018-426/2006 Elektro Slovenija, d.o.o.

Številka: 018-426/2006-42-3602

SKLEP

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljnjem besedilu: Državna revizijska komisija) je na podlagi 23. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Uradni list RS, št. 78/1999, 90/1999, 110/2002, 42/2004, 61/2005 ter 78/2006; v nadaljnjem besedilu: ZRPJN) po članici Sonji Drozdek šinko, ob sodelovanju svetovalca Boruta Smrdela, v postopku nadzora nad zakonitostjo postopka oddaje javnega naročila "Dobava pisarniškega materiala" in na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložil vlagatelj Mladinska knjiga trgovina, d.d., Slovenska cesta 29, Ljubljana, ki ga zastopa Maja Paprotnik, univ. dipl. prav. (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika Elektro Slovenija, d.o.o., Hajdrihova ulica 2, Ljubljana (v nadaljevanju: naročnik), dne 24.11.2006

ODLOČILA

Vlagateljeva vloga "Pritožbaâ?? in izjava o nadaljevanju postopka odločanja o zahtevku za revizijoâ??", z dne 27.10.2006, ki jo gre šteti za pritožbo v smislu drugega odstavka 13. člena ZRPJN, se zavrne kot neutemeljena.

Obrazložitev

Naročnik je dne 12.06.2006 sprejel sklep o pričetku postopka oddaje predmetnega javnega naročila. Javni razpis, pod opisom "Dobava pisarniškega materiala", je naročnik objavil v Uradnem listu RS, št. 76-77, z dne 21.07.2006, pod številko objave Ob-21194/06.

Dne 20.09.2006 je naročnik izdal odločitev o oddaji predmetnega javnega naročila, iz katere med drugim izhaja, da se le-to odda ponudniku Extra Lux, d.o.o., Središka ulica 21, Ljubljana, ki ga v predmetnem revizijskem postopku zastopa odvetnica Aleksandra Jurakk, Komenskega 14, Ljubljana (v nadaljevanju: izbrani ponudnik).

Dne 03.10.2006 je vlagatelj na naročnika naslovil vlogo "Prošnja za obrazložitev obvestila", s katero od vlagatelja zahteva izdajo obrazloženega obvestila o oddaji predmetnega javnega naročila.

Dne 11.10.2006 je vlagatelj na naročnika naslovil zahtevek za revizijo. V njem zatrjuje, da ponudba izbranega ponudnika ni popolna, z njeno izbiro pa naj bi naročnik kršil 42. člen Zakona o javnih naročilih (Uradni list RS, št. 39/2000 (102/2000 - popr.), 2/2004, 2/2004; v nadaljevanju: ZJN-1). Vlagatelj predlaga, da naročnik njegovemu revizijskemu zahtevku ugodi in razveljavi predmetni postopek oddaje javnega naročila oziroma izvede postopek v skladu z ZJN-1.

Na dokumentu, datiranem z datumom 10.10.2006, ki pa ga je naročnik odposlal dne 16.10.2006 in vlagatelj prejel dne 17.10.2006, je naročnik izdal dodatno obrazložitev odločitve o oddaji predmetnega javnega naročila.

Dne 18.10.2006 je izbrani ponudnik, po svoji pooblaščenki, na naročnika naslovil "Prvo pripravljalno vlogo". V vlogi uveljavlja položaj stranskega intervenienta na strani naročnika in primarno predlaga zavrženje vlagateljevega revizijskega zahtevka, podredno pa njegovo zavrnitev.

Dne 23.10.2006 je naročnik izdal sklep, s katerim je vlagatelju dopustil stransko intervencijo na strani naročnika.

Dne 24.10.2006 je naročnik izdal sklep, s katerim je vlagateljev revizijski zahtevek zavrgel kot nepravočasen. Ob tem je vlagatelja pozval, da mu v roku treh dni od prejema sklepa sporoči, ali bo revizijski postopek nadaljeval pred Državno revizijsko komisijo.
V obrazložitvi sklepa je naročnik med drugim navedel, da je vlagatelj od njega dne 27.09.2006 zahteval vpogled v ponudbeno dokumentacijo, dne 02.10.2006 pa je, skladno z drugim odstavkom 78. člena ZJN-1, podal prošnjo za dodatno obrazložitev odločitve o oddaji javnega naročila. Vpogled v ponudbeno dokumentacijo se je izvršil dne 03.10.2006. Dne 11.10.2006 pa je vlagatelj na naročnika naslovil revizijski zahtevek, v katerem predlaga, da se odločitev o oddaji javnega naročila razveljavi oziroma, da se ponovno izvede postopek v skladu z ZJN-1. Na podlagi zahteve vlagatelja je naročnik temu izdal dodatno obrazložitev odločitve o oddaji javnega naročila, ki je vlagatelj do vložitve revizijskega zahtevka še ni prejel. Naročnik pojasnjuje, da je, skladno s prvim odstavkom 12. člena ZRPJN, rok za vložitev zahtevka za revizijo deset dni od prejema odločitve o oddaji naročila. Ker je vlagatelj odločitev o oddaji naročila prejel dne 25.09.2006, se je zanj rok za vložitev zahtevka iztekel 05.10.2006. Vlagatelj je revizijski zahtevek vložil po poteku tega roka, in sicer dne 11.10.2006, zato ga je naročnik kot prepoznega zavrgel. Naročnik dalje pojasnjuje, da sta glede vložitve zahtevka za revizijo določena dva prekluzivna roka; prvi začne teči z dnem prejema odločitve naročnika o dodelitvi naročila ali zavrnitvi vseh ponudb, drugi pa z dnem prejema dodatne obrazložitve naročnikove odločitve, če je ta zahtevana. V primeru, ko ponudnik pri naročniku pravočasno vloži zahtevo za dodatno obrazložitev naročnikove odločitve (kar je vlagatelj storil- prošnjo za dodatno obrazložitev je naročniku poslal dne 27.09.2006, torej znotraj "odprtega" prvega prekluzivnega roka /pravilno dne 02.10.2006- opomba Državne revizijske komisije/), začne teči desetdnevni rok za vložitev zahtevka za revizijo od dneva prejema dodatne obrazložitve (drugi odstavek 78. člena ZJN-1). V predmetnem primeru bi se zakonski rok, v skladu z drugim odstavkom 78. člena ZJN-1, v katerem bi moral naročnik vlagatelju poslati pisno obrazložitev odločitve, iztekel dne 17.10.2006, kar pomeni, da bi jo vlagatelj prejel najprej 18.10.2006 in s tem datumom bi tudi začel teči drugi prekluzivni rok. Vlagatelj je zahtevek za revizijo naročniku poslal 11.10.2006 (naročnik ga je prejel dne 12.10.2006) in je tako preuranjen, saj ga je vlagatelj vložil pred iztekom roka za izdajo dodatne obrazložitve odločitve naročnika, torej, ko drugi prekluzivni rok sploh še ni pričel teči.

Dne 27.10.2006 je vlagatelj na naročnika naslovil vlogo "Pritožbaâ?? in izjava o nadaljevanju postopka odločanja o zahtevku za revizijoâ??". V vlogi navaja, da so ugotovitve naročnika, s katerimi utemeljuje svoj sklep, da je vlagateljeva zahteva prepozna in da je s tem podan razlog za zavrženje, napačne. Rok za vložitev zahtevka za revizijo vlagatelju na dan, ko je vložil zahtevek za revizijo, sploh še ni pričel teči. Stališče Državne revizijske komisije, izraženo v zadevi 018-172/01, je namreč, da: "â??rok za vložitev zahtevka za revizijo začne teči vsakemu ponudniku od dneva prejema tega obvestila (Obvestilo o oddaji naročila) oziroma od dneva prejema obrazloženega obvestilaâ??". Navedeno pomeni, da je vlagatelj povsem pravilno podal zahtevek za revizijo na dan 11.10.2006, saj je podal zahtevo za dodatno obrazložitev 02.10.2006, torej pred 05.10.2006, ko bi se iztekel prekluzivni rok v primeru, da zahteva vložnika v skladu z 78. členom ZJN-1 ne bi bila podana. Ker je vložnik podal zahtevo za dodatno obrazložitev, rok za vložitev zahtevka za revizijo pred dnem prejema dodatne obrazložitve odločitve naročnika, ki jo je vlagatelj prejel 17.10.2006, sploh še ni pričel teči. Zahtevek za revizijo, podan 11.01.2006, je bil torej vložen v skladu s prvim odstavkom 12. člena ZRPJN, saj se lahko vloži v vseh stopnjah postopka ter najkasneje v roku 10 dni od prejema odločitve oziroma dodatne obrazložitve odločitve naročnika. Naročnik vlagateljevega revizijskega zahtevka tako ne more zavreči iz razloga, da je prepozen, saj se dejansko rok za vložitev tega zahtevka, ki je pričel teči šele 17.10.2006, izteče šele 27.10.2006, torej je zahtevek za revizijo vložen kar 17 dni pred rokom. Vlagatelj ugotavlja, da je naročnik s sklepom neupravičeno zavrgel vlagateljev revizijski zahtevek, zato Državno revizijsko komisijo poziva, da ugotovi, da je naročnikov sklep neutemeljen ter zadevo slednjemu vrne v ponoven postopek. Iz previdnosti, ker je naročnik v pravnem pouku vlagatelja napačno napotil naj ravna v skladu s prvim odstavkom 17. člena ZRPJN, vlagatelj podaja tudi izjavo o nadaljevanju postopka pred Državno revizijsko komisijo.

V prilogi dopisa, z dne 06.11.2006, je naročnik Državni revizijski komisiji odstopil dokumentacijo o predmetnem postopku oddaje javnega naročila. Dodatno dokumentacijo je Državna revizijska komisija prejela še dne 17.11.2006.


Po pregledu dokumentacije o javnem naročilu ter proučitvi utemeljenosti navedb vlagatelja in naročnika je Državna revizijska komisija, na podlagi 2. alineje drugega odstavka 23. člena ZRPJN, odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju.

Iz določil drugega odstavka 13. člena ZRPJN izhaja, da se v primeru, če je zahtevek za revizijo vložen prepozno ali ga je vložila oseba, ki ne izkaže aktivne legitimacije, zahtevek za revizijo zavrže s sklepom. V kolikor vlagatelj meni, da je naročnik zahtevek za revizijo zavrgel neupravičeno, pa lahko v treh dneh od prejema tega sklepa vloži pritožbo na Državno revizijsko komisijo. Državna revizijska komisija mora o pritožbi odločiti v osmih dneh.

Državna revizijska komisija z vpogledom v sklep, z dne 24.10.2006, s katerim je naročnik odločil o vlagateljevem revizijskem zahtevku, z dne 11.10.2006, ugotavlja, da je naročnik le-tega kot nepravočasnega zavrgel. Ob zapisanem pa ugotavlja tudi, da je naročnik, neskladno z zgoraj opredeljeno pravno podlago in navkljub zavrženju revizijskega zahtevka zaradi njegove domnevne nepravočasnosti, vlagatelja pozval k izjasnitvi (podaji sporočila) o tem, ali bo postopek nadaljeval pred Državno revizijsko komisijo.

Državna revizijska komisija je v svojih odločitvah že večkrat zapisala (tako npr. v zadevah 018-041/06, 018-224/06 itd.), da napačen pravni pouk v zvezi s pravico do pravnega sredstva ne more biti v škodo stranke, ki se po njem ravna. V skladu z določbo 25. člena Ustave Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 33/1991-I, 42/1997, 66/2000, 24/2003, 69/2004, 69/2004, 69/2004; v nadaljevanju: Ustava RS) je ta pravica namreč ustavna pravica in ena izmed temeljnih človekovih pravic. Z napačnim pravnim poukom o pravici do pritožbe je stranka v eni od svojih temeljnih, ustavnih pravic, zavedena v zmoto glede možnosti vložitve pravnega sredstva, zaradi česar ne sme trpeti škodljivih posledic. Ker je naročnik vlagatelju dal možnost podati obvestilo o nadaljevanju postopka pred Državno revizijsko komisijo, slednji zaradi vložitve takšnega obvestila, v postavljenem mu tridnevnem roku, ne sme trpeti škodljivih posledic.

Skladno z zapisanim gre vlagateljevo vlogo "Pritožbaâ?? in izjava o nadaljevanju postopka odločanja o zahtevku za revizijoâ??", ki jo je vlagatelj na naročnika naslovil dne 27.10.2006, torej v zakonskem roku treh dni od prejema naročnikovega Sklepa, z dne 24.10.2006, o zavrženju njegovega revizijskega zahtevka, šteti kot pravočasno in dopustno pritožbo po drugem odstavku 13. člena ZRPJN.

Državna revizijska komisija je v nadaljevanju pritožbenega postopka presojala utemeljenost podane pritožbe, ob čemer je ugotovila, da le-ta ni utemeljena.

Iz določil prvega odstavka 12. člena ZRPJN med drugim izhaja, da se zahtevek za revizijo lahko vloži v vseh stopnjah postopka oddaje javnega naročila, zoper vsako ravnanje naročnika, razen če zakon, ki ureja oddajo javnih naročil in ta zakon, ne določata drugače. Po odločitvi o dodelitvi naročila oziroma priznanju sposobnosti je rok za vložitev zahtevka za revizijo deset dni od prejema odločitve o dodelitvi naročila oziroma priznanju sposobnosti.

Iz določil drugega odstavka 78. člena ZJN-1 pa med drugim izhaja, da lahko ponudnik, ki ni bil izbran, vloži pri naročniku zahtevo za dodatno obrazložitev odločitve o oddaji naročila oziroma priznanju sposobnosti. Zahteva se lahko vloži v osmih dneh od dneva prejema pisnega odpravka odločitve naročnika. Naročnik mora poslati ponudniku dodatno obrazložitev odločitve najkasneje v petnajstih dneh od prejema zahteve. Od dneva prejema dodatne obrazložitve odločitve o oddaji naročila oziroma priznanju sposobnosti teče rok za vložitev zahtevka za revizijo, skladno z zakonom, ki ureja revizijo postopkov javnega naročanja.

Iz zgornjih določil ZJN-1 in ZRPJN izhaja, da je zahtevek za revizijo, zato, da bi bil pravočasen, mogoče vložiti v desetdnevnem roku od dne prejema odločitve o oddaji naročila oziroma od dne prejema dodatne obrazložitve odločitve o oddaji naročila. Čeprav to v omenjenih zakonih ni izrecno določeno, gre šteti, da v primeru vložitve zahteve za dodatno obrazložitev odločitve o oddaji javnega naročila pravica vlagatelja do vložitve zahtevka za revizijo nastopi tudi, če naročnik v zakonskem roku petnajst dni od prejema zahteve ne izda dodatne obrazložitve odločitve o oddaji naročila; drugačna interpretacija zgoraj povzetih zakonskih določil bi namreč pomenila, da bi naročnik z neizdajo zahtevane obrazložene odločitve o oddaji javnega naročila vlagatelja onemogočil pri njegovi pravici do uveljavljanja učinkovitega pravnega varstva v postopku oddaje javnega naročila.

V konkretni zadevi je naročnik, kot je že bilo navedeno, odločitev o oddaji predmetnega javnega naročila izdal dne 20.09.2006, vlagatelju pa jo je vročil dne 25.09.2006. Navedenega dne je tako pričel teči rok za vložitev revizijskega zahtevka, v skladu z določili prvega odstavka 12. člena ZRPJN, kot tudi rok za vložitev zahteve za dodatno obrazložitev odločitve o oddaji javnega naročila, v skladu z drugim odstavkom 78. člena ZJN-1.

Dne 02.10.2006, torej znotraj zakonskega roka osmih dni od prejema odločitve o oddaji naročila, je vlagatelj na naročnika naslovil zahtevo za dodatno obrazložitev odločitve o oddaji naročila (slednjo je naročnik prejel dne 03.10.2006). Z vložitvijo zahteve se je tek zgoraj omenjenega rok za vložitev zahtevka za revizijo, ki je tekel od dne vlagateljevega prejema odločitve oddaje o oddaji javnega naročila, ustavil, z dnem, ko je naročnik takšno zahtevo prejel, pa je pričel teči tudi petnajstdnevni zakonski rok, v katerem bi moral izdati dodatno obrazložitev. Omenjeni rok se je iztekel dne 18.10.2006.

Dne 11.10.2006 je vlagatelj na naročnika naslovil revizijski zahtevek.

Državna revizijska komisija ugotavlja, da je vlagateljev revizijski zahtevek, z dne 11.10.2006, nepravočasen.

Uvodoma gre tako pojasniti, da vlagateljev revizijski zahtevek, z dne 11.10.2006, ni prepozen, kot v sklepu, s katerim je o njem odločil, napačno ugotavlja naročnik; z dnem vlagateljeve (pravočasne) vložitve zahteve za dodatno obrazložitev odločitve o oddaji javnega naročila se je namreč tek prekluzivnega roka za vložitev zahtevka za revizijo, vezanega na prejem odločitve o oddaji javnega naročila, ustavil (in se ni iztekel), tako pa tudi revizijski zahtevek, vložen po ustavitvi teka tega roka, (vsaj glede slednjega roka) ne more biti prepozen.

Ob zapisanem pa gre hkrati ugotoviti, da je vlagateljev zahtevek za revizijo preuranjen; slednji ga je namreč vložil pred prejemom zahtevane dodatne obrazložitve o oddaji predmetnega javnega naročila oziroma pred iztekom roka, v katerem bi naročnik takšno dodatno obrazložitev moral izdati. V tej zvezi gre pojasniti, da bi drugačno stališče (torej priznanje pravočasnosti tako vloženemu revizijskemu zahtevku) pomenilo dopustitev sicer nedopustnega podaljševanja prekluzivno določenih zakonskih rokov za vlaganje revizijskih zahtevkov, in sicer z zlorabo instituta dodatne obrazložitve odločitve o oddaji javnega naročila v primerih, ko dodatna obrazložitev odločitve o oddaji javnega naročila za vložitev revizijskega zahtevka ni potrebna (to je očitno v primerih, ko je zahtevek za revizijo vložen še pred izdajo oziroma iztekom roka za izdajo takšne dodatne obrazložitve).

V povzetku zgornjih ugotovitev gre zaključiti, da je naročnik, ob deloma sicer neustrezni obrazložitvi svoje odločitve, vlagateljev revizijski zahtevek upravičeno zavrgel kot nepravočasnega (v ta okvir lahko zajamemo tudi preuranjen revizijski zahtevek).

Državna revizijska komisija je zato, na podlagi 2. alineje drugega odstavka 23. člena ZRPJN, vlagateljevo vlogo "Pritožbaâ?? in izjava o nadaljevanju postopka odločanja o zahtevku za revizijoâ??", z dne 27.10.2006, ki jo gre šteti za pritožbo v smislu drugega odstavka 13. člena ZRPJN, zavrnila kot neutemeljeno.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz izreka tega sklepa.


POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Po končanem postopku pred Državno revizijsko komisijo je sodno varstvo zagotovljeno v postopku povračila škode pred sodiščem splošne pristojnosti (peti odstavek 23. člena ZRPJN).

V Ljubljani, 24.11.2006

Sonja Drozdek- šinko, univ. dipl. prav.,
Članica Državne revizijske komisije

Vročiti:
- Elektro Slovenija, d.o.o., Hajdrihova ulica 2, Ljubljana,
- Mladinska knjiga trgovina, d.d., Slovenska cesta 29, Ljubljana, po pooblaščenki Maji Paprotnik, univ. dipl. prav.
- Odvetnica Aleksandra Jurakk, Komenskega 14, Ljubljana,
- Republika Slovenija, Ministrstvo za finance, Sektor za javna naročila, gospodarske javne službe in koncesije, Beethovnova 11, Ljubljana,
- Državno pravobranilstvo Republike Slovenije, šubičeva 2, Ljubljana.