018-440/2006 Javna agencija za železniški promet RS

Številka: 018-440/06-41-3533

SKLEP

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 23. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Uradni list RS, št. 78/1999, 90/1999, 110/2002, 42/2004, 61/2005, 78/2006; v nadaljnjem besedilu: ZRPJN) v senatu predsednika Sama Červeka kot predsednika senata ter članov Jožefa Kocuvana in Nataše Jeršič kot članov senata, ob sodelovanju svetovalca Andraža Žvana, v postopku revizije oddaje javnega naročila za posodobitev železniške proge Pragersko - Ormož - projekt A in na podlagi zahtevka za revizijo vlagatelja PRIMORJE d.d., Vipavska cesta 3, Ajdovščina, ki ga zastopa odvetnik Borut Zajc, Slomškova ulica 12a, Ljubljana (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika Javna agencija za železniški promet RS, Kopitarjeva ulica 5, Maribor (v nadaljevanju: naročnik) dne 29.11.2006 soglasno

ODLOČILA

1. Zahtevek za revizijo se zavrne kot neutemeljen.

2. Zahteva vlagatelja za povračilo stroškov, nastalih z revizijo, se zavrne kot neutemeljena.

Obrazložitev

Naročnik je po neuspešno končanem odprtem postopku na podlagi 1. točke tretjega odstavka 20. člena Zakona o javnih naročilih (Uradni list RS, št. 39/00, 102/00 in 2/04; v nadaljevanju: ZJN-1) začel postopek s pogajanji po predhodni objavi. Dne 18.10.2006 je izdal obvestilo o oddaji naročila, iz katerega je razvidno, da je kot najugodnejšo izbral ponudbo ponudnika SŽ - železniško gradbeno podjetje d.d., Ob zeleni jami 2, Ljubljana v skupnem nastopu s partnerjema SCT d.d., Slovenska 56, Ljubljana in Alpine Mayreder Bau GmbH, Alte Bundesstrasse 10, Salzburg, podružnica Celje, Mariborska cesta 86, Celje (v nadaljevanju: izbrani ponudnik).

Po prejemu dodatne obrazložitve je vlagatelj z vlogo z dne 13.11.2006 vložil zahtevek za revizijo, v katerem navaja, da ponudba izbranega ponudnika ni pravilna, in sicer zaradi naslednjih razlogov:
1. Izbrani ponudnik ni predložil kopije ponudbe Državni revizijski komisiji, čeprav ocenjena vrednost presega 1.000.000.000,00 SIT. Po mnenju vlagatelja morajo ponudniki v skladu z določbo 55.c člena ZJN-1 predložiti kopijo ponudbe tudi v postopku s pogajanji.
2. V obrazcu 5.1 ponudbene dokumentacije izbrani ponudnik ni izpolnil praznega mesta "naziv podpisnika", temveč je vrstico pustil prazno, čeprav je naročnik v protokolu zahteval, da mora ponudnik izpolniti vsa prazna mesta.
3. V obrazcu 5.5 v 3. točki na strani 533 razpisne dokumentacije iz odprtega postopka izbrani ponudnik ni navedel imena in naslova podizvajalca Cestnega podjetja Maribor, čeprav je naročnik to zahteval. Naročnik je v protokolu predvidel, da bodo ostala potrdila in dokazila privzeta iz predhodno podanih ponudb, s čimer je podaljšal rok veljavnosti ponudb iz odprtega postopka oz. so slednje sestavni del ponudbe iz zadnjih pogajanj.
4. Ponudbeni partner Alpine Mayreder Bau v obrazcu 5.5 razpisne dokumentacije iz odprtega postopka ni določil osebe, odgovorne za izvedbo del, temveč je zapisal le "določi vodilni partner".
5. V istem obrazcu je ponudbeni partner napačno navedel podatek o udeležbi materinskega podjetja pri izvedbi javnega naročila, saj je navedel, da bo materinsko podjetje sodelovalo v projektu s 100% udeležbo. To pomeni, da bo v postopku sodelovalo materinsko podjetje, ki bi tudi moralo nastopati kot skupni ponudnik.
6. Ponudbeni partner Alpine Mayreder Bau je predložil neustrezen izpisek iz sodnega registra, pridobljen iz obračunskega mesta Telekom. Naročnik je zahteval, da za izpolnjevanje pogoja registracije ponudnik predloži potrdilo, da je registriran pri pristojnem sodišču, ki ga je izdalo pristojno sodišče oz. primerljiva institucija v domicilni državi ponudnika. Potrdilo o registraciji v Republiki Avstriji izdaja sodišče, zato bi tudi ponudnik moral predložiti ustrezno potrdilo sodišča.
7. Ponudbeni partner Alpine Mayreder Bau ni predložil obrazca BON-2, temveč izjavo banke Bank Austria Creditanstalt. Naročnik ni predvidel, da se lahko obrazec BON-2 nadomesti z izjavami bank. Če ponudnik v svoji državi ne more pridobiti obrazca BON-2, bi moral predložiti lastno izjavo. Poleg tega je ponudnik predložil le izjavo ene banke, čeprav je navedel, da ima račune odprte pri treh bankah.
8. Izbrani ponudnik ni pravilno izpolnil obrazca 5.20, saj ni navedel lokacije laboratorija, kot je to zahteval naročnik.
9. Izbrani ponudnik ni predložil izvoda standarda, po katerem ponuja podložne ploščice, čeprav je naročnik to predvidel.
10. Izbrani ponudnik k vsakemu izvodu ponudbe ni predložil predračuna v elektronski obliki. Ponudbeni predračun v elektronski obliki je izbrani ponudnik predložil le določenim ponudbenim dokumentom, ne pa vsem.
Na podlagi navedenega vlagatelj predlaga, da se razveljavi obvestilo o oddaji naročila z dne 18.10.2006, da se v celoti razveljavi predmetni postopek oddaje javnega naročila ter da se mu povrnejo stroški revizijskega postopka.

Naročnik je dne 14.11.2006 sprejel sklep, s katerim je zahtevek za revizijo zavrnil kot neutemeljen. V obrazložitvi sklepa navaja:
1. Naročnik je v protokolu navedel, da bodo ostala potrdila in dokazila privzeta iz predhodno podanih ponudb. S tem je podaljšal rok veljavnosti ponudb iz odprtega postopka, ponudniki pa so se z oddajo dopolnilne dokumentacije s tem strinjali. Kopija ponudbe izbranega ponudnika je bila v fazi odprtega postopka poslana na Državno revizijsko komisijo, zato naročnik šteje, da je bil pogoj iz 55.c člena ZJN-1 izpolnjen že v odprtem postopku, saj je bila dopolnilna dokumentacija izbranega ponudnika takšne narave, da ni posegala v oblikovanje ponudbene cene.
2. Glede obrazca 5.1 naročnik ugotavlja, da je na vseh ostalih obrazcih, ki jih je poslal izbrani ponudnik, zapisano nad podpisom besedica "naziv: direktor" in da je mogoče s primerjavo lastnoročnega podpisa na obrazcu 5.1 in ostalih obrazcih ugotoviti, da je podpis identičen. S tem je obrazec 5.1 ponudbene dokumentacije iz postopka s pogajanji pravilno izpolnjen.
3. Podizvajalec Cestno podjetje Maribor d.d. je vezan na ponudnika v konzorciju izbranega ponudnika Alpine Mayreder Bau in ne na poslovodečega partnerja. V obrazcu 5.5. ponudnika v konzorciju izbranega ponudnika Alpine Mayreder Bau pa je podizvajalec Cestno podjetje Maribor d.d. nedvoumno vpisan.
4. Glede navedbe osebe, odgovorne za izvedbo del, zadostuje, da jo določi le vodilni partner. Vodilni partner SŽ ZGP d.d. je v svojem obrazcu 5.5. poimensko določil osebo, odgovorno za izvedbo del, ki je enaka tako za SŽ ZGP d.d. kot vodilnega partnerja kot tudi za partnerja v konzorciju izbranega ponudnika.
5. Glede udeležbe matične družbe pri izvedbi javnega naročila naročnik ugotavlja, da je hčerinsko podjetje Alpine Mayreder Bau, podružnica Celje, le podjetje, ki je izvedlo samo tehnično pripravo ponudbene dokumentacije. Sama podružnica ne bo sodelovala pri izvedbi predmeta javnega naročila, kar pomeni, da bo matična gospodarska družba Alpine Mayreder Bau sodelovala z udeležbo 100% v deležu konzorcija.
6. Točki 1.2.1 ter 1.7 razpisne dokumentacije iz odprtega postopka določata, da za izpolnjevanje pogoja registracije ponudnik predloži potrdilo o registraciji pri pristojnem sodišču, ki ga je izdalo pristojno sodišče oziroma primerljiva institucija v domicilni državi ponudnika. Primerljiva institucija v domicilni državi ponudnika je tudi Telekom, ki preko svoje spletne strani objavlja javne informacije glede izpiskov iz sodnega registra, kar dokazuje tudi dejstvo, da je ponudnik v konzorciju izbranega ponudnika za takšen izpisek s strani Telekoma plačal upravno takso.
7. V točki 1.11 razpisne dokumentacije v odprtem postopku je določeno, da izdaja obrazec BON-2 tudi primerljiva institucija v domicilni državi ponudnika. Ponudnik je na strani 237 ponudbene dokumentacije podal izjavo banke Bank Austria Creditanstalt, da ponudnikovi računi niso blokirani. Ker se plačilni promet izvaja preko bank, je ta izjava dokaz, da ponudnik izpolnjuje ta pogoj iz razpisne dokumentacije, saj se banka kot finančna institucija upošteva kot primerljiva institucija v domicilni državi ponudnika.
8. Glede navedb vlagatelja o nepravilni izpolnitvi obrazca 5.20 naročnik ugotavlja, da lokacija laboratorija na gradbišču ni definirana. Ker je laboratorij objekt, ki je potreben za zagotavljanje kakovosti, je z obrazca 5.23 - sistem zagotavljanja kakovosti razvidno, da bo izbrani ponudnik kakovost zagotavljal z zunanjimi izvajalci, ki bodo svoje analize opravljali v svojih domicilnih laboratorijih.
9. V zvezi s predložitvijo izvoda standarda za podložne ploščice naročnik ugotavlja, da je izbrani ponudnik upošteval pogoje iz razpisne dokumentacije, kjer je v točki 2.2.3.2 navedeno, da morajo podložne ploščice zadostovati zahtevam kodeksa UIC-864-5. Materiali, ki bi zadostovali zahtevam ostalih standardov, so prav tako sprejeti, če zagotavljajo večjo ali enako kakovost od danega standarda. Izbrani ponudnik je za podložne ploščice prevzel v razpisni dokumentaciji ponujeni standard UIC-864-5, saj je iz razlage razpisne dokumentacije jasno, da se v primeru, če ponudnik ne predloži izvoda standarda, ki zagotavlja večjo ali enako kakovost od danega standarda, šteje, da je ponudnik za podložne ploščice upošteval standard UIC-864-5
10. V točki 1.5 razpisne dokumentacije po odprtem postopku je bilo določeno, da prejme ponudnik skupaj z razpisno dokumentacijo tudi ponudbeni predračun v elektronski obliki. Ker ponudnik določb razpisne dokumentacije ne sme kopirati oz. v njih posegati, lahko poda samo en izvod predračuna v elektronski obliki.

Naročnik je z vlogo z dne 14.11.2006 Državni revizijski komisiji na podlagi 11. člena ZRPJN predlagal izdajo sklepa, da vloženi zahtevek za revizijo ne zadrži nadaljnjih aktivnosti v postopku oddaje javnega naročila v celoti. Predlog je utemeljil z obrazložitvijo, da je predmetno naročilo sofinancirano v višini 14.519.456,00 EUR s strani Kohezijskega sklada. V skladu z drugim odstavkom 2. člena Odločbe o sofinanciranju je treba projekt končati do 30.9.2008. Ker je rok izvedbe 720 dni po uvedbi izvajalca v delo, uvedba pa traja 8 dni po podpisu pogodbe, je bilo treba pogodbo podpisati do 3.10.2006. Naročnik bo Evropsko komisijo zaprosil za podaljšanja roka črpanja sredstev. Rok 20.12.2006 je v skladu z odločbo Evropske komisije rok, v katerem mora biti pogodba med naročnikom in izbranim ponudnikom podpisana, sicer bo naročnik izgubil pravico do sofinanciranja. Naročnik dodatno navaja, da ne gre le za izgubo že odobrenih sredstev Kohezijskega sklada, temveč bi nerealizacija predmetnega naročila vplivala na zmanjšano varnost in zanesljivost železniškega prometa. Ob nerealizaciji projekta bi bil končni ukrep tudi zaprtje železniške proge na tem odseku, s tem pa tudi V. železniškega koridorja. Z izgradnjo novih peronov se bo bistveno povečala varnost potnikov, predvidena pa je tudi ukinitev nezavarovanih nivojskih križanj in izvedba zavarovanih prehodov z zapornicami.

Po prejemu vlagateljevega obvestila o nadaljevanju postopka (vloga z dne 16.11.2006) je naročnik z dopisom z dne 20.11.2006 odstopil zahtevek za revizijo skupaj z dokumentacijo v odločanje Državni revizijski komisiji.

Z vlogo z dne 16.11.2006 je vlagatelj Državni revizijski komisiji posredoval tudi mnenje o naročnikovem predlogu za nezadržanje postopka. Navaja, da se predmetni zahtevek za revizijo nanaša na nepravilnost ponudbe izbranega ponudnika, da so razlogi v zahtevku za revizijo resni in utemeljeni in da bo to brez dvoma ugotovila tudi Državna revizijska komisija. Kljub temu, da se naročniku mudi, nepravilnosti ponudbe izbranega ponudnika ni mogoče sanirati z blažjimi kriteriji. Po mnenju vlagatelja razlogi, ki jih je navedel naročnik, niso takšne narave, da bi povzročili več škodljivih posledic kot odločitev o nesuspeznivnosti revizijskega zahtevka. Ne glede na časovno stisko naročnik ne more obiti določb ZJN-1 ter določb razpisne dokumentacije, saj ima načelo zakonitosti prednost pred načelom ekonomičnosti. škoda, ki bi bila povzročena vlagatelju (izgubljeni dobiček in sodni stroški) bi bila bistveno večja od škode, ki bi jo utrpel naročnik zaradi izgube dela evropskih sredstev, pri čemer Kohezijski sklad razpisuje sredstva za sofinanciranje večkrat in bi se lahko naročnik ponovno prijavil na razpis. Vlagatelj opozarja, da je rok za podpis pogodbe, ki je bil določen na 3.10.2006, že minil, zaradi česar je naročnik že v zamudi, dodatnih 15 dni zaradi odločanja Državne revizijske komisije pa ne bi predstavljalo bistvenega podaljšanja zamude. Naročnik nima zagotovila, da bo Evropska komisija podaljšala rok za podpis pogodbe, navaja vlagatelj, in dodaja, da bi bilo mogoče predmetno naročilo izvesti tudi prej kot v 720 dneh.

Po pregledu dokumentacije o javnem naročilu ter proučitvi navedb vlagatelja in naročnika je Državna revizijska komisija ugotovila, da zahtevek za revizijo ni utemeljen.

Vlagatelj v zahtevku za revizijo navaja, da izbrani ponudnik v postopku s pogajanji ni predložil kopije ponudbe, čeprav naj bi se obveznost predložitve kopije ponudbe iz 55.c člena ZJN-1 po njegovem mnenju nanašala tudi na postopek s pogajanji.

55.c člen ZJN-1 določa, da mora ponudnik pri oddaji javnih naročil v ocenjeni vrednosti nad 1.000,000.000 tolarjev, ki jo mora naročnik navesti v razpisni dokumentaciji, do roka za oddajo ponudb naročniku predložiti ponudbo in Državni revizijski komisiji posredovati kopijo te ponudbe. Namen citirane določbe je ugotavljanje istovetnosti vsebine ponudbene dokumentacije v morebitnem revizijskem postopku oz. preprečitev možnih zlorab v postopkih javnih naročil večjih vrednosti. Po poteku roka za predložitev ponudb namreč slednjih ni več dopustno spreminjati (ta prepoved velja zlasti za odprti in omejeni postopek), z deponiranjem kopije ponudbe pa je zagotovljena možnost preverjanja morebitnega nedopustnega naknadnega spreminjanja ponudbene dokumentacije. Čeprav je predložitev kopije ponudbe Državni revizijski komisiji dolžnost ponudnika, pa ta dolžnost postane zahteva razpisne dokumentacije le v primeru, če naročnik v njej izrecno navede, da so ponudniki zaradi vrednosti javnega naročila dolžni predložiti kopijo ponudbe Državni revizijski komisiji. Če naročnik ponudnike opozori na dolžnost predložitve kopije ponudbe, je treba takšno opozorilo obravnavati kot zahtevo naročnika v smislu 13. točke 3. člena ZJN-1, ponudbo ponudnika, ki ne izpolni te zahteve, pa zavrniti kot nepravilno.

Naročnikova dolžnost opozoriti ponudnike na vrednost javnega naročila in predložitev kopije ponudbe je toliko bolj pomembna v postopku s pogajanji, kolikor gre v slednjem za specifičen način predlaganja ponudb, ki se razlikuje od tistega v odprtem ali omejenem postopku. Medtem ko ponudniki v odprtem oz. omejenem postopku do določenega roka predložijo ponudbe, ki jih zatem ne morejo več dopolnjevati ali spreminjati (zaradi česar tudi obstaja pravilo 55.c člena ZJN-1), pa je v postopku s pogajanji formalna predložitev ponudb praviloma šele začetek pogajanj med naročnikom in ponudniki, v katerih lahko slednji večkrat spremenijo svojo ponudbo, jo prilagodijo poteku postopka ali znižajo ponudbeno ceno. Predložitev kopije prvotne ponudbe v postopku s pogajanji zato sploh ne bi dosegla svojega namena, saj končne ponudbe po sami naravi stvari ne bi bilo mogoče primerjati s prvotno. Poleg tega je treba upoštevati, da se lahko ponudba v postopku s pogajanji spreminja tudi ustno (z ustno izjavo volje pooblaščenega zastopnika ponudnika), in sicer večkrat v teku pogajanj. Zaradi specifičnosti postopka s pogajanji mora zato naročnik natančno opredeliti, na kakšen način in v kakšni obliki naj ponudniki predložijo kopije ponudb, pri čemer gre dopustiti tudi možnost, da zaradi konkretnih pravil določenega postopka s pogajanji predložitev kopije ponudbe niti ni mogoča.

V predmetnem postopku s pogajanji je naročnik ponudnike s povabili z dne 28.9.2006 povabil k dopolnitvi ponudb v postopku s pogajanji. Iz povabil je razvidno, da je vsakega izmed ponudnikov opozoril na pomanjkljivosti ponudb, ki so bile ugotovljene v odprtem postopku, ter jih pozval, naj jih v postopku s pogajanji odpravijo. Potek postopka s pogajanji je naročnik opisal v protokolu (dokument z dne 28.9.2006), v katerem je določil, da bo javno odpiranje ponudb 3.10.2006, postopek s pogajanji pa se bo pričel po končanem pregledu ponudbene dokumentacije. Naročnik je v protokolu določil, katere dokumente mora predložiti ponudnik in na kakšen način, pri čemer je zapisal, da mora biti dopolnitev ponudbe naslovljena na naročnika. V protokolu oz. načrtu pogajanj pa naročnik ni zapisal ocenjene vrednosti naročila niti ni od ponudnikov zahteval predložitve kopije ponudbe oz. dopolnilnih dokumentov Državni revizijski komisiji. Glede na zgoraj navedeno Državna revizijska komisija ugotavlja, da ponudbe izbranega ponudnika zaradi nepredložitve kopije ponudbe ni mogoče obravnavati kot nepravilne, saj naročnik te zahteve ni določil v razpisni dokumentaciji postopka s pogajanji. Postopek s pogajanji je namreč (kot pravilno ugotavlja vlagatelj) nov postopek oddaje javnega naročila, v katerem določil razpisne dokumentacije iz odprtega postopka ni mogoče neposredno oz. v celoti uporabiti, zlasti v primeru, ko za takšno ravnanje ni izrecne podlage v razpisni dokumentaciji postopka s pogajanji oz. ko posameznega določila razpisne dokumentacije iz odprtega postopka že po naravi stvari ni mogoče upoštevati v postopku s pogajanji.

V zvezi z vlagateljevimi navedbami, da izbrani ponudnik v obrazcu 5.1 ni izpolnil praznega mesta "naziv podpisnika", Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik v protokolu predvidel predložitev naslednjih dokumentov: protokol z načrtom pogajanj, povabilo k dopolnitvi ponudb, izjava, da kandidat sprejema pogoje razpisa ter vzorec izjave o končni ponudbeni ceni. Izbrani ponudnik je vse v protokolu naštete dokumente predložil naročniku dne 3.10.2006. Iz njih je razvidno, da jih je podpisal direktor poslovodečega ponudbenega partnerja kot oseba, ki je pooblaščena za podpisovanje v imenu ponudnika. Podpis iste osebe je (poleg žiga poslovodečega partnerja) tudi na obrazcu 5.1. Ob tem gre ugotoviti, da je naročnik v protokolu določil, da bo dokazila in potrdila privzel iz predhodno podanih ponudb, kar pomeni (kot ugotavlja tudi vlagatelj), da je ponudbena dokumentacija iz odprtega postopka hkrati tudi del ponudbene dokumentacije v postopku s pogajanji. Naročnik je v obrazcu 5.4 predvidel predložitev pooblastil, s katerim zakoniti zastopnik ponudnika pooblašča podpisnika ponudbe, če slednji ni zakoniti zastopnik ponudnika oz. glavnega ponudnika v ponudbenem konzorciju. Ob tem je naročnik izrecno določil, da v primeru, ko je podpisnik ponudbe zakoniti zastopnik ponudnika oz. glavnega ponudnika v skupini ponudnikov, obrazca in pooblastila ni potrebno predložiti. Izbrani ponudnik je v obrazcu 5.4 predložil pooblastila podpisnikov dokumentacije ponudbenih partnerjev, pri čemer je pojasnil, da ponudbo podpisuje direktor in zakoniti zastopnik družbe SŽ - ŽGP d.d., ki je hkrati tudi vodilni ponudbeni partner. Glede na obrazec 5.4 iz odprtega postopka ter obrazec 5.1 iz postopka s pogajanji Državna revizijska komisija ugotavlja, da je tako ponudbo iz odprtega postopka kot tudi dopolnitev ponudbe iz postopka s pogajanji podpisal zakoniti zastopnik poslovodečega partnerja izbranega ponudnika.

Glede vlagateljevih navedb, da poslovodeči partner izbranega ponudnika v obrazcu 5.5 iz odprtega postopka ni navedel imena in naslova podizvajalca, Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik v točki 1.7 navodil ponudnikom predvidel izpolnitev obrazca 5.5 s splošnimi podatki o ponudniku. Naročnik je izrecno določil, da mora biti v primeru skupine ponudnikov/konzorcija obrazec 5.5 izpolnjen za vsakega ponudnika. V obrazec 5.5 so morali ponudniki med drugim vpisati tudi naziv pridruženih podjetjih, ki bodo sodelovala v projektu, in podatek o njihovi vlogi v projektu.

Iz ponudbene dokumentacije izbranega ponudnika je razvidno, da je partner SŽ ŽGP d.d. v obrazec 5.5 vpisal dve podjetji, ki bosta sodelovali v projektu, in sicer Holding Slovenske železnice d.o.o. kot materinsko podjetje ter Kamnolom Verd d.o.o. kot hčerinsko podjetje. Poslovodeči partner torej res ni vpisal Cestnega podjetja Maribor d.d. kot podizvajalca, kot to navaja vlagatelj. Vendar pa je Cestno podjetje Maribor d.d. kot podizvajalca vpisal ponudbeni partner Alpine Mayreder Bau GmbH. Po mnenju Državne revizijske komisije določila točke 1.7 navodil ponudnikom, v skladu s katerim je moral biti v primeru skupine ponudnikov/konzorcija obrazec 5.5 izpolnjen za vsakega ponudnika, ni mogoče razlagati na način, da je bil dolžan vsak izmed ponudnikov navesti vse podizvajalce in materinska ali hčerinska podjetja, ki bodo sodelovali v projektu, pač pa le tiste, ki se nanašajo na posameznega skupnega ponudnika. Zato ponudbe izbranega ponudnika v tem delu ni mogoče obravnavati kot nepravilne. Ob tem gre dodati, da je naročnik specifične zahteve glede podizvajalcev določil v točki 1.10 navodil ponudnikom, v kateri je v obrazcu 5.8 zahteval spisek tistih podizvajalcev, ki bodo prevzeli dela v vrednosti nad 10% ponudbene vrednosti, ter dokazila o izpolnjevanju pogojev. Izbrani ponudnik je v obrazcu 5.8 navedel podizvajalca Cestno podjetje Maribor d.d. ter zanj predložil tudi zahtevana dokazila.

V zvezi z vlagateljevimi očitki, da ponudbeni partner Alpine Mayreder Bau GmbH v obrazcu 5.5 ni določil osebe, odgovorne za izvedbo del, Državna revizijska komisija ugotavlja, da naročnik v razpisni dokumentaciji v primeru skupnega nastopa ni zahteval, da bi bil vsak izmed skupnih ponudnikov dolžan določiti svojo osebo, odgovorno za izvedbo del. Ponudbeni partner Alpine Mayreder Bau GmbH je v obrazcu 5.5 navedel, da osebo, odgovorno za izvedbo del, določi vodilni partner. Iz obrazca 5.7, v katerega so morali skupni ponudniki vpisati vodilnega partnerja ponudbenega konzorcija, pooblaščeno osebo za podpis pogodbe, področje in odstotek udeležbe posameznega partnerja ter priložiti konzorcijski sporazum, je razvidno, da je vodilni partner izbranega ponudnika podjetje SŽ - Železniško gradbeno podjetje Ljubljana d.d.. Slednje je v obrazcu 5.5 jasno navedlo ime in priimek odgovorne osebe za izvedbo del, s čimer je izpolnjena zahteva naročnika iz točke 1.7 navodil ponudnika in obrazca 5.5. Ponudbe izbranega ponudnika zato v tem delu ni mogoče obravnavati kot nepravilne.

Vlagatelj v zahtevku za revizijo tudi navaja, da je ponudbeni partner Alpine Mayreder Bau GmbH v obrazcu 5.5 napačno navedel podatek o udeležbi materinskega podjetja, zaradi česar bi moralo biti kot ponudnik prijavljeno materinsko podjetje.

Kot je bilo že ugotovljeno zgoraj, so morali ponudniki v obrazec 5.5 med drugim vpisati tudi naziv pridruženih podjetjih, ki bodo sodelovala v projektu, in podatek o njihovi vlogi v projektu (ali gre za materinsko oz. hčerinsko podjetje, podizvajalca ali kaj drugega). Ponudbeni partner Alpine Mayreder Bau GmbH je v obrazec 5.5 na za to predvideno mesto zapisal, da bo v projektu na njegovi strani udeležena družba Cestno podjetje Maribor d.d. kot podizvajalec. Cestno podjetje Maribor d.d. je kot podizvajalec navedeno in podrobneje predstavljeno tudi v obrazcu 5.8. Ponudbeni partner Alpine Mayreder Bau GmbH v obrazcu 5.5 ni navedel nobenega drugega podizvajalca niti ni na mestu, kjer je bilo predvideno, navedel, da bo v projektu sodelovala materinska ali hčerinska družba. Podatka o 100% udeležbi v deležu JV po mnenju Državne revizijske komisije zato ni mogoče razumeti na način, kot to zatrjuje vlagatelj, in sicer da naj bi pri izvedbi v celoti sodelovalo materinsko podjetje ponudbenega partnerja Alpine Mayreder Bau GmbH, temveč, kot je to razbrati tudi iz naročnikovega odločitve o zahtevku za revizijo, da bo pri izvedbi v celoti sodelovala družba Alpine Mayreder Bau GmbH.

Vlagatelj v zahtevku za revizijo dalje navaja, da je ponudbeni partner Alpine Mayreder Bau GmbH predložil neustrezen izpisek iz sodnega registra, saj bi moral predložiti potrdilo, izdano s strani pristojnega sodišča.

42.b člen ZJN-1 določa, da mora naročnik v primeru, če ima ponudnik sedež v tuji državi, preveriti, ali je listino, s katero ponudnik dokazuje zahtevano dejstvo, izdal pristojni organ. Seznam pristojnih organov tujih držav, ki izdajajo listine, ki jih naročnik lahko zahteva v skladu s tem poglavjem, in način preveritve teh listin pripravi minister, pristojen za finance. Seznam se po potrebi spremeni ali dopolni. V zvezi z 42.b členom gre ugotoviti, da je minister, pristojen za finance, izdal Navodilo o seznamu organov tujih držav, pristojnih za izdajo listin o izpolnjevanju obveznih pogojev za udeležbo tujih ponudnikov v postopku oddaje javnih naročil, in o načinu preveritve teh listin (Uradni list RS, št. 13/2001), vendar ta podzakonski akt od 13.1.2006 ne velja več. Naročnik morajo zato sami, upoštevajoč 42.b člen ZJN-1, določiti, dokazila katerih pristojnih organov morajo predložiti tuji ponudniki.

Naročnik je pogoj registracije določil v točki 1.2.1 in 1.7 navodil ponudnikov, kjer je zapisal: "da je registriran pri pristojnem sodišču ali drugem pristojnem organu in ima registrirane dejavnosti, ki so predmet javnega naročila." Kot dokazilo za izpolnjevanje navedenega pogoja je naročnik zahteval: "Potrdilo, da je ponudnik registriran pri pristojnem sodišču ali drugem organu z navedbo dejavnosti ne sme biti starejše od 30 dni od datuma roka oddaje ponudb in ga izda pristojno sodišče v Republiki Sloveniji oz. primerljiva institucija v domicilni državi ponudnika." Naročnik torej v razpisni dokumentaciji ni specificiral organa, ki bi bil v primeru tujih ponudnikov pristojen za izdajo izpiska iz sodnega registra, pač pa je zahteval le, da potrdilo o registraciji izda primerljiva institucija. Po mnenju Državne revizijske komisije pojma primerljive institucije ni mogoče razlagati le na način, kot to razume vlagatelj, in sicer da je edini možni organ za izdajo izpiska iz sodnega registra le pristojno sodišče. Poleg tega vlagatelj navaja, da je ponudbeni partner Alpine Mayreder Bau GmbH sicer predložil izpisek iz sodnega registra, le da je pridobljen iz obračunskega mesta Telekom. Državna revizijska komisija pripominja, da zgolj glede na način pridobitve izpiska iz sodnega registra ni mogoče sklepati, da sam izpisek ni ustrezen, zlasti ob upoštevanju dejstva, da je (kot je to razvidno iz ponudbene dokumentacije izbranega ponudnika) ponudbeni partner Alpine Mayreder Bau GmbH plačal tudi sodno takso. Vlagatelj tudi sicer ne zatrjuje, da izpisek iz sodnega registra, kot ga je predložil ponudbeni partner Alpine Mayreder Bau GmbH, ne bi vseboval vseh podatkov, ki jih je zahteval naročnik. Ponudbe izbranega ponudnika zato v tem delu ni mogoče označiti za nepravilno.

Podobno kot zgoraj gre ugotoviti tudi za vlagateljeve navedbe v zvezi z nepredložitvijo obrazca BON-2. Naročnik je v točki 1.2.7 navodil ponudnikom določil finančni pogoj, da ponudnik v zadnjih 6 mesecih ni imel blokiranega transakcijskega računa več kot 10 dni. Kot dokazilo za izpolnjevanje navedenega pogoja je naročnik predvidel: "Potrdilo BON-2, ki ne sme biti starejše od 30 dni od datuma roka oddaje ponudb in ga izda Agencija Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve oziroma primerljiva institucija v domicilni državi ponudnika." Tudi v tem primeru naročnik ni specificiral institucije, ki bi izdajala zahtevano dokazilo za izpolnjevanje navedenega pogoja, temveč je navedel le "primerljiva institucija v domicilni državi ponudnika". Vlagatelj v zahtevku za revizijo zatrjuje, da bi moral ponudbeni partner Alpine Mayreder Bau GmbH predložiti lastno izjavo, saj naročnik ni predvidel, da se lahko obrazec BON-2 nadomesti z izjavo banke, pri kateri ima ponudnik odprt račun. Vendar pa se lahko nadomestna izjava v skladu s 44. členom ZJN-1 predloži le v primeru, če v državi, kjer ima ponudnik svoj sedež oz. po pravu, po katerem je ponudnik ustanovljen, državni organi ne izdajajo potrdil, izpisov ali drugih listin iz 42. člena ZJN-1 ali pa taka potrdila, izpisi ali druge listine ne zajemajo vseh primerov, navedenih v določilih prvega in četrtega odstavka 42. člena ZJN-1. Ker je kot primerljivo institucijo v domicilni državi ponudnika mogoče šteti tudi poslovno banko ponudnika, saj lahko tudi slednja nedvomno potrdi dejstvo, da transakcijski račun ponudnika ni bil blokiran, v tem primeru ni podlage za predložitev nadomestne izjave iz 44. člena ZJN-1. Ponudbeni partner Alpine Mayreder Bau GmbH je predložil izjavo svoje poslovne banke, zato gre slediti naročniku, ki navaja, da ponudbeni partner Alpine Mayreder Bau GmbH izpolnjuje pogoj iz točke 1.2.7 navodil ponudnikom.

Vlagatelj sicer navaja, da bi moral ponudbeni partner Alpine Mayreder Bau GmbH tudi v primeru, če bi bila dopuščena predložitev potrdila poslovne banke, predložiti potrdila vseh poslovnih bank, pri katerih ima odprt transakcijski račun. Vendar za to vlagateljevo trditev ni najti podlage v določilih razpisne dokumentacije. Točka 1.2.7 navodil ponudnikom se namreč nanaša na transakcijski račun in ne zahteva, da ponudnik v primeru, če ima odprtih več transakcijskih računov, predloži potrdila za vse račune. Naročnik bi moral v primeru, če bi nameraval zahtevati potrdila za vse transakcijske račune, to izrecno navesti, zato ponudbe izbranega ponudnika, v kateri je ponudbeni partner Alpine Mayreder Bau GmbH predložil potrdilo za svoj transakcijski račun, z vidika določila točke 1.2.7 navodil ponudnikom ni mogoče obravnavati kot nepravilne.

V zvezi z vlagateljevimi navedbami, da izbrani ponudnik ni pravilno izpolnil obrazca 5.20, saj ni navedel lokacije laboratorija, Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik v točki 1.23 navodil ponudnikom določil:

"Obrazec 5.20: Program dela

Obrazec 5.20 mora biti izpolnjen (priložena organizacija na delovišču, program za izvedbo del, diagram kritičnih poti in mejnikov), podpisan in žigosan s strani ponudnika ali v primeru skupine ponudnikov /konzorcija glavnega ponudnika."

V točki 1.23 navodil ponudnikom naročnik torej ni izrecno omenil lokacije laboratorija, temveč je zahteval le priloženo organizacijo na delovišču. V besedilu obrazca 5.20 pa je naročnik ponudnike prosil, da navedejo "predlagano organizacijo na delovišču in lokacijo objekta, laboratorija, glavne pisarne na delovišču, pisarne nadzornega inženirja in tako dalje (priložite skice)".

Izbrani ponudnik je v obrazcu 5.20 navedel: "Predlagamo naslednjo organizacijo na delovišču in lokacijo objekta, laboratorija, glavne pisarne na delovišču, pisarne nadzornega inženirja in tako dalje (skice so priložene)". V nadaljevanju je izbrani ponudnik med drugim navedel: "Postavitev pisarn, delavnic, deponij gradbenega materiala in ostalih gradbiščnih objektov potrebnih za izvedbo del se izvede v okviru prostora predvidenega za postavitev gradbišča." Iz obrazca 5.20 je torej razvidno, da je izbrani ponudnik pri organizaciji delovišča predvidel tudi laboratorij, pri čemer je potrdil, da bo vse gradbiščne objekte izvedel v okviru predvidenega prostora. Glede na navedeno Državna revizijska komisija ugotavlja, da ponudbe izbranega ponudnika v tem delu ni mogoče obravnavati kot nepravilne.

Vlagatelj v zahtevku za revizijo tudi navaja, da izbrani ponudnik ni predložil standarda, po katerem ponuja podložne ploščice. Naročnik je v točki 2.2.3.2 poglavja 3 (tehnične specifikacije) med drugim zahteval: "Podložne ploščice za pod tirnice morajo zadostovati zahtevam kodeksa UIC 864-5. Material, ki bo zadostoval zahtevam ostalih standardov bo prav tako sprejet, v kolikor ti standardi garantirajo enako ali večjo kakovost od danega standarda (kodeks UIC 864-5). Izvod standarda v slovenskem ali angleškem jeziku, po katerem Ponudnik ponuja podložne ploščice (razen kodeksa UIC 864-5), mora biti sestavni del Ponudbe." Citirano besedilo razpisne dokumentacije je mogoče razumeti na način, da je ponudnik dolžan kot sestavni del ponudbe predložiti izvod standarda le v primeru, če ne ponuja kodeksa UIC 864-5, temveč drug standard, ki zagotavlja enako ali boljšo kvaliteto. Izvod kodeksa UIC 864-5 je namreč v besedilu točke 2.2.3.2 poglavja 3 izrecno naveden kot izjema, ki je ni treba predložiti kot sestavni del ponudbe. Standard UIC 864-5 se torej, kot to navaja tudi naročnik, predvideva, zato ponudbe, ki tega standarda nima predloženega, ni mogoče obravnavati kot nepravilne.

Vlagatelj v zahtevku za revizijo še navaja, da izbrani ponudnik k vsakemu izvodu ponudbe ni predložil predračuna v elektronski obliki. Vlagatelja je razumeti, da se domnevna nepravilnost glede nepredložitve predračuna v elektronski obliki nanaša na ponudbeno dokumentacijo, ki je bila predložena v postopku s pogajanji, saj se sklicuje na protokol z dne 28.9.2006, v katerem je naročnik zahteval, da mora biti ponudbena dokumentacija (v postopku s pogajanji) predložena v izvirniku in petih kopijah. Vendar pa iz protokola ni razvidno, da bi bili ponudniki dolžni predložiti tudi predračun v elektronski obliki, saj je naročnik izrecno določil, da dokumentacija v postopku oddaje javnega naročila s pogajanji s predhodno objavo vsebuje: protokol z načrtom pogajanj, povabilo k dopolnitvi ponudb, izjava, da kandidat sprejema pogoje razpisa ter vzorec izjave o končni ponudbeni ceni. Predračun v elektronski obliki torej ni bil del dokumentacije postopka s pogajanji, zato ga ponudniki tudi niso bili dolžni predložiti.

Ob vsem navedenem je Državna revizijska komisija na podlagi 2. alineje prvega odstavka 23. člena ZRPJN zahtevek za revizijo zavrnila kot neutemeljen.

Naročnik je v skladu z drugim odstavkom 11. člena ZRPJN Državni revizijski komisiji predlagal sprejem sklepa, da vloženi zahtevek za revizijo ne zadrži nadaljnjih aktivnosti naročnika v postopku oddaje javnega naročila. Državna revizijska komisija je v predmetnem postopku ocenila, da predloga naročnika za izdajo sklepa po drugem odstavku 11. člena ZRPJN ne bo obravnavala, pač pa je meritorno odločila o zahtevku za revizijo, upoštevaje temeljna načela iz 3. člena ZRPJN, ter interes naročnika, da glede na predmet javnega naročila pospeši postopek oddaje javnega naročila. Glede na vsebinsko odločitev Državne revizijske komisije o predmetnem zahtevku za revizijo, kot je razvidna iz 1. točke izreka tega sklepa, bi bilo odločanje o naročnikovem predlogu za izdajo sklepa o nesuspenzivnosti tudi brezpredmetno.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa.

Vlagatelj je v zahtevku za revizijo zahteval tudi povračilo stroškov, nastalih z revizijo.

Ker zahtevek za revizijo ni utemeljen, je Državna revizijska komisija skladno s tretjim odstavkom 22. člena ZRPJN zavrnila tudi vlagateljevo zahtevo za povračilo stroškov revizijskega postopka.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa.

POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Po končanem postopku pred Državno revizijsko komisijo je sodno varstvo zagotovljeno v postopku povračila škode pred sodiščem splošne pristojnosti (peti odstavek 23. člena ZRPJN).

V Ljubljani, dne 29.11.2006

Samo Červek, univ.dipl.prav.
predsednik Državne revizijske komisije



Vročiti:

- Javna agencija za železniški promet RS, Kopitarjeva ulica 5, Maribor
- odvetnik Borut Zajc, Slomškova ulica 12a, Ljubljana
- SŽ - železniško gradbeno podjetje d.d., Ob zeleni jami 2, Ljubljana
- SCT d.d., Slovenska 56, Ljubljana
- Alpine Mayreder Bau GmbH, Alte Bundesstrasse 10, Salzburg, podružnica Celje, Mariborska cesta 86, Celje
- RS, Ministrstvo za finance, Sektor za javna naročila, gospodarske javne službe in koncesije, Beethovnova 11, Ljubljana
- Državno pravobranilstvo Republike Slovenije, šubičeva 2, Ljubljana