Na vsebino
EN

018-457/2006 Republika Slovenija, Ministrstvo za obrambo

Številka: 018-457/06-43-3715
Datum sprejema: 5. 12. 2006

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljnjem besedilu: Državna revizijska komisija) je na podlagi 23. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Uradni list RS, št. 78/99, 90/99, 110/02, 14/03, 42/04, 61/05 in 73/06; v nadaljnjem besedilu: ZRPJN) po članici Nataši Jeršič, ob sodelovanju svetovalca Andraža Žvana, v postopku nadzora nad zakonitostjo postopka oddaje javnega naročila za izvajanje sečnje, spravila in odkupa lesnih sortimentov ter izvedbe gozdnogojitvenih in varstvenih del v gozdovih, s katerimi upravlja in gospodari Ministrstvo za obrambo Republike Slovenije ter na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložil ponudnik GG gozdno gospodarstvo Bled d.d., Ljubljanska c. 19, Bled (v nadaljevanju: vlagatelj) zoper ravnanje naročnika Republika Slovenija, Ministrstvo za obrambo, Vojkova cesta 61, Ljubljana (v nadaljevanju: naročnik), dne 5.12.2006

odločila:

Zahtevek za revizijo se zavrne kot neutemeljen.

Obrazložitev:

Naročnik je dne 2.8.2006 izdal sklep o začetku postopka oddaje predmetnega javnega naročila po odprtem postopku, javni razpis pa je objavil v Uradnem listu RS, št. 88/2006, z dne 18.8.2006, pod št. objave Ob-23410/06. Iz zapisnika o javnem odpiranju ponudb je razvidno, da je naročnik dne 12.10.2006 izvedel javno odpiranje ponudb in da je ponudbe predložilo devet ponudnikov, med njimi tudi vlagatelj.

Vlagatelj je z vlogo z dne 23.10.2006 vložil zahtevek za revizijo, v katerem navaja, da je naročnik v 8. poglavju razpisne dokumentacije določil merila za izbiro ponudnika in pri tem določil štiri sklope meril. Zadnje merilo (D), ki ima največjo težo (50%), je bilo merilo za odkup gozdnih sortimentov, kjer cenovno najugodnejša ponudba prejme 50 točk, ostali ponudniki pa dobijo sorazmerno manjše število točk v skladu z v razpisni dokumentaciji določeno formulo. Pri tem je naročnik določil, da je ponujena cena seštevek cen za najpogostejše gozdne lesne sortimente: smreka/jelka, bukev, hrast, javor in bor/macesen v SIT za m3 oz. 1 kos. Naročnik je od ponudnikov zahteval, da na obrazcu razpisne dokumentacije izpolnijo odkupni cenik 83-ih gozdnih lesnih sortimentov in ga predložijo v ponudbo. Pri tem je pri formuli navedel: "Ponudnik je dolžan izpolniti ceno za vse gozdne lesne sortimente, kot merilo za ponujeno ceno pa se štejejo zgolj sortimenti smreka/jelka, bukev, hrast bor/macesen in javor". Vlagatelj navaja, da je naročnik na odpiranju ponudb upošteval 50 sortimentov iz odkupnega cenika v razpisni dokumentaciji, to pa naj bi bili tisti sortimenti, za katere v razpisni dokumentaciji naročnik navaja, da so najpogostejši. Naročnik ne navaja, kje so najpogostejši, niti v razpisni dokumentaciji ne navaja, kakšno utež bo pripisal posameznim sortimentom. Naročnik za leti 2006 in 2007 razpisuje znano skupno količino, izbrano za posek (6.232 m3) in s tem razpolaga tudi z deleži posameznih izbranih drevesnih vrst za posek. Naročnik je v razpisni dokumentaciji jasno navedel, da je ponujena cena seštevek cen za najpogostejše gozdne lesne sortimente smreka/jelka, bukev, hrast bor/macesen in javor. V zapisniku je nato upošteval 50 od 83 sortimentov. Vlagatelj je oddal ponudbo za 1., 2., 4. in 6. sklop, kjer je skupaj razpisano 712 m3 sanitarnega poseka, od tega kar 83% sortimentov iz skupine smreka/jelka, medtem ko nekaterih sortimentov (javor rebraš) sploh ni razpisanih. Naročnik je v zapisniku upošteval 50 sortimentov, čeprav jih večji del nima zveze z razpisano količino. Po mnenju vlagatelja je nedopustno, da naročnik vsem sortimentom pripisuje enako težo. Razpisal je znano količino, izbrano za posek, zato tudi razpolaga z natančnimi podatki o deležih posameznih drevesnih vrst, ki tvorijo skupine sortimentov. Izbor 50-ih sortimentov ni v povezavi z javnim naročilom, pri čemer je naročnik upošteval tudi sortimente, ki so izjemna redkost v Evropi in se v Sloveniji praktično ne sekajo (npr. javor rebraš), temveč prihajajo iz uvoza. Na licitacijah v tujini se pojavlja zelo redko, kjer dosega visoke cene. Čeprav tega sortimenta ni v razpisani količini, ga je naročnik uvrstil v kvoto 50-ih sortimentov. Na ta način je omogočil ponudnikom, da ponujajo špekulativne cene in si na ta način umetno zvišujejo ponujeno ceno. Vlagatelj navaja, da naročnik s tem krši 4., 50. in 51. člen Zakona o javnih naročilih (Uradni list RS, št. 39/00, 102/00 in 2/04; v nadaljevanju: ZJN-1), zaradi česar zahteva razveljavitev postopka za 1., 2., 4. in 6. sklop.

Naročnik je dne 14.11.2006 izdal sklep, s katerim je zahtevek za revizijo zavrnil. V obrazložitvi sklepa navaja, da je navedel merila, na podlagi katerih bo narejen izbor izvajalca del. Merila so smiselno povezana z vsebino javnega naročila, ker vsem sortimentom naročnik ne pripisuje enake teže. Upoštevana je bila najugodnejša cena za 50 od skupno 83. navedenih sortimentov. Cene katerih sortimentov bo naročnik upošteval kot merilo, je bilo v razpisni dokumentaciji natančno opredeljeno. Za odkup morebitnih drugih lesnih sortimentov, ki niso bili navedeni v ceniku iz razpisne dokumentacije, se bo upoštevala cena, ki jo v svojem ceniku priznava Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov. Javor rebraš je vrsta javorja. Javor raste povsod po Evropi in je bil uvršeč med merila razpisne dokumentacije. Vrsta in kakovost rebraša se ugotovi, ko je drevo posekano oz. natančneje pri vzdolžnem prerezu. Ponudnik je potrdil, da se strinja s ponudbenimi ceniki in z enotnimi cenami ter da v celoti sprejema vse pogoje, zahteve in merila naročnika iz razpisne dokumentacije. Naročnik še navaja, da je bil zahtevek za revizijo vložen po odpiranju ponudb in prejemu zapisnika, iz katerega so bile razvidne vse ponujene cene vseh ponudnikov.

Po prejemu vlagateljevega obvestila o nadaljevanju postopka (vloga z dne 20.11.2006) je naročnik z dopisom z dne 22.11.2006 odstopil zahtevek za revizijo skupaj z dokumentacijo v odločanje Državni revizijski komisiji.

Po pregledu dokumentacije o javnem naročilu ter proučitvi navedb vlagatelja in naročnika je Državna revizijska komisija ugotovila, da zahtevek za revizijo ni utemeljen.

Vlagatelj v zahtevku za revizijo navaja, da naročnik pri opisu merila "odkup gozdnih sortimentov" ni določil, na katerih območjih so posamezni sortimenti najpogostejši, niti ni določil, kakšno utež bo pripisal posameznim sortimentom. Večji del od 50-ih sortimentov, ki jih je upošteval naročnik, po mnenju vlagatelja nima zveze z razpisano količino, s tem, ko naročnik upošteva tudi sortimente, ki se v Sloveniji praktično ne sekajo (kot primer navaja javor rebraš), pa omogoča špekulativne cene in umetno zviševanje ponujene cene.

Iz zahtevka za revizijo je razvidno, da vlagatelj ugovarja zoper vsebino razpisne dokumentacije. Naročnik je namreč v razpisni dokumentaciji na strani 8 sestavil tabelo, v kateri je naštel posamezne gozdne lesne sortimente, pri čemer so bili ponudniki v tabelo dolžni vpisati ceno za vse posamezne vrste gozdnih sortimentov. Naročnik je v tabeli izrecno predvidel tudi za vlagatelja sporni gozdni sortiment javor rebraš. V poglavju 8 je naročnik določil, da bo pri merilu "odkup gozdnih sortimentov" dodeljeval točke glede na ceno ponudbe, pri čemer bo slednja seštevek cen za najpogostejše gozdne lesene sortimente, kot so jih ponudniki podali v tabeli na strani 8 razpisne dokumentacije. Naročnik je ob tem najpogostejše gozdne lesne sortimente tudi definiral, in sicer naj bi pri tem merilu izmed tistih sortimentov, ki so našteti v tabeli, upošteval le smreko/jelko, bukev, hrast, bor/macesen in javor.

V skladu s petim odstavkom 12. člena ZRPJN vlagatelj po preteku roka, določenega za predložitev ponudb oziroma prijav, ne more navajati kršitev, ki so mu bile ali bi mu morale biti znane pred potekom tega roka, pa kljub temu ni vložil zahtevka za revizijo že pred potekom roka, določenega za predložitev ponudb oziroma prijav, razen v primerih, ko dokaže, da zatrjevanih kršitev objektivno ni bilo mogoče ugotoviti pred tem trenutkom. Vlagatelj se je s spornimi določbami, ki se nanašajo na način vrednotenja merila "odkup gozdnih sortimentov", seznanil že ob prejemu in pregledu razpisne dokumentacije, zato bi moral v primeru, če je menil, da je naročnik z njimi kršil pravila javnega naročanja, v skladu s petim odstavkom 12. člena ZRPJN vložiti zahtevek za revizijo neposredno po seznanitvi z za vlagatelja spornimi določili oz. neposredno po prejemu razpisne dokumentacije, najkasneje pa do poteka roka za predložitev ponudb. Kljub določbi petega odstavka 12. člena ZRPJN vlagatelj zoper vsebino razpisne dokumentacije do roka, določenega za predložitev ponudb, ni vložil zahtevka za revizijo, pač pa je (kot je razvidno iz zapisnika o javnem odpiranju ponudb z dne 12.10.2006) dne 11.10.2006 naročniku predložil ponudbo. Iz vlagateljeve ponudbe je razvidno, da je v celoti izpolnil tabelo na strani 8 razpisne dokumentacije, tudi postavko za sporni sortiment javor rebraš, izpolnil pa je tudi izjavo, da je seznanjen z vsebino, pogoji in merili razpisne dokumentacije in da z njimi v celoti soglaša.

Ker je v predmetnem postopku oddaje javnega naročila rok za predložitev ponudb pretekel dne 11.10.2006, vlagatelj pa je zahtevek za revizijo zoper določila razpisne dokumentacije vložil šele po tem roku, Državna revizijska komisija vlagateljevih revizijskih navedb ni več mogla meritorno obravnavati.

Na podlagi navedenega je Državna revizijska komisija v skladu s petim odstavkom 12. člena ZRPJN zahtevek za revizijo zavrnila kot neutemeljen.


S tem je odločitev Državne revizijske komisije utemeljena.


POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Po končanem postopku pred Državno revizijsko komisijo je sodno varstvo zagotovljeno v postopku povračila škode pred sodiščem splošne pristojnosti (peti odstavek 23. člena ZRPJN).


Ljubljana, dne 5.12.2006

Nataša Jeršič, univ.dipl.ekon.
članica Državne revizijske komisije














































Vročiti:
- Republika Slovenija, Ministrstvo za obrambo, Vojkova cesta 61, Ljubljana
- GG gozdno gospodarstvo Bled d.d., Ljubljanska c. 19, Bled
- Državno pravobranilstvo RS, šubičeva 2, Ljubljana
- RS, Ministrstvo za finance, Sektor za javna naročila, gospodarske javne službe in koncesije, Beethovnova 11, Ljubljana

Natisni stran