morale biti znane pred potekom tega roka, pa kljub temu ni vložil zahtevka za revizijo že pred potekom roka, določenega za predložitev ponudb oziroma prijav, razen v primerih, ko dokaže, da zatrjevanih kršitev objektivno ni bilo mogoče ugotoviti pred tem trenutkom.

Vlagateljevi očitki, da naročnik ni odgovoril na 4. vprašanje, v katerem je potencialni ponudnik želel vedeti, po kakšnih kriterijih se bo ocenjevala tehnična ustreznost rešitve, opisana na obrazcu št. 3 ter da zato posledično dvomi v oceno naročnika o tehničnih primernostih ostalih ponudb, so zato prepozni, saj je bil z vsebino razpisne dokumentacije in dodatnimi pojasnili naročnika kot njenim sestavnim delom seznanjen pred rokom, na katerega je vezan prekluzivni učinek petega odstavka 12. člena ZRPJN, to pa je rok za oddajo ponudb. Navedeno pomeni, da vlagatelj po roku, določenem za predložitev ponudb oziroma prijav, ne more vložiti zahtevka za revizijo glede elementov, ki jih je v objavi javnega razpisa ali v razpisni dokumentaciji oziroma dodatnih pojasnilih navedel naročnik. Določila javnega razpisa in vsebine razpisne dokumentacije postanejo po tem trenutku aksiom, možnost njihovega izpodbijanja pa je prekludirana - meritorna presoja revizijskih navedb glede vsebine razpisne dokumentacije namreč v tej fazi postopka ni več mogoča.

Glede očitka drugega vlagatelja, da dvomi v oceno naročnika o tehničnih primernostih drugih ponudb, tudi ponudbe izbranega ponudnika, Državna revizijska komisija izpostavlja, da drugi vlagatelj hkrati navaja, da je naročnik pri vpogledu v ponudbe, dne 16.10.2006, navedel, da naj bi bile po njegovi oceni vse ponudbe tehnično primerne. Iz navedenega sledi, da je iz tehničnega vidika primerna tudi njegova ponudba, drugi vlagatelj pa ob tem ne dokaže, zakaj naj bi bile ponudbe ostalih ponudnikov tehnično neprimerne, ampak izraža le dvom glede tehnične primernosti ponudb.Tako pavšalne navedbe pa v revizijskem postopku ni mogoče obravnavati, saj mora vlagatelj skladno s 5. točko tretjega odstavka 12. člena ZRPJN v zahtevku za revizijo navesti dejstva in dokaze, s katerimi se kršitve dokazujejo; zahteva o trditveno-dokaznem bremenu pa izhaja tudi iz 7. in 212. člena ZPP v povezavi s petim odstavkom 3. člena ZRPJN.

Glede predloga drugega vlagatelja, da se v revizijskem postopku imenuje strokovnjaka na tem področju, ki naj pregleda tehnične rešitve v ponudbah izbranega ponudnika in prvega vlagatelja in oceni njihovo tehnično primernost, se Državna revizijska komisija pridružuje navedbi naročnika iz sklepa, z dne 10.11.2006, s katerim je zavrnil vlagateljev zahtevek za revizijo. Predmet javnega naročila je pilotsko testiranje in ne uvedba končnega projekta elektronskega cestninjenja v prostem prometnem toku po sistemu GNSS/CN. Kot pojasnjuje naročnik, je bistvo predmetnega javnega naročila le preizkus vitalnih komponent satelitske tehnologije GNSS/CN in opredelitev organizacijskih pogojev za izvajanje elektronskega cestninjenja v prostem prometnem toku. Da gre za specifičen projekt, izhaja tudi iz 12. člena vzorca pogodbe, kjer je naročnik zapisal: "Zaradi specifične narave projekta, katerega namen je testiranje specifične rešitve, izvajalec ne more jamčiti za končni uspeh, torej delovanje testirane rešitve, odgovarja pa za kvalitetno izvajanje projekta v skladu s pravili stroke.". Glede na zgoraj navedeno Državna revizijska komisija ocenjuje, da angažiranje strokovnjaka za pregled tehničnih rešitev v ponudbah izbranega ponudnika in prvega vlagatelja, upoštevaje specifičnost predmetnega javnega naročila, ter ob odsotnosti kriterijev za ocenjevanje tehnične ustreznosti rešitve, kot to očita drugi vlagatelj, v tej fazi ne bi dalo zadovoljivih rezultatov.

Drugi vlagatelj v nadaljevanju navaja, da se je naročnik v delu razpisne dokumentacije (tehnična specifikacija in plan testiranja) gotovo naslonil na izsledke študije upravičenosti vzpostavitve elektronskega sistema cestninjenja v prostem prometnem toku, katere naročnik je bil sam skupaj z Ministrstvom za informacijsko družbo, česar v razpisni dokumentaciji sicer ne navaja. Eden od izvajalcev študije je bila tudi družba Logina d.o.o., zaradi česar je sodelovanje družbe Logina d.o.o. na tem javnem razpisu nedopustno. V zvezi s temi revizijskimi navedbami Državna revizijska komisija ugotavlja, da se razpisna dokumentacija, kot to tudi navaja drugi vlagatelj, ne sklicuje na navedeno študijo, drugi vlagatelj pa tudi ni podal dokazov za konkretno povzemanje vsebine študije v razpisni dokumentaciji, prav tako tudi ne navaja, kateri del razpisne dokumentacije naj bi pripravila družba Logina d.o.o.. ZJN-1 v drugem odstavku 5. člena sicer prepoveduje, da bi pripravljalec razpisne dokumentacije ali njenih delov nastopal kot ponudnik ali kot podizvajalec oziroma da bi sodeloval s ponudnikom pri pripravi ponudbe, vendar drugi vlagatelj ni dokazal, da je družba Logina d.o.o. pripravila razpisno dokumentacijo ali del razpisne dokumentacije oziroma da je bilo kršeno to zakonsko določilo. Državna revizijska komisija pa v zvezi s to revizijsko navedbo hkrati opozarja, da je v smislu določila petega odstavka 12. člena ZRPJN tudi prepozna, saj drugi vlagatelj ne dokazuje, da mu pred zakonsko določenim rokom ta dejstva niso bila znana.

Ker drugi vlagatelj ni uspel dokazati očitanih nepravilnosti in kršitev, je Državna revizijska komisija tudi v tem delu zahtevek za revizijo zavrnila kot neutemeljen.

Državna revizijska komisija je v nadaljevanju preverila utemeljenost navedbe drugega vlagatelja, da je nepravilna odločitev naročnika o zavrnitvi njegove ponudbe kot nepravilne, ker opis rešitve, testni scenarij in terminski načrt, ki jih je naročnik zahteval v obrazcu št. 3, naj ne bi bili podani v skladu z naročnikovo zahtevo iz točke 2.1 razpisne dokumentacije in dodatnimi pojasnili v odgovorih na vprašanja, z dne 28.08.2006.

Iz razpisne dokumentacije, poglavja 2. Navodila ponudnikom za izdelavo ponudbe, je razvidno, da je naročnik v točki 2.1 Priprava ponudbene dokumentacije v drugem odstavku zapisal:
"Ponudnik mora izpolniti priložene obrazce in vzorce. Tabele oziroma druga polja namenjena izpolnjevanju lahko ponudnik po potrebi razširi ali kopira, razen če pri posameznem obrazcu ali vzorcu ni navedeno drugače. Na vsakem posameznem obrazcu ali vzorcu je navedeno, kdo od prijaviteljev (ponudnik, soponudnik oziroma podizvajalec) mora posamezen obrazec ali vzorec potrditi (podpis in žig), če je tako pri tem obrazcu ali vzorcu predvideno.".

Naročnik je dne 28.08.2006 poslal vsem prevzemnikom razpisne dokumentacije dodatna pojasnila v zvezi z razpisno dokumentacijo - trinajsti sklop, št.: 430-16/2006/65-0032076. Na naslednje vprašanje potencialnega ponudnika: "Obrazec št. 3 na strani 48 "Opis ponudnikove rešitve skupaj s testnim scenarijem in terminskim načrtom" je razdeljen na odstavke "Opis ponudnikove rešitve", "Opis zahtevanih testnih scenarijev (2. in 3. faza)" in "Terminski načrt". Odstavki imajo za vnašanje besedila predvidene okvirčke oz. text box-e. Ali je pri izpolnjevanju obrazca obvezno pisati v okvirčke, saj je okvirček zelo težko obvladovati kadar tekst zajema več strani kompleksnega teksta (slike, tabele, grafiâ??)" Ali lahko v okvirčkih navedemo oz. se sklicujemo na imena dokumentov, ki jih priložimo k obrazcu"" je naročnik odgovoril:
"Naročnik je v okviru šestega sklopa dodatnih pojasnil, z dne 11.08.2006, že zapisal: "Razpisna dokumentacija v točki 2.1 Priprava ponudbene dokumentacije v drugem odstavku med drugim določa:
"Ponudnik mora izpolniti priložene obrazce in vzorce. Tabele oziroma druga polja namenjena izpolnjevanju lahko ponudnik po potrebi razširi ali kopira, razen če pri posameznem obrazcu ali vzorcu ni navedeno drugačeâ??"
Obrazec 3 - OPIS PONUDNIKOVE REšITVE SKUPAJ S TESTNIM SCENARIJEJM IN TERMINSKIM NAČRTOM sestavljajo tri rubrike oziroma kvadratki, ki jih lahko ponudnik v primeru, če bodo opisi in terminski načrt zahtevali večje število strani, skladno s točko 2.1. razpisne dokumentacije, po potrebi razširi ali kopira. Po zaključku te rubrike mora ponudnik nadaljevati z naslednjo rubriko."
Iz tega sledi, da morajo ponudniki svoje opise rešitve skupaj s testnim scenarijem in terminskim načrtom vstaviti v okvirčke, ki jih predvideva obrazec št. 3, pri čemer lahko ponudniki slike, tabele ali grafe obrazcu št. 3 priložijo kot priloge. Mesto, kjer naj bi se nahajala določena vsebina, ki je v prilogi, mora biti jasno označeno z nazivom "Priloga", zaporedno številko priloge in naslovom (npr. Priloga 1: Naslov vsebine). Vse priloge, ki se nanašajo na vsebino, ki jo predvideva obrazec št. 3, morajo biti umeščene takoj za obrazec št. 3 in sicer razvrščene po zaporednih številkah.
Priloge, ki ne bodo označene na zgoraj zahtevani način, bo naročnik obravnaval kot brezpredmetne in jih pri pregledu ponudbe ne bo upošteval.".

Državna revizijska komisija je vpogledala v ponudbo drugega vlagatelja in ugotovila, da le-ta glede izpolnitve obrazca št. 3 - Opis ponudnikove rešitve skupaj s testnim scenarijem in terminskim načrtom ni sledil navodilom naročnika v razpisni dokumentaciji in dodatnih pojasnilih razpisne dokumentacije kot njenem sestavnem delu. Drugi vlagatelj je v okvirček Opis ponudnikove rešitve zapisal "Glej prilogo: Testiranje sistema GNSS v Sloveniji - opis tehnične rešitve, Verzija 0.7", v okvirček Opis zahtevanih testnih scenarijev (2. in 3. faza) je zapisal: "Glej prilogo: Testiranje sistema GNSS v Sloveniji - Načrt testiranja, Verzija 0.7", v okvirček Terminski načrt pa je zapisal: "Glej prilogo: Terminski plan". Drugi vlagatelj je torej kot priloge predložil vse dokumente, ki bi jih v skladu z zahtevo razpisne dokumentacije moral vpisati v ustrezne okvirčke. Ker je drugi vlagatelj opis tehnične rešitve, testni scenarij in terminski plan v obrazcu št. 3 v svoji ponudbi predložil kot priloge, medtem ko je naročnik dovolil, da se kot priloge k temu obrazcu priložijo le slike, tabele in grafi, je ravnal v nasprotju z izrecno zahtevo naročnika v razpisni dokumentaciji.

Državna revizijska komisija upoštevaje dejstvo, da drugi vlagatelj ni izpolnil jasno določenih zahtev razpisne dokumentacije glede izpolnitve obrazca št. 3, ne more pritrditi revizijski navedbi drugega vlagatelja, da je naročnik njegovo ponudbo neupravičeno izločil kot nepravilno. Ponudba je namreč v smislu 13. točke 3. člena ZJN-1 pravilna, če je pravočasna in za katero se po odpiranju ponudb, na podlagi pregleda in ocenjevanja ugotovi, da v celoti izpolnjuje vse zahteve iz razpisne dokumentacije. Ker ponudba drugega vlagatelja ni izpolnjevala naročnikovih zahtev glede izpolnitve obrazca št. 3, navedenih v razpisni dokumentaciji in dodatnih pojasnilih razpisne dokumentacije, je ni mogoče šteti za pravilno, zato je bilo potrebno zahtevek za revizijo drugega vlagatelja v tem delu zavrniti kot neutemeljen.

Ker je Državna revizijska komisija pri presoji utemeljenosti zahtevka za revizijo drugega vlagatelja v delu, ki se nanaša na ponudbo izbranega ponudnika, ugotovila, da zahtevek za revizijo ni utemeljen ter da naročniku v postopku oddaje predmetnega javnega naročila ni mogoče očitati v zahtevku zatrjevanih nepravilnosti in kršitev, ter hkrati ugotovila da je zahtevek za revizijo drugega vlagatelja v delu, ki se nanaša na pravilnost njegove ponudbe neutemeljen, Državna revizijska komisija revizijskih navedb drugega vlagatelja glede nepravilnosti ponudbe prvega vlagatelja, upoštevaje načelo hitrosti in načelo učinkovitosti (2. in 4. točka prvega odstavka 3. člena ZRPJN), ki sta temeljni načeli v revizijskih postopkih, ni obravnavala, saj tudi eventualna ugotovitev, da je ponudba prvega vlagatelja nepravilna iz razlogov, ki jih navaja drugi vlagatelj, ne bi vplivala na odločitev o oddaji predmetnega javnega naročila. Državna revizijska komisija je zato v skladu z drugo alineo prvega odstavka 23. člena ZRPJN odločila tako, kot je razvidno iz 4. točke izreka tega sklepa.
S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 4. točke izreka tega sklepa.
Ker je Državna revizijska komisija zahtevek za revizijo drugega vlagatelja zavrnila kot neutemeljen, tretji odstavek 22. člena ZRPJN pa povrnitev potrebnih stroškov, nastalih v zvezi z revizijo, veže na utemeljenost zahtevka za revizijo, je bilo potrebno zavrniti tudi vlagateljevo zahtevo za povračilo stroškov revizijskega postopka.
S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 5. točke izreka tega sklepa.

Državna revizijska komisija je v nadaljevanju presojala utemeljenost navedb tretjega vlagatelja in sicer najprej tiste navedbe, za katere tretji vlagatelj navaja, da mu je naročnik omejil pravico do vpogleda v postopkovno dokumentacijo ter je nepravilno opredelil poslovno skrivnost, s čimer je kršil načelo javnosti in pravico do učinkovitega pravnega varstva.
1. Po mnenju tretjega vlagatelja ne obstojijo nobeni zakoniti razlogi za naročnikovo ravnanje, ko mu ni omogočil vpogleda v obrazec št. 3 oziroma ko je na vpogledu v ponudbo prvega vlagatelja, dne 17.10.2006, naročnik predstavniku tega ponudnika dopustil, da je preprečil pooblaščencu tretjega vlagatelja vpogled v to, ali je obrazec št. 3 sploh formalno izpolnjen na predpisan način.

Iz spisne dokumentacije je razvidno, da je naročnik dne 17.10.2006 omogočil ponudnikom vpogled v ponudbe drugih ponudnikov, med drugim tudi tretjemu vlagatelju vpogled v ponudbo prvega vlagatelja. V zapisniku tega vpogleda je pod točko 4. naslednji zapis:
"Pri pregledu te ponudbe je bila s strani IRC Celje d.o.o. postavljena zahteva po vpogledu v oblikovni del obrazca 3, in sicer za vpogled v okvirček 1. Naročnik je skupaj s prisotnim predstavnikom Hermes Softlab d.d. to dovolil. Po opravljenem vpogledu je bil obrazec 3 ustrezno zapečaten (z lepilnim trakom) v prvotno stanje.Po tem je bila s strani IRC Celje d.o.o. ponovno postavljena zahteva še za vpogled v okvirček 2 in 3 oz. v njune oblikovne lastnosti. To je zavrnil tako prisoten predstavnik Hermes Softlab d.d. kot tudi naročnik, z obrazložitvijo, da so možnost za ta vpogled imeli že pri vpogledu v okvirček 1 obrazca 3.".

Iz zgoraj citiranega zapisa vpogleda v ponudbo prvega vlagatelja s strani tretjega vlagatelja, dne 17.10.2006, gre razbrati, da revizijska navedba tretjega vlagatelja ni povsem točna, saj mu je na tem vpogledu bil omogočen vpogled v ponudbo prvega vlagatelja z vidika formalne izpolnitve oziroma oblikovnega dela obrazca št. 3 in sicer v okvirček 1, kot je zahteval tretji vlagatelj. Tretjemu vlagatelju sicer ni bil omogočen vpogled v oblikovne lastnosti okvirčka 2 in 3 obrazca št. 3 ponudbe prvega vlagatelja, ker je to zahtevo podal naknadno, ko je bil obrazec št. 3 ponovno zapečaten. Iz navedenega je mogoče sklepati, da bi tretji vlagatelj imel celo možnost vpogleda tudi v oblikovne lastnosti okvirčka 2 in 3 obrazca št. 3 prvega vlagatelja, v kolikor bi to zahtevo postavil hkrati z zahtevo za vpogled v oblikovne lastnosti okvirčka 1 oziroma preden je bil obrazec št. 3 prvega vlagatelja ponovno zapečaten. Glede na ugotovitev, da tretjemu vlagatelju ni bil v celoti onemogočen vpogled v oblikovni del obrazca št. 3 prvega vlagatelja ter da v okvirček 2 in 3 ni mogel vpogledati zgolj zaradi neusklajenosti postopka, je bilo treba revizijski zahtevek v tem delu zavrniti kot neutemeljen.

2. V zvezi z navedbo tretjega vlagatelja, da je naročnik v fazi vpogleda v ponudbe posredoval ponudnikom vprašanje, kaj želijo opredeliti kot poslovno skrivnost ter je izbrani ponudnik kot poslovno skrivnost označil obrazec št. 2 in obrazec št. 3, prvi vlagatelj pa obrazec št. 2 in dele obrazca št. 3., medtem ko je naročnik za poslovno skrivnost opredelil celo več, kot so ponudniki v ex post opredelitvi poslovne skrivnosti smatrali za relevantno, kar je po mnenju vlagatelja v nasprotju z ZGD, naročnik pa je s tem kršil tudi lastna pravila razpisne dokumentacije ter drugi odstavek 6. člena ZJN-1, 2. člen Ustave RS ter drugi odstavek 5. člena ZDIJZ, s čimer mu je bila kršena pravica do učinkovitega pravnega varstva, Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik z dopisom, št.. 430-16/2006/90-0032076, z dne 10.10.2006, obvestil ponudnike o zahtevi po vpogledu v njihove ponudbe ter jih hkrati zaprosil, da posredujejo obvestilo, katere dele njihove ponudbe naj naročnik označi kot zaupne. Ponudniki so na osnovi citiranega dopisa naročnika obvestili, katere dele njihove ponudbe je treba označiti kot poslovno skrivnost, pri čemer je izbrani ponudnik zahteval, da se kot poslovno skrivnost označi obrazec št. 2 in obrazec št. 3, prvi vlagatelj pa je zahtevo za označitev poslovne skrivnosti podal za obrazec št. 2 in dele obrazca št. 3, vendar na vpogledu prisoten predstavnik prvega vlagatelja in naročnik nista dovolila vpogleda v obrazec št. 3, kot je razvidno tudi iz zapisa vpogleda, z dne 17.10.2006.

Glede vlagateljeve navedbe, da je naročnik s svojim ravnanjem kršil določilo drugega odstavka 6. člena ZJN-1 - načelo transparentnosti porabe javnih sredstev, ki določa: "Postopki naročanja po tem zakonu so javni, kar se zagotavlja skozi objave javnih naročil na enotnem informacijskem portalu Urada za javna naročila in v uradnih glasilih. Vsakdo, ki ima ali je imel interes za dodelitev naročila, ima pravico pridobiti podatke o izvedenem postopku oddaje javnega naročila, v skladu s tem zakonom.", Državna revizijska komisija izpostavlja, da ZJN-1 v 8. členu (Zaupnost podatkov) kot splošno izjemo od načela javnosti določa:
"(1) Naročnik mora varovati kot zaupne vse podatke o ponudnikih, vsebovane v ponudbeni dokumentaciji in ki jih kot zaupne določa predpis o gospodarskih družbah ali drug predpis.
(2) Naročnik mora odkloniti dajanje takšnih obvestil, ki bi pomenila kršitev zaupnosti podatkov, dobljenih v ponudbah.".
Zaupnost podatkov varuje tudi tretji odstavek 43. člena ZJN-1 (Predložitev dokazil), ki med drugim določa: "â??Naročnik mora pri tem dosledno upoštevati zakonite interese ponudnika pri varovanju njegovih poslovnih in tehničnih tajnostih.".
ZJN-1 tudi v tretjem odstavku 78. člena (Odločitev o oddaji naročila) glede navedbe podatkov v dodatni obrazložitvi odločitve o oddaji javnega naročila varuje zaupnost podatkov
z naslednjim določilom: "Naročnik sme zavrniti zahtevo za dodatno obrazložitev odločitve delno ali v celoti, če bi bilo lahko razkritje takih podatkov v nasprotju s predpisi ali bi lahko s tem razkril poslovno skrivnost ponudnika ali če bi lahko sporočeni podatki vplivali na pošteno konkurenco med ponudniki ali drugimi udeleženci v postopku, skladno z določili tega zakona o varstvu podatkovâ??.".
Iz zapisanega je razvidno, da so postopki javnega naročanja načeloma javni, da pa mora naročnik pri posredovanju podatkov presojati morebitno zaupnost posameznih delov ponudbene dokumentacije in varovati zaupnost podatkov, v kolikor jih kot take označi ponudnik. Naročnik mora skladno z določilom 8. člena ZJN-1 predvsem upoštevati določilo 39. člena ZGD-1, kjer je v prvem odstavku določeno, da za poslovno skrivnost štejejo podatki, za katere tako določi družba s pisnim sklepom. Poslovna skrivnost je lahko vsak podatek, ki je za določeno podjetje specifičen, zanj pomeni konkurenčno prednost v kakršnem koli pogledu in je (oziroma sme biti) po volji podjetja znan le določenemu krogu ljudi. K temu pa je potrebno dodati, da za obravnavanje določenih podatkov (dejstev, ki zadevajo poslovanje podjetja in za to podjetje pomenijo konkurenčno prednost) kot zaupnih v smislu določil 39. in 40. člena ZGD-1 ni vedno potrebno, da jih podjetje izrecno označi kot poslovno skrivnost. ZGD-1 namreč v drugem odstavku 39. člena določa, da se ne glede na to, ali so določeni s sklepi iz prejšnjega odstavka, za poslovno skrivnost štejejo tudi podatki, za katere je očitno, da bi nastala občutna škoda, če bi zanje izvedela nepooblaščena oseba ter da so družbeniki, delavci, člani organov družbe in druge osebe odgovorne za izdajo poslovne skrivnosti, če so vedele ali bi morale vedeti za tako naravo podatkov. Navedeno pomeni, da je kot poslovno skrivnost v smislu določil 39. in 40. člena ZGD-1 potrebno obravnavati ne samo tista dejstva (podatke), ki jih je kot take izrecno (s pisnim sklepom iz prvega odstavka 39. člena ZGD-1) določilo podjetje (subjektivni kriterij), temveč tudi določena dejstva (podatke), ki jih kot takšne določa sam zakon (objektivni kriterij) - to pa so v skladu z zakonom vsi tisti "podatki, za katere je očitno, da bi nastala občutna škoda, če bi zanje izvedela nepooblaščena oseba". K varovanju podatkov ZGD-1 zavezuje tako osebe znotraj podjetja kot tudi osebe izven družbe (drugi odstavek 40. člena ZGD-1) s tem, ko določa odgovornost teh oseb za kršitev, "â??če so vedele ali če bi glede na naravo podatka morale vedeti za to, da je podatek poslovna skrivnost". Odgovornost navedenih oseb za varstvo poslovne skrivnosti je krivdna in se presoja po tem, ali je v konkretnem primeru (upoštevaje spremljajoče okoliščine vsakega posameznega primera) potreba po varstvu določenih podatkov "očitna" - to pa pomeni, da je ali bi lahko bilo vsakemu subjektu (družbeniku, delavcu, članu organov družbe ali drugi odgovorni osebi) jasno, da podatek mora biti zaupen že po svoji vsebini. ZGD-1 v tretjem odstavku 40. člena tudi prepoveduje "ravnanje, s katerim bi osebe zunaj družbe poskušale v nasprotju z zakonom in voljo družbe pridobiti podatke, ki so poslovna skrivnost družbe". Potrebno je torej poudariti, da ponudnik ne more označiti kot poslovno skrivnost celotne ponudbe, v kolikor pa kot zaupno označi del ponudbe, je naročnik dolžan upoštevati voljo ponudnika.
Navedbi tretjega vlagatelja, da je naročnik s svojim ravnanjem, ko je ponudnike pozval, da ga obvestijo, katere dele ponudbe štejejo kot zaupne ter tretjemu vlagatelju ni omogočil vpogleda v nekatere dele ponudbene dokumentacije, kršil lastno razpisno dokumentacijo in relevantno zakonodajo, ni mogoče pritrditi. Naročnika namreč zgoraj citirana določila ZJN-1 in ZGD-1 obvezujejo k varovanju poslovne skrivnosti v ponudbah ponudnikov, zato mu ni mogoče očitati, da je ponudnike pozval k označitvi delov njihovih ponudb kot zaupnih, pred vpogledom v njihove ponudbe, saj ga zakon izrecno obvezuje, da varuje podatke, ki so poslovna skrivnost oziroma podatke, za katere mora glede na naravo teh podatkov vedeti, da so poslovna skrivnost in bi ponudnikom, ki dele svojih ponudb niso označili kot zaupne, lahko nastala škoda zaradi razkritja določenih podatkov. V konkretnem primeru so ponudniki kot poslovno skrivnost označili tehnične rešitve za izvedbo predmetnega javnega naročila in z njimi povezane podatke, ki bi konkurenčnim podjetjem lahko razkrili poslovno skrivnost, zaradi česar bi jim lahko nastala škoda. Poleg tega je treba poudariti, da obrazca št. 2 in št. 3 nista navedena med pogoji in dokazili o izpolnjevanju pogojev za priznanje sposobnosti (točka 2.5 razpisne dokumentacije) niti med merili za izbiro najugodnejšega ponudnika (točka 3.4. razpisne dokumentacije), za katere načeloma velja, da jih ni mogoče označiti za zaupne.
Državna revizijska komisija glede na zgoraj navedeno ugotavlja, da naročnik s svojim ravnanjem ni kršil načela javnosti, prav tako pa s tem tretjemu vlagatelju ni omejil pravice do učinkovitega pravnega varstva, kar izhaja tudi iz dejstva, da je tretji vlagatelj pravočasno vložil zahtevek za revizijo in da uveljavlja pravno varstvo. Državna revizijska komisija je zato predlog tretjega vlagatelja, da se postopek oddaje javnega naročila vrne v fazo, da se mu omogoči ustrezen vpogled v ponudbeno in spisno dokumentacijo postopka oddaje javnega naročila, zavrnila kot neutemeljenega.

3. Glede očitka tretjega vlagatelja naročniku, da mu ni dovolil vpogleda v predlog strokovne komisije za izbor najugodnejšega ponudnika, saj za to ni imel nobenih razlogov, tega podatka pa že po definiciji ni mogoče šteti za poslovno skrivnost, zato je naročnik ravnal v nasprotju z 10. členom ZJN-1, Državna revizijska komisija najprej ugotavlja, da tega dokumenta ZJN-1 ne določa, zato za naročnika tudi ni obvezen. ZJN-1 v 78. členu opredeljuje odločitev o oddaji naročila, v 79 členu pa končno poročilo o oddaji naročila; oba navedena dokumenta sprejme naročnik. Tudi 10. člen ZJN-1 (Dokumentacija in evidentiranje postopka), ki naj bi ga domnevno kršil naročnik, ne govori konkretno o predlogu strokovne komisije za izbor najugodnejšega ponudnika. Tretji vlagatelj pa ne navaja, katere podatke je želel pridobiti z vpogledom v predlog strokovne komisije za izbor najugodnejšega ponudnika kot osnovo za uveljavljanje pravnega varstva, niti ne utemeljuje, zakaj bi bil v boljšem pravnem položaju od sedanjega, če bi mu naročnik dovolil vpogled v predlog strokovne komisije za izbor najugodnejšega ponudnika. Državna revizijska komisija ponovno ugotavlja, da je tretji vlagatelj pravočasno vložil zahtevek za revizijo in da pravno varstvo uveljavlja.

V zvezi z navedbo, da je nedopustna zavrnitev vpogleda v dokumentacijo pred odločitvijo o oddaji javnega naročila ter da je naročnik s tem ravnal v nasprotju s temeljnimi načeli pravnega varstva v skladu z ZJN-1, ZRPJN in ZDIJZ, saj mu je s tem odrekel ustrezen čas za pripravo revizijskega zahtevka, Državna revizijska komisija ugotavlja, da tretji vlagatelj zgolj pavšalno navaja kršitev temeljnih načel in ne izkaže škode, ki mu je bila domnevno povzročena. Državna revizijska komisija ob tem opozarja tudi na določila ZJN-1 in ZRPJN, ki določajo roke in postopek za vložitev zahtevka za revizijo in z njim povezana dejanja, pri čemer je začetni rok trenutek prejema odločitve o oddaji javnega naročila. Zahtevek za revizijo zato v tem delu ni utemeljen.

Državna revizijska komisija je v nadaljevanju obravnavala tiste revizijske navedbe tretjega vlagatelja, v katerih le-ta zatrjuje nepravilnost ponudbe izbranega ponudnika.
1. Navedbo tretjega vlagatelja, da izbrani ponudnik ni izpolnil naročnikove zahteve iz točke 1.2 razpisne dokumentacije, ker na ovojnici ni navedena številka objave javnega naročila v Uradnem listu RS, zato bi moral naročnik njegovo ponudbo označiti kot nepravilno, je Državna revizijska komisija preverila glede na relevantna določila naročnikove razpisne dokumentacije. Naročnik je v razpisni dokumentaciji, poglavju 1. Povabilo k oddaji ponudbe, v točki 1.2 Način, mesto in čas oddaje ponudbe, zapisal naslednje:
"Ponudbe morajo pravočasno prispeti na naslov Ministrstvo za promet, Langusova 4, 1535 Ljubljana ali pa morajo biti oddane osebno v vložišču, v sobi št. 018, v 1. nadstropju, na naslovu Langusova 4, 1535 Ljubljana. Vložišče naročnika na ovojnici označi datum in točen čas prevzema ponudbe.
Ponudbe morajo biti oddane v zaprti ovojnici s priloženim obrazcem (etiketo) in jasno označene z napisom: "NE ODPIRAJ - JN 2411-06-004 - PILOTSKO TESTIRANJE ELEKTRONSKEGA CESTNINJENJA V PROSTEM PROMETNEM TOKU PO SISTEMU GNSS/CN" in številko objave javnega naročila v Ur. listu RS.".

Naročnik je dne 18.08.2006 vsem prevzemnikom razpisne dokumentacije za predmetno javno naročilo poslal dodatna pojasnila v zvezi z razpisno dokumentacijo - osmi sklop, št.. 430-16/2006/44-0032076. Pod točko 1. je potencialni ponudnik postavil naslednje vprašanje:
"V razpisni dokumentaciji je pod točko 1.2 navedeno: "Ponudbe morajo biti oddane v zaprti ovojnici s priloženim obrazcem (etiketo) in jasno označene z napisom: "NE ODPIRAJ - JN 2411-06-004 - PILOTSKO TESTIRANJE ELEKTRONSKEGA CESTNINJENJA V PROSTEM PROMETNEM TOKU PO SISTEMU GNSS/CN" in številko objave javnega naročila v Ur. listu RS.
Na obrazcu št. 15 je navedeno: "Izpolniti (naziv in naslov pošiljatelja), izrezati in nalepiti na kuverto oz. ovitek!
Ali prav razumemo; kuverto označimo z napisom NE ODPIRAJ - JN 2411-06-004 - PILOTSKO TESTIRANJE ELEKTRONSKEGA CESTNINJENJA V PROSTEM PROMETNEM TOKU PO SISTEMU GNSS/CN" in številko objave javnega naročila v Ur, na zadnji strani kuverte navedemo naslov poslovodečega ponudnika. K zaprti kuverti priložimo izpolnjen obrazec št. 15.".

Naročnik je v dodatnih pojasnilih podal na zastavljeno vprašanje naslednji odgovor.
"Zaradi nejasnega zapisa, naročnik podaja dodatna pojasnila. Za označevanje ponudb je dovolj, če ponudnik na kuverto oz. ovitek nalepi izrezan in pravilno izpolnjen obrazec št. 15. V primeru, da ponudnik za naslavljanje ne uporabi priloženega obrazca, mora ponudnik kuverto oz. ovitek označiti z napisom: "NE ODPIRAJ - JN 2411-06-004 - PILOTSKO TESTIRANJE ELEKTRONSKEGA CESTNINJENJA V PROSTEM PROMETNEM TOKU PO SISTEMU GNSS/CN" in številko objave javnega naročila ter poleg navesti tudi naslov ponudnika oz. poslovodečega soponudnika."

Kot je razvidno iz citiranega dodatnega pojasnila razpisne dokumentacije, z dne 18.08.2006, ki je sestavni del razpisne dokumentacije, je naročnik dopustil dve možnosti za označevanje ovojnic in sicer, da ponudnik na kuverto oz. ovitek nalepi izrezan in pravilno izpolnjen obrazec št. 15, če pa za naslavljanje ne uporabi priloženega obrazca št. 15, mora ponudnik poleg vseh zahtevanih elementov za oznako pripisati tudi številko objave javnega naročila v Uradnem listu RS. Ugotoviti je potrebno, da obrazec št. 15 ne vsebuje navedbe številke objave javnega naročila v Uradnem listu RS, ampak je na njem navedena številka javnega naročila: "2411-06-004" in številka zadeve: "430-16/2006/".

Državna revizijska komisija je vpogledala v ponudbo izbranega ponudnika in ugotovila, da je izbrani ponudnik na ovojnico nalepil obrazec št. 15, ki ga je izpolnil z zahtevanimi podatki (naziv in naslov poslovodečega soponudnika) in s tem izpolnil zahtevo razpisne dokumentacije iz točke 1.2, saj je uporabil možnost za pravilno označitev ovojnice, ki jo je naročnik določil v dodatnih pojasnilih razpisne dokumentacije, kot njenem sestavnem delu, z dne 18.08.2006.

Revizijski navedbi tretjega vlagatelja, da s spremembami in dopolnitvami ni bila razpisna dokumentacija nikoli spremenjena tako, da bi črtala zahtevo po številki objave javnega naročila v Uradnem listu RS, pri čemer kot dokazilo za to navaja odgovor naročnika na vprašanje enega izmed potencialnih ponudnikov, ki se je nanašalo zgolj na vprašanje pravilnosti navedbe številke Uradnega lista, v katerem je bil javni razpis objavljen (št. 74 ali št. 73-74), Državna revizijska komisija ne more slediti. Tretji vlagatelj se glede dokazila, da razpisna dokumentacija v tem delu ni bila spremenjena, sklicuje na napačno pojasnilo naročnika, ki je za odločanje o tem spornem vprašanju brezpredmetno. Naročnik je, kot je bilo zgoraj ugotovljeno, z dodatnimi pojasnili razpisne dokumentacije, z dne 18.08.2006, navodilo glede označitve ovojnice, navedeno v točki 1.2. razpisne dokumentacije, spremenil, na podlagi te spremembe razpisne dokumentacije pa je izbrani ponudnik pravilno označil ovojnico, zato njegove ponudbe iz tega razloga ni mogoče označiti kot nepravilne. Glede na zgoraj navedeno ugotovitev je potrebno zahtevek za revizijo tretjega vlagatelja v tem delu zavrniti kot neutemeljenega.

2. Tretji vlagatelj navaja, da je v nasprotju z zahtevo razpisne dokumentacije, da mora v primeru skupne ponudbe bančno garancijo za resnost ponudbe (obrazec št. 5) podati poslovodeči partner, izbrani ponudnik predložil bančno garancijo družbe Logina d.o.o. kot ponudnik, zato je njegova ponudba nepravilna

Naročnik je v razpisni dokumentaciji, poglavju 2. Navodila ponudnikom za izdelavo ponudbe, v točki 2.5. Pogoji in dokazila za izpolnjevanje pogojev za priznanje sposobnosti, pod točko 4. zapisal naslednje zahteve za predložitev bančne garancije za resnost ponudbe:
"Pogoj: Ponudnik mora predložiti bančno garancijo za resnost ponudbe v vrednosti 10.000.000 SIT, ki jo v primeru prijave soponudnikov predloži poslovodeči partner. Trajanje zavarovanja je 30 dni po datumu veljavnosti ponudbe.
Dokazilo: Izpolnjen obrazec št. 5 (bančna garancija za resnost ponudbe) v vrednosti 10.000.000 SIT.
Predložnik dokazila: ponudnik ali poslovodeči partner med soponudniki.".

Naročnik je v razpisni dokumentaciji, točki 2.5.1 Finančno zavarovanje, bančna garancija za resnost ponudbe, zapisal:
"Za resnost ponudbe mora ponudnik, skladno s Pravilnikom o vrstah finančnih zavarovanj, â?? k ponudbi predložiti s strani banke potrjeno bančno garancijo za resnost ponudbe, â??".

Naročnik je bil v svojih navodilih glede pravnega subjekta, ki mora predložiti bančno garancijo za resnost ponudbe, nedosleden, saj je v točki 2.5 razpisne dokumentacije navedel, da je predložnik dokazila ponudnik ali poslovodeči partner med soponudniki, v točki 2.5.1 pa je določil, da mora ponudnik k ponudbi predložiti s strani banke potrjeno bančno garancijo za resnost ponudbe.

Iz vpogleda v ponudbo izbranega ponudnika je razvidno, da je le-ta predložil bančno garancijo za resnost ponudbe (obrazec št. 5), naročnik garancije je Logina d.o.o., z dopisom "(kot ponudnik)". Vendar je glede domnevne nepravilnosti bančne garancije za resnost ponudbe, ki jo je svoji ponudbi priložil izbrani ponudnik, treba ugotoviti, da družba Logina d.o.o. v skupni ponudbi s soponudnikom družbo Tenzor d.o.o. nima statusa ponudnika, temveč poslovodečega soponudnika. Pravni status družbe Logina d.o.o. v predloženi skupni ponudbi je jasno razviden iz obrazca št. 1 in obrazca št. 14, kjer je ta družba navedena kot poslovodeči soponudnik oziroma poslovodeči partner. Iz navedenega dejanskega stanja sledi, da je za predmetno javno naročilo podal izbrani ponudnik bančno garancijo za resnost ponudbe s strani poslovodečega soponudnika - družbe Logina d.o.o.. Državna revizijska komisija zgolj pripominja, da je tudi tretji vlagatelj predložil v svoji ponudbi bančno garancijo za resnost ponudbe, kjer je poslovodeči soponudnik Razvojni center IRC Celje d.o.o. naveden kot ponudnik.

Državna revizijska komisija pa hkrati poudarja, da je zaradi nedoslednosti navodil ponudnikom v naročnikovi razpisni dokumentaciji glede poimenovanja predložnika bančne garancije za resnost ponudbe (točka 2.5 in točka 2.5.1) le-ta nejasna, nejasnosti razpisne dokumentacije pa ne morejo škodovati ponudnikom tako, da bi se zaradi tega njihova ponudba štela za nepravilno.

Glede očitkov tretjega vlagatelja o drugih nedoslednostih s strani izbranega ponudnika predložene bančne garancije za resnost ponudbe, je treba ugotoviti, da predložena bančna garancija ne vsebuje takih nedoslednosti oziroma dopolnil, ki bi spreminjale njeno vsebino. V predloženi bančni garanciji je uvodoma naveden naročnik garancije, besedi "upravičenec" pa je dodana beseda "garancijski". V bančni garanciji je na koncu pripisano besedilo: "Garancija je izdana v 3 enakih izvodih, od katerih prejme naročnik garancije 2 izvoda (originalni izvod izroči garancijskemu upravičencu) in banka garant 1 izvod.", ki je sicer običajno za tovrstne dokumente; vsebinsko enak pripis vsebuje tudi bančna garancija tretjega vlagatelja.

Državna revizijska komisija tudi ugotavlja, da bančna garancija za resnost ponudbe, ki jo je predložil izbrani ponudnik, vsebuje vse zahteve naročnika iz razpisne dokumentacije, navedeno dodano besedilo pa ne predstavlja vsebinske oziroma bistvene spremembe te garancije. S tem pa predložena bančna garancija tudi izpolnjuje določila Pravilnika o vrstah finančnih zavarovanj, s katerimi ponudnik zavaruje izpolnitev svoje obveznosti v postopku oddaje javnega naročila (Uradni list RS, št. 25/2004 in 87/2004), ki v četrtem odstavku 2. člena določa: "Ponudnikova predložena bančna garancija ne sme bistveno odstopati od vzorca iz razpisne dokumentacije, vendar pa predložena bančna garancije ne sme vsebovati dodatnih pogojev za izplačilo, krajših rokov, kot jih določi naročnik, nižjega zneska zavarovanja, kot ga določi naročnik ali spremenjene krajevne pristojnosti za reševanje sporov med upravičencem in banko oziroma zavarovalnico.". Citirani pravilnik torej dopušča odstopanja bančnih garancij od vzorca iz razpisne dokumentacije, vendar ta odstopanja ne smejo biti bistvena. Bančna garancija za resnost ponudbe, ki jo je predložil izbrani ponudnik, je vsebovala vse sestavine, navedene v vzorcu bančne garancije za resnost ponudbe, prav tako tudi obvezne sestavine, ki jih določa 6. člen navedenega pravilnika.
Državna revizijska komisija, upoštevaje zgoraj navedeno, ugotavlja, da iz razlogov, ki jih v zahtevku za revizijo navaja tretji vlagatelj, ponudbe izbranega ponudnika ni mogoče šteti kot nepravilne, zato zahtevek za revizijo v tem delu zavrača kot neutemeljen.

3. Tretji vlagatelj očita, da izbrani ponudnik ni predložil zahtevanih podatkov za Q-Free ASA povsod tam, kjer je razpisna dokumentacija izrecno zahtevala, da je potrebno predložiti dokumentacijo za podizvajalca, ter zatrjuje, da je iz ponudbe nesporno, da ta družba nastopa kot podizvajalec, zato ni izpolnil zahtev iz razpisne dokumentacije (2.5./1, 2.5./2, 2.5./3, â??), zaradi česar je njegova ponudba nepravilna.
Pri presoji utemeljenosti revizijske navedbe tretjega vlagatelja, da bi moral izbrani ponudnik za družbo Q-Free ASA predložiti vso relevantno dokumentacijo za podizvajalca, je Državna revizijska komisija vpogledala v ponudbo izbranega ponudnika in ugotovila, da je ponudbi priložen dopis družbe Q-Free ASA, z dne 29.08.2006. Iz omenjenega dopisa je razvidno, da je družba Q-Free ASA potrdila, da je pripravljena družbi Logina d.o.o. dobaviti proizvode in obcestne oddajnike za integracijo v OBU, ki je razvit s strani družbe Logina d.o.o.. Iz navedenega dopisa zgolj sledi, da je družba Q-Free ASA potrdila pripravljenost dobaviti družbi Logina d.o.o. dva proizvoda. Izbrani ponudnik je v obrazcu št. 2 - Specifikacija naročila s predračunom navedena proizvoda vključil v svoj predračun, kot sledi:
"Vrsta storitve Institucija Enota Količina
DSRC Enota Q Free Logina kos 1
DSRC modem Q Free Logina kos 50"
Dokumentacija izbranega ponudnika izkazuje, da je med družbo Q-Free ASA in družbo Logina d.o.o. vzpostavljen poslovni odnos dobavitelj - kupec. Družba Q-Free ASA se je z omenjenim dopisom obvezala, da je pripravljena družbi Logina d.o.o. dobaviti proizvode DSRC, na osnovi tega dopisa pa je izbrani ponudnik te proizvode vkalkuliral v svojo ponudbeno ceno. Na osnovi citiranega dopisa torej ni mogoče trditi, da je med izbranim ponudnikom in družbo Q-Free ASA vzpostavljeno podizvajalsko razmerje, saj je iz predložene dokumentacije razvidno, da gre le za kupoprodajno razmerje. ZJN-1 v 46. členu (Ugotavljanje sposobnosti za podizvajalce) določa, da lahko naročnik od ponudnikov zahteva, da v ponudbi navedejo, "v kolikšnem delu bodo izvedbo javnega naročila oddali podizvajalcu". Iz citirane zakonske norme je torej razvidno, da v primeru podizvajalskega odnosa odda ponudnik del javnega naročila v samostojno izvedbo podizvajalcu. V obravnavanem primeru pa izbrani ponudnik ni oddal družbi Q-Free ASA v izvedbo dela javnega naročila, ampak si je z omenjenim dopisom zagotovil zgolj dobavo proizvodov v primeru pridobitve izvedbe javnega naročila. Po mnenju Državne revizijske komisije tudi zapis v omenjenem dopisu, da je družba Q-Free ASA pripravljena nuditi tehnično podporo družbi Logina d.o.o., ki bo omogočila integracijo in uporabo navedenih proizvodov, ne predstavlja podizvajalskega odnosa, ampak gre le za pripravljenost oziroma izraženo voljo za nudenje pomoči pri opravljanju nekaterih strokovnih storitev. Izbrani ponudnik zato tudi ni bil dolžan tehnično podporo (storitve) vnesti v ponudbeni predračun, kot to očita tretji vlagatelj, saj je družba Q-Free ASA izrazila zgolj pripravljenost za nudenje strokovne pomoči družbi Logina d.o.o., ki je izražena le pavšalno in ni ovrednotena niti ni dokazila o sprejemu te podpore s strani družbe Logina d.o.o..

Revizijski navedbi tretjega vlagatelja, da je že izjava sama po sebi v nasprotju z ZJN-1 in razpisno dokumentacijo (tretji odstavek točke 2.1. Navodil ponudnikom za izdelavo ponudbe), saj je predložena v tujem, angleškem jeziku, ni mogoče slediti. Listina je ponudbi izbranega ponudnika priložena kot neobvezna priloga, zato pravilnosti njene jezikovne verzije ni mogoče interpretirati z določilom razpisne dokumentacije, tretjega odstavka točke 2.1 Priprava ponudbene dokumentacije. Iz istega razloga je brezpredmetna tudi presoja drugih, domnevnih nepravilnosti listine, npr. podpis zakonitega zastopnika, razlika med izvirnikom in prevodom.
Državna revizijska komisija je ocenila, da očitki tretjega vlagatelja v tem delu zahtevka za revizijo niso utemeljeni, zato je zahtevek za revizijo zavrnila.

4. Državna revizijska komisija je v nadaljevanju presojala očitke tretjega vlagatelja v zvezi s ponudbenim predračunom, ki ga je predložil izbrani ponudnik. Glede navedbe, da v predračunu manjka podpora Q-Free ASA, je Državna revizijska komisija odločala že v prehodni točki. Glede očitka, da v predračunu manjkajo nekatere postavke, Državna revizijska komisija najprej ugotavlja, da naročnik v obrazcu št. 2 - Specifikacija naročila s predračunom ni navedel vrst storitev, ki jih mora ponudnik v predračunu opredeliti s količinami, cenami na enoto in skupno vrednostjo. Naročnik je izpolnitev predračuna prepustil ponudniku s tem, da so v njem vključene vse storitve, ki jih bo v okviru projekta izvedel. Naročnik je zahteval, da ponudnik v predračun vključi vse stroške za izvedbo predmetnega javnega naročila, navedba vrste, obsega in višine stroškov pa je bila prepuščena kalkulaciji in poslovni politiki vsakega ponudnika. Glede na zapisano zahtevo naročnika v ponudbenih predračunih ponudnikov niso navedene iste vrste proizvodov in storitev, ampak so ponudniki navajali različne postavke, stroške za posamezne storitve so tudi združevali, česar naročnik niti ni izključil.

Upoštevaje dejstvo, da je naročnik oblikovanje ponudbenega predračuna glede na specifičen predmet javnega naročila v celoti prepustil ponudnikom, ni mogoče slediti očitkom tretjega vlagatelja, da v ponudbenem predračunu izbranega ponudnika niso vključeni vsi stroški, potrebni za izvedbo predmetnega javnega naročila. Tretji vlagatelj zgolj navaja domnevne pomanjkljivosti predračuna, svojih trditev pa ni dokazal v smislu trditveno-dokaznega bremena, ki je na strani vlagatelja. Prav tako je tretji vlagatelj navedel zgolj domnevo, da samo z mobilnim nadzorom ni mogoče odkriti 98 % kršitev in kršiteljev, kot zahteva razpisna dokumentacija, pri čemer je svojo navedbo omejil z dejstvom, da tega ni mogel preveriti, ker ni videl obrazca št. 3. Ker tretji vlagatelj ni utemeljil oziroma dokazal svojih očitkov, je Državna revizijska komisija, ob upoštevanju specifičnosti predmeta javnega naročila, izpolnjevanja zahtev razpisne dokumentacije ter sprejetja pogodbenih obveznosti za izvedbo predmetnega javnega naročila (zlasti 3. člena vzorca pogodbe) s strani izbranega ponudnika, ocenila, da zaradi navedenih očitkov ponudbe izbranega ponudnika ni mogoče šteti kot nepravilne, zato je v tem delu zahtevek za revizijo zavrnila kot neutemeljen.

5. Glede revizijske navedbe tretjega vlagatelja, da je nepravilno izpolnjen obrazec št. 3 v ponudbi izbranega ponudnika, ker manjka okvir na desni strani in tekst ni v kvadratu "okvirčku", Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik v razpisni dokumentaciji, poglavju 2. Navodila ponudnikom za izdelavo ponudbe, v točki 2.1 Priprava ponudbene dokumentacije v drugem odstavku zapisal:
"Ponudnik mora izpolniti priložene obrazce in vzorce. Tabele oziroma druga polja namenjena izpolnjevanju lahko ponudnik po potrebi razširi ali kopira, razen če pri posameznem obrazcu ali vzorcu ni navedeno drugače. Na vsakem posameznem obrazcu ali vzorcu je navedeno, kdo od prijaviteljev (ponudnik, soponudnik oziroma podizvajalec) mora posamezen obrazec ali vzorec potrditi (podpis in žig), če je tako pri tem obrazcu ali vzorcu predvideno.".

Naročnik je dne 28.08.2006 poslal vsem prevzemnikom razpisne dokumentacije dodatna pojasnila v zvezi z razpisno dokumentacijo - trinajsti sklop, št.: 430-16/2006/65-0032076. Na naslednje vprašanje potencialnega ponudnika: "Obrazec št. 3 na strani 48 "Opis ponudnikove rešitve skupaj s testnim scenarijem in terminskim načrtom" je razdeljen na odstavke "Opis ponudnikove rešitve", "Opis zahtevanih testnih scenarijev (2. in 3. faza)" in "Terminski načrt". Odstavki imajo za vnašanje besedila predvidene okvirčke oz. text box-e. Ali je pri izpolnjevanju obrazca obvezno pisati v okvirčke, saj je okvirček zelo težko obvladovati kadar tekst zajema več strani kompleksnega teksta (slike, tabele, grafiâ??)" Ali lahko v okvirčkih navedemo oz. se sklicujemo na imena dokumentov, ki jih priložimo k obrazcu"" je naročnik odgovoril:
"Naročnik je v okviru šestega sklopa dodatnih pojasnil, z dne 11.08.2006, že zapisal: "Razpisna dokumentacija v točki 2.1 Priprava ponudbene dokumentacije v drugem odstavku med drugim določa:
"Ponudnik mora izpolniti priložene obrazce in vzorce. Tabele oziroma druga polja namenjena izpolnjevanju lahko ponudnik po potrebi razširi ali kopira, razen če pri posameznem obrazcu ali vzorcu ni navedeno drugačeâ??"
Obrazec 3 - OPIS PONUDNIKOVE REšITVE SKUPAJ S TESTNIM SCENARIJEJM IN TERMINSKIM NAČRTOM sestavljajo tri rubrike oziroma kvadratki, ki jih lahko ponudnik v primeru, če bodo opisi in terminski načrt zahtevali večje število strani, skladno s točko 2.1. razpisne dokumentacije, po potrebi razširi ali kopira. Po zaključku te rubrike mora ponudnik nadaljevati z naslednjo rubriko."
Iz tega sledi, da morajo ponudniki svoje opise rešitve skupaj s testnim scenarijem in terminskim načrtom vstaviti v okvirčke, ki jih predvideva obrazec št. 3, pri čemer lahko ponudniki slike, tabele ali grafe obrazcu št. 3 priložijo kot prilogeâ??..".

Iz zgoraj citirane razpisne dokumentacije in dodatnega pojasnila, kot njenega sestavnega dela, je jasno razvidno, da je naročnik pri pojasnilu za izpolnjevanje obrazca št. 3 dovolil, da ponudnik v primeru, če opisi in terminski načrt zahteva večje število strani, lahko kvadratke razširi ali kopira.

Iz vpogleda v ponudbo izbranega ponudnika, obrazec št. 3, je razvidno, da je izbrani ponudnik sledil zahtevi razpisne dokumentacije in je opise rešitev, testni scenarij in terminski načrt vstavil v okvirčke, zaradi obsežnosti teksta pa je na desni strani kvadrat razširil in ga po zaključku teksta tudi zaključil. Ponudba izbranega ponudnika je zato v tem delu pripravljena v skladu z razpisno dokumentacijo naročnika.

Glede navedbe tretjega vlagatelja, da je terminski načrt v ponudbi izbranega ponudnika v nasprotju z zahtevo razpisne dokumentacije označen s točko 6.4, je iz vpogleda v ponudbo razbrati, da je terminski načrt pravilno označen. Zapis številke 6.4 na začetku dokumenta je očitno zgolj tiskovna napaka, kot posledica prenosa te številke iz predhodnega poglavja v obrazcu št. 3, ki pa na vsebino terminskega načrta nima nikakršnega vpliva. Zahtevek za revizijo je bilo tudi v tem delu treba označiti kot neutemeljen.

6. Tretji vlagatelj navaja, da je terminski načrt v ponudbi izbranega ponudnika nepravilen in nepopoln glede na določilo razpisne dokumentacije na strani 29 (točka 6. Plan testiranja), ki je od ponudnikov zahtevala, da posamezne faze izvedejo iterativno, s pričakovanjem vsaj dveh iteracij, v ponudbi izbranega ponudnika v terminskem načrtu pa ni predvidenih iteracij.

Naročnik je v razpisni dokumentaciji, poglavju 6. Plan testiranja, v drugem odstavku zapisal:
"Naročnik od ponudnika zahteva, da bo posamezne faze predmeta tega javnega naročila, ki je pilotsko testiranje elektronskega cestninjenja v prostem prometnem toku po sistemu GNSS/CN, izvedel iterativno, in sicer bo ponudnik v vsaki iteraciji razvil, vzpostavil in preizkusil določen del funkcionalnosti cestninskega sistema (1., 2. in 3. faza) ter na koncu pripravil zaključno poročilo (4. faza). Naročnik ocenjuje, da bo 1. faza predvidoma vsebovala eno iteracijo, 2. faza bo predvidoma vsebovala vsaj dve iteraciji in 3. faza bo po mnenju naročnika prav tako vsebovala vsaj dve iteraciji. Naročnik zahteva, da ponudnik sam določi število potrebnih iteracij v posameznih fazah, pri čemer naročnik pričakuje, da bo ponudnik v začetnih iteracijah razvil, vzpostavil in preizkusil najbolj ključne komponente cestninskega sistema. Po vsaki iteraciji mora ponudnik izdelati poročilo o iteraciji, na katerega bo naročnik najkasneje v petih delovnih dneh podal pripombe, ki jih mora izvajalec upoštevati v naslednji iteraciji.".

Kot je iz razpisne dokumentacije razvidno, je naročnik zahteval, da bo ponudnik posamezne faze predmeta tega javnega naročila izvedel iterativno, in sicer bo ponudnik v vsaki iteraciji razvil, vzpostavil in preizkusil določen del funkcionalnosti cestninskega sistema (1., 2. in 3. faza). Hkrati je naročnik zapisal, da ocenjuje, da bo 1. faza predvidoma vsebovala eno iteracijo, 2. faza bo predvidoma vsebovala vsaj dve iteraciji in 3. faza bo po mnenju naročnika prav tako vsebovala vsaj dve iteraciji ter navedel, da zahteva, da ponudnik sam določi število potrebnih iteracij v posameznih fazah. Naročnik torej v razpisni dokumentaciji ni izrecno zahteval števila iteracij po posameznih fazah, ampak je dopustil, da ponudnik sam določi število potrebnih iteracij.

Državna revizijska komisija je ob vpogledu v ponudbo izbranega ponudnika ugotovila, da je izbrani ponudnik v skladu z zahtevami razpisne dokumentacije predvidel štiri faze izvedbe predmeta javnega naročila, kar je razvidno iz terminskega načrta. Iz terminskega plana je tudi razviden postopen razvoj, vzpostavitev in preizkus posameznih funkcionalnosti cestninskega sistema. Kateri del funkcionalnosti cestninskega sistema bo izbrani ponudnik izvajal v posamezni iteraciji, je pregledno prikazano v tabelah aktivnost in kratek opis aktivnosti. Izbrani ponudnik pa je podal tudi obsežen šifrant testiranj (točka 6.4), ki je priložen obrazcu št. 3, iz česar je razvidno, da je vseh iteracij skupaj vsaj toliko, kot je šifer v šifrantu testiranj.
Da je izbrani ponudnik v svoji ponudbi izpolnil zahteve razpisne dokumentacije, je razvidno tudi iz dokumenta Opis zahtevanih testnih scenarijev, ki je priložen obrazcu št. 3, kjer med drugim navaja: "Testirali bomo vse funkcionalnosti zahtevane v razpisni dokumentaciji in opisane v tehničnem opisu. â?? Testiranje bomo prekinili in ponovili v primeru napačnega delovanja vitalnih funkcij ali večjega števila napak pri delovanju. â?? Vse ugotovljene napake se evidentirajo, analizirajo in odpravijo.". V skladu z razpisno dokumentacijo je izbrani ponudnik v Opisu zahtevanih testnih scenarijev predvidel tudi poročila o testiranju za naročnika, ki predstavljajo osnovo za iterativno izvajanje predmetnega javnega naročila. Iz navedenih ugotovitev je zaključiti, da je izbrani ponudnik sledil zahtevam razpisne dokumentacije ter na tej osnovi pripravil ponudbo, zato njegove ponudbe ni mogoče označiti kot nepravilne. Zahtevek za revizijo se v tem delu zavrne kot neutemeljen.

7. Tretji vlagatelj navaja, da je nepopoln in nepravilen obrazec št. 2 - Specifikacija naročila s predračunom, ki ga je v ponudbi predložil izbrani ponudnik, ker so storitve navedene povsem pavšalno, splošno (npr. strokovne storitve). V istem obrazcu obstoji neskladje med aktivnostmi, ki so prikazane in opredeljene v terminskem načrtu in predračunu na obrazcu št. 2 predvsem, ko gre za količino testnih voženj.

Glede navedenega očitka o nepravilnosti ponudbe izbranega ponudnika Državna revizijska komisija ponovno ugotavlja, da naročnik v obrazcu št. 2 Specifikacija naročila s predračunom ni navedel vrst storitev, ki jih mora ponudnik v predračunu opredeliti s količinami, cenami na enoto in skupno vrednostjo. Naročnik je izpolnitev predračuna prepustil ponudniku s tem, da so v njem vključene vse storitve, ki jih bo v okviru projekta izvedel. Naročnik je zahteval, da ponudnik v predračun vključi vse stroške za izvedbo predmetnega javnega naročila, navedba vrste, obsega in višine stroškov pa je bila prepuščena kalkulaciji in poslovni politiki vsakega ponudnika.

Državna revizijska komisija glede na specifičen predmet javnega naročila, zaradi katerega je naročnik oblikovanje ponudbenega predračuna v celoti prepustil ponudnikom, ne more pritrditi tretjemu vlagatelju, da je obrazec št. 2 - Specifikacija naročila s predračunom, ki ga je ponudbi priložil izbrani ponudnik, nepravilen. Tretji vlagatelj zgolj navaja, da so storitve navedene povsem pavšalno, splošno (npr. strokovne storitve), česar pa v smislu trditveno- dokaznega bremena, ki je na strani vlagatelja, ne dokaže. Tretji vlagatelj sicer navaja, da v obrazcu obstoji neskladje med aktivnostmi, ki so prikazane in opredeljene v terminskem načrtu in predračunu na obrazcu št. 2, predvsem ko gre za količino testnih voženj, vendar te svoje trditve ni niti utemeljil niti dokazal, zato ni mogoče ugotoviti utemeljenosti te revizijske navedbe.

Glede navedbe tretjega vlagatelja, da je iz smiselno enakih razlogov, kot je navedeno za obrazec št. 3, ponudba izbranega ponudnika nepravilna tudi v obrazcu št. 2, saj manjka okvir na zgornjem robu obrazca (na 3. strani), Državna revizijska komisija najprej izpostavlja določilo razpisne dokumentacije, poglavje 2. Navodila ponudnikom za izdelavo ponudbe, točke 2.1 Priprava ponudbene dokumentacije, kjer je v drugem odstavku zapisano:
"Ponudnik mora izpolniti priložene obrazce in vzorce. Tabele oziroma druga polja namenjena izpolnjevanju lahko ponudnik po potrebi razširi ali kopira, razen če pri posameznem obrazcu ali vzorcu ni navedeno drugače. Na vsakem posameznem obrazcu ali vzorcu je navedeno, kdo od prijaviteljev (ponudnik, soponudnik oziroma podizvajalec) mora posamezen obrazec ali vzorec potrditi (podpis in žig), če je tako pri tem obrazcu ali vzorcu predvideno.".

Iz vpogleda v dokument Specifikacija naročila s predračunom (obrazec št. 2) v ponudbi izbranega ponudnika je razvidno, da na 3. strani tega obrazca ni okvirja na zgornjem robu, kot to ugotavlja tretji vlagatelj. Vendar je iz zgoraj navedenega določila razpisne dokumentacije (točka 2.1) razvidno, da je naročnik dopustil, da ponudnik po potrebi razširi ali kopira okvir, razen v primeru, ko je za posamezen obrazec ali vzorec zahtevana drugačna izpolnitev. V konkretnem primeru je izbrani ponudnik polje le razširil, s čimer je sledil citiranemu določilu razpisne dokumentacije, saj za izpolnitev obrazca št. 2 naročnik ni dal drugačnega navodila. Zahtevek za revizijo v tem delu ni utemeljen.

8. Tretji vlagatelj navaja, da je cena izbranega ponudnika neobičajno nizka ter ugotavlja, da je
odločitev o tem, ali bo naročnik uporabil postopek iz 53. člena ZJN-1, primarno v skladu z zakonom prepuščena naročniku, v nekaterih primerih pa naročnik pri presoji, ali gre morda v določenem primeru uporabiti inštitut 53. člena ZJN-1 ni avtonomen in sicer gre za primere, ko se s tem onemogoči učinkovito varstvo pravic, ki so določene v pravu EU. Vlagatelj tudi navaja nekatere proračunske postavke, za katere je izbrani ponudnik po njegovem mnenju podal nerazumno nizke cene.

Državna revizijska komisija pri presoji utemeljenosti očitka tretjega vlagatelja, da je cena izbranega ponudnika neobičajno nizka, najprej izpostavlja, da pravo javnih naročil kakor tudi konkurenčno pravo nizkih cen na splošno ne prepoveduje, določila prvega in drugega odstavka 53. člena ZJN-1 (Neobičajno nizka cena), ki urejajo to problematiko, pa določajo naslednje:
"(1) Če so v ponudbi za dano naročilo ponujene neobičajno nizke cene, mora naročnik, preden tako ponudbo zavrne, pisno ali v elektronski obliki zahtevati podrobno obrazložitev vseh postavk ponudbe, za katere meni, da so merodajne in jih mora, upoštevajoč prejete obrazložitve, preveriti. Za odgovor lahko določi razumen rok, ki ni daljši od 20 dni.
(2) Naročnik lahko zahteva obrazložitev, ki mora biti oprta na objektivno podlago, kar zadeva ekonomiko načina gradnje, proizvodnje ali izbranih tehničnih rešitev, izjemno ugodne pogoje, ki jih ima ponudnik pri izvajanju naročila, ali izvirnost izdelka, storitve ali izvedbo gradnje.".

Iz citiranih določil ZJN-1 je razvidno, da zakon ne obvezuje naročnika, da bi moral od ponudnika, ki ponudi nizko ceno, zahtevati obrazložitev njegove ponudbene cene. Zakon prav tako ne določa, katera cena je neobičajno nizka in to prepušča poslovni odločitvi naročnika. Naročnik je torej avtonomen pri odločitvi o tem, ali bo v primeru pre/nizke ponudbene cene uporabil inštitut "neobičajno nizke cene" ali ne. Naročnik pa mora v skladu s pravili 53. člena ZJN-1 ravnati takrat, kadar sta za to izpolnjena dva pogoja in sicer: da je ponudbena cena neobičajno nizka ter da je naročnik odločen zavrniti ponudbo zaradi neobičajno nizke cene. Navedeno zakonsko določilo torej ščiti ponudnika, ki za izvedbo javnega naročila ponudi nizko ceno. Če torej ponudbena cena zbuja pri naročniku dvom o možnosti in kakovosti izvedbe javnega naročila in želi naročnik tako ponudbo zavrniti, mora pred tem ta dvom odpraviti in od ponudnika zahtevati obrazložitev ter na ta način ugotoviti, ali je oziroma ni taka cena posledica napačne ponudnikove presoje ali napačnega razumevanja razpisne dokumentacije ali napake v ponudbi.
Naročnik mora pri preverjanju ponudnikove nizke cene upoštevati tudi temeljna načela javnega naročanja, zlasti načelo zagotavljanja konkurence med ponudniki (5. člen ZJN-1) ter načelo gospodarnosti in učinkovitosti porabe javnih sredstev (4. člen ZJN-1), ki naročnika zavezuje, da z izvedbo javnega naročila in izborom ponudbe zagotovi, da je poraba sredstev za naročnika kar najbolj gospodarna, saj je nizka cena eden od bistvenih elementov konkurenčnosti posamezne ponudbe.

V primeru predmetnega javnega naročila naročnik ni ocenil, da bi bila ponudbena cena izbranega ponudnika neobičajno nizka, kar bi negativno vplivalo na izvedbo in kakovost izvedbe javnega naročila, zato ponudbene cene ni preverjal skladno z določili 53. člena ZJN-1. Naročnik je v skladu z merilom za izbiro najugodnejše ponudbe izbral ponudbo izbranega ponudnika z najnižjo ponudbeno ceno, pri čemer je ugotovil, da izbrani ponudnik izpolnjuje zahteve razpisne dokumentacije. Ker je oblikovanje ponudbene cene avtonomna pravica vsakega ponudnika, ki ponudbeno ceno ob izpolnitvi zahtev razpisne dokumentacije oblikuje v skladu s svojimi poslovnimi odločitvami tako, da doseže tržno konkurenčno ponudbeno ceno, ki zagotavlja kakovostno izvedbo javnega naročila, naročniku ni mogoče očitati, da je kršil določilo 53. člena ZJN-1, ker je z vidika gospodarnejše porabe javnih sredstev izbral ponudbo izbranega ponudnika.
Državna revizijska komisija poudarja, da je naročnikova pravica in dolžnost, da izbere ponudbo, za katero oceni, da izpolnjuje vse zahtevane pogoje in je hkrati tudi ponudbena cena najkonkurenčnejša ter mu zagotavlja kvalitetno izvedbo naročila. Naročnik pa ima ob tem tudi možnost zavarovanja svojih pravnih interesov. V konkretnem primeru je naročnik za zavarovanje dobre izvedbe posla zahteval, da mu izbrani ponudnik po podpisu pogodbe izroči bančno garancijo za dobro izvedbo pogodbenih obveznosti, ki jo bo lahko unovčil, če se bo izkazalo, da izvajalec ne opravlja storitev v skladu s pogodbo, zahtevami razpisne dokumentacije ali specifikacijami, da zamuja z izvedbo javnega naročila ali na drug način krši sklenjeno pogodbo. Državna revizijska komisija zato tudi ni sledila predlogu tretjega vlagatelja glede angažiranja izvedenca s področja informacijske ali druge ustrezne stroke.
Državna revizijska komisija zato zahtevek za revizijo v tem delu zavrača kot neutemeljen.

Ker je Državna revizijska komisija pri presoji utemeljenosti zahtevka za revizijo tretjega vlagatelja v delu, ki se nanaša na ponudbo izbranega ponudnika, ugotovila, da zahtevek za revizijo ni utemeljen ter da naročniku v postopku oddaje predmetnega javnega naročila ni mogoče očitati v zahtevku zatrjevanih nepravilnosti in kršitev, tretji vlagatelj pa v zahtevku za revizijo tudi ne zatrjuje pravilnost svoje ponudbe, Državna revizijska komisija revizijskih navedb tretjega vlagatelja glede nepravilnosti ponudb drugih ponudnikov, upoštevaje načelo hitrosti in načelo učinkovitosti (2. in 4. točka prvega odstavka 3. člena ZRPJN), ki sta temeljni načeli v revizijskih postopkih, ni obravnavala, saj tudi eventualna ugotovitev, da je ponudba prvega vlagatelja nepravilna iz razlogov, ki jih navaja tretji vlagatelj, ne bi vplivala na odločitev o oddaji predmetnega javnega naročila. Državna revizijska komisija je zato v skladu z drugo alineo prvega odstavka 23. člena ZRPJN odločila tako, kot je razvidno iz 5. točke izreka tega sklepa.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 6. točke izreka tega sklepa.

Ker je Državna revizijska komisija zahtevek za revizijo tretjega vlagatelja zavrnila kot neutemeljen, tretji odstavek 22. člena ZRPJN pa povrnitev potrebnih stroškov, nastalih v zvezi z revizijo, veže na utemeljenost zahtevka za revizijo, je bilo potrebno zavrniti tudi vlagateljevo zahtevo za povračilo stroškov revizijskega postopka.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 7. točke izreka tega sklepa.


POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Po končanem postopku pred Državno revizijsko komisijo je sodno varstvo zagotovljeno v postopku povračila škode pred sodiščem splošne pristojnosti (peti odstavek 23. člena ZRPJN).



V Ljubljani, dne 11.12.2006



Predsednica senata:
Nataša Jeršič, univ. dipl. ekon.
članica Državne revizijske komisije











Vročiti:
- Republika Slovenija, Ministrstvo za promet, Langusova 4, Ljubljana
- Hermes SoftLab d.d., Litijska 51, Ljubljana
- Siemens d.o.o., Bratislavska cesta 5, Ljubljana
- Odvetnik mag. Janez Tekavc, Hacquetova 8, Ljubljana
- Logina d.o.o., Vodnikova cesta 252, Ljubljana
- Državno pravobranilstvo Republike Slovenije, šubičeva 2, Ljubljana
- Republika Slovenija, Ministrstvo za finance, Sektor za javna naročila, gospodarske javne službe in koncesije, Beethovnova 11, Ljubljana