018-428/2006 Kontrola zračnega prometa Slovenije, d.o.o.

Številka: 018-428/06-43-3597

SKLEP

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljnjem besedilu: Državna revizijska komisija) je na podlagi 23. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Uradni list RS, št. 78/99, 90/99, 110/02, 42/04, 61/05 in 78/06; v nadaljnjem besedilu: ZRPJN) v senatu članice Nataše Jeršič, kot predsednice senata, ter člana Jožefa Kocuvana in članice Vide Kostanjevec, kot članov senata, ob sodelovanju svetovalke Zlate Jerman, v postopku nadzora nad zakonitostjo postopka oddaje javnega naročila "Pravno in poslovno svetovanje" in na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložil vlagatelj Odvetnik Matej Erjavec, Slomškova ulica 4, Ljubljana (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika Kontrola zračnega prometa Slovenije, d.o.o., Kotnikova 19a, Ljubljana (v nadaljevanju: naročnik), dne 23.11.2006 soglasno

ODLOČILA

1. Zahtevek za revizijo vlagatelja z dne 22.06.2006 se zavrne.

2. Zahteva vlagatelja za povrnitev stroškov, nastalih v zvezi z revizijo, se zavrne kot neutemeljena.

3. Zahteva naročnika za povrnitev stroškov, nastalih v zvezi z revizijo, se zavrne kot neutemeljena.

Obrazložitev

Naročnik je dne 20.12.2005 sprejel sklep o pričetku predmetnega postopka oddaje javnega naročila. Javni razpis, pod opisom "Javno naročilo za pravno in poslovno svetovanje", je naročnik objavil v Uradnem listu RS, št. 120-121, z dne 30.12.2005, pod številko objave Ob-36721/05, popravke javnega razpisa pa v Uradnem listu RS, št. 37, z dne 07.04.2006, pod številko objave Ob-9852/06, v Uradnem listu RS, št. 51-52, z dne 19.05.2006, pod številko objave Ob-14182/06, ter v Uradnem listu RS, št. 62-63, z dne 16.06.2006, pod številko objave Ob-16939/06.

Z vlogo, z dne 22.06.2006 je vlagatelj, še pred potekom roka za oddajo ponudb, vložil zahtevek za revizijo, v katerem navaja, da je pri naročniku večkrat poskušal dobiti razpisno dokumentacijo, vendar neuspešno, zato jo je moral pridobiti od Odvetniške družbe Gregorovič - Pungartnik o.p., d.n.o.. Po pregledu razpisne dokumentacije je vlagatelj opazil, da so v postopku oddaje javnega naročila odvetniki neupravičeno diskriminirani, zlasti v delu, ki se nanaša na pogoj registracije, saj mora biti ponudnik registriran za opravljanje petih dejavnosti. Po mnenju vlagatelja naročilo združuje med seboj nepovezane storitve, ki bi jih moral naročnik razdeliti na več sklopov in tako omogočiti, da bi ponudbo za pravno svetovanje lahko samostojno predložili tudi odvetniki brez sodelovanja ostalih oseb. Poleg tega vlagatelju tudi ni jasno, zakaj naročnik zahteva registracijo za opravljanje dejavnosti raziskovanja trga in javnega mnenja, saj naročnik izvaja gospodarsko javno službo nadzora zračnega prostora ne glede na situacijo na trgu. Vlagatelj nadalje ugovarja pogoju referenc, katerih vrednostni prag naj bi bil nerazumno visok, meni pa tudi, da je razpisna dokumentacija pomanjkljiva v delu, ki se nanaša na opredelitev obsega storitev. Vlagatelj zato predlaga, da naročnik razveljavi postopek oddaje javnega naročila v celoti.

Z vlogo z dne 30.06.2006 je vlagatelj dopolnil zahtevek za revizijo. V vlogi navaja, da je dne 27.06.2006 prejel poziv pooblaščenca naročnika, naj svoj zahtevek za revizijo dopolni s predložitvijo dokaza o izpolnjevanju kadrovskega pogoja. Vlagatelj poudarja, da je njegov temeljni očitek ta, da naročnik združuje popolnoma nepovezane storitve v en sklop, zaradi česar od ponudnikov zahteva, da izpolnjujejo celo vrsto pogojev, ki diskriminirajo odvetnike in jim onemogočajo samostojen nastop na razpisu. Kadrovski pogoj je le eden od pogojev, ki odvetnikom onemogočajo sodelovanje, poleg tega pa je po mnenju vlagatelja tudi nedoločen in nejasen. Vlagatelj tudi meni, da naročnik ne bi smel povezovati izpolnjevanja pogoja in pravice do vložitve zahtevka za revizijo.

Naročnik je dne 24.08.2006 sprejel sklep, s katerim je zahtevek za revizijo vlagatelja zavrnil. Naročnik glede diskriminatornosti pogoja za registracijo pojasnjuje, da gre za zakonski pogoj skladno s prvo točko prvega odstavka 42. člena ZJN-1, ki določa, da mora ponudnik izpolnjevati pogoj, da je registriran pri pristojnem sodišču ali drugem organu. Enako meni naročnik v zvezi s trditvijo vlagatelja, da je pogoj, da je ponudnik registriran za opravljanje dejavnosti raziskovanja trga in javnega mnenja, diskriminatoren. Naročnik poudarja, da njegovo moderno poslovanje zahteva moderno javno službo, ki je usmerjena k uporabnikom in ga zato zanima mnenje uporabnikov. Analize trga so ključna predfaza izvedbe postopkov oddaje javnih naročil, saj se na njihovi podlagi naročniki odločajo o načrtovanju, izbiri in vodenju postopkov. Naročnik tudi ne omejuje oddaje ponudb s partnerji in podizvajalci oziroma oddaje samostojnih ponudb, saj lahko vsak ponudnik, ki izpolnjuje pogoje zahtevane registracije, odda samostojno ponudbo. Glede vlagateljevega očitka, da so referenčni pogoji za štiri zaposlene prenizki, naročnik pojasnjuje, da so sorazmerni in povezani s predmetom javnega naročila. Glede nerazumno visokih referenc pa naročnik navaja, da je njihov namen pridobiti kvalificirane ponudnike, ki imajo ustrezno znanje in izkušnje ter so v preteklosti podobne posle že izvajali. Naročnik namreč opravlja občutljivo, tehnološko in organizacijsko zahtevno dejavnost. Naročnik v prihodnje načrtuje večje število zelo zahtevnih postopkov oddaje javnih naročil, med katerimi bodo tudi postopki z vrednostjo nad eno milijardo SIT, zato je postavljen referenčni pogoj sorazmeren glede na predviden obseg razpisanih storitev. Nadalje, naročnik meni, da jen opredelil in opisal predmet javnega naročila in tudi opredelil način obračunavanja storitev na podlagi dejansko opravljenega dela (delovni dan ima 8 ur). Naročnik je prepričan, da je kadrovski pogoj jasen, nedvoumen in določen tudi v delu, ki se nanaša na kader s področja informatike ter da je relevanten in primerljiv podatek dosežena izobrazba in ne poklic, kot zatrjuje vlagatelj. Vlagateljev očitek, da ne more oblikovati cene, ker ne pozna pri naročniku zagotovljenih sredstev oziroma ocenjene vrednosti, je prav tako neutemeljen, saj se je naročnik želel izogniti prav temu, da bi ponudniki prilagajali ceno ocenjeni vrednosti. V zvezi s trditvijo vlagatelja glede obveze naročnika, da bi moral predmetno naročilo razdeliti na sklope, naročnik meni, da je samo naročnik tisti, ki je odgovoren za organizacijo svojega poslovanja in edini pristojen za ugotavljanje, katera javna naročila bo oddal in na kakšen način. V konkretnem primeru je osrednja storitev poslovno svetovanje, vse ostale storitve pa so z njo nerazdružljivo povezane.

Vlagatelj je z vlogo z dne 31.08.2006 naročnika obvestil o nadaljevanju postopka pred Državno revizijsko komisijo. V vlogi vlagatelj dodatno pojasnjuje, da iz sklepa o zavrnitvi njegovega zahtevka za revizijo z dne 24.08.2006 ni razvidno, ali ga je sprejel naročnik ali ga je sprejel naročnik po pooblaščencu, saj naročnik v tej fazi ne more sprejemati odločitev po pooblastilu, o čemer se je že večkrat izrekla Državna revizijska komisija. Naročnik kljub izrecnim in jasnim navodilom Državne revizijske komisije ne upošteva navedenega dejstva, zato gre še za eno kršitev, ki vlagatelju povzroča škodo. Poleg tega iz sklepa ni razvidno, ali gre za osnutek ali dokončni sklep. Vlagatelj pa nasprotuje tudi zahtevi naročnika za povrnitev stroškov, nastalih z revizijo.

Naročnik je z dopisom dne 08.11.2006 Državni revizijski komisiji odstopil zahtevek za revizijo skupaj z dokumentacijo o oddaji javnega naročila v odločanje Državni revizijski komisiji.

Po pregledu dokumentacije o javnem naročilu ter proučitvi utemeljenosti navedb naročnika in vlagatelja je Državna revizijska komisija, na podlagi prvega odstavka 23. člena ZRPJN, odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju.

1. Državna revizijska komisija je najprej presodila uvodni očitek vlagatelja, o katerem se naročnik v sklepu z dne 24.08.2006 ni izjasnil, in sicer, da mu naročnik ni posredoval razpisne dokumentacije za oddajo predmetnega javnega naročila oziroma vlagatelju ni omogočil vpogleda vanjo, s čimer naj bi naročnik vlagatelju povzročil škodo, ker le-ta ni mogel pripraviti ponudbe.

Določba 24. člena Zakona o javnih naročilih (Uradni list RS, št. 39/00, 102/00 in 2/04; v nadaljevanju: ZJN-1) določa, da mora naročnik od dneva objave javnega razpisa dalje omogočiti zainteresiranim ponudnikom vpogled v razpisno dokumentacijo in jo na zahtevo predati vsakomur, ki to zahteva. Razpisno dokumentacijo na zahtevo izroči osebno, po pošti, telefaksu ali elektronski pošti, če je tak način dostave možen. Citirana določba pa nadalje določa, da morajo ponudniki zahtevati od naročnika razpisno dokumentacijo čimprej po objavi razpisa, naročnik pa jo mora poslati najkasneje v šestih dneh od dneva, ko jo je ponudnik zahteval.

Iz vpogleda v dokumentacijo izhaja, da je vlagatelj naročniku po elektronski pošti dne 22.06.2006 ob 13.25 poslal obvestilo, da mu pravna služba naročnika ni omogočila prevzema CD-ja z razpisno dokumentacijo, zato predlaga, da mu naročnik nemudoma omogoči prevzem navedenega CD-ja. Vlagatelj je istočasno dne 22.06.2006 poslal zaprosilo za prevzem CD-ja tudi po pošti.


Državna revizijska komisija ugotavlja, da je vlagatelj dejansko šele en dan pred iztekom roka za oddajo ponudb (ki je bil določen dne 23.06.2006 do 09.00 ure) zahteval razpisno dokumentacijo, s čimer dejansko ni upošteval določbe ZJN-1, ki nalaga ponudnikom čimprejšnji prevzem razpisne dokumentacije, medtem, ko ima naročnik na drugi strani šest dni časa, da razpisno dokumentacijo pošlje zainteresiranemu ponudniku. Ponudnik mora namreč imeti dovolj časa za pripravo ponudbe, čemur je tudi prvenstveno namenjen rok od objave razpisa do roka za oddajo ponudb, v konkretnem primeru pa je prav vlagatelj tisti, ki zaradi lastnega ravnanja ne bi mogel pripraviti ponudbe v tako kratkem času. Ne glede na navedeno pa Državna revizijska komisija ugotavlja, da ob upoštevanju, da je vlagatelj dejansko uspel pridobiti razpisno dokumentacijo, ni mogoče slediti njegovemu očitku, da mu je bila povzročena škoda zaradi ravnanja naročnika, saj le-te ni uspel izkazati oziroma zgolj navajanje, da vlagatelj ni mogel pripraviti ponudbe, je preuranjeno, saj rok za oddajo ponudbe ob vložitvi zahtevka za revizijo vlagatelja z dne 22.06.2006 še ni potekel.

2. Državna revizijska komisija je nadalje presojala navedbe vlagatelja pod točko 1. in 3. zahtevka za revizijo v zvezi z diskriminatornim pogojem za registracijo ter zavezo naročnika, da bi moral skladno z načelom gospodarnosti in načelom zagotavljanja konkurence med ponudniki predmetno naročilo razdeliti na tri logično zaključene sklope, na podlagi česar bi vlagatelj kot odvetniška družba lahko podal ponudbo za sklop, za katerega izpolnjuje pogoje, to je za pravno svetovanje.

Naročnik je v Navodilih ponudnikom za pripravo ponudb za javno naročilo za pravno in poslovno svetovanje, v točki "9.1 Pogoji za ugotavljanje usposobljenosti in sposobnosti", 6. točka, postavil zahtevo po tem, da so ponudniki registrirani za opravljanje dejavnosti 74110 Pravno svetovanje, 74130 Raziskovanje trga in javnega mnenja, 74140 Podjetniško in poslovno svetovanje ter 72100 Svetovanje o računalniških napravah ali 72600 Druge računalniške dejavnosti.
Državna revizijska komisija uvodoma izpostavlja, da zahteva po registriranosti za opravljanje dejavnosti sodi med pogoje iz prvega odstavka 42. člena ZJN-1. Četrti odstavek 47. člena ZJN-1 med drugim določa, da se pri skupnih ponudbah izpolnjevanje pogojev iz 42. člena tega zakona ugotavlja za vsakega izvajalca posamično. Iz navedenega izhaja, da se ne glede na to, da to v razpisni dokumentaciji ni bilo posebej določeno, v predmetnem postopku oddaje javnega naročila v primeru oddaje skupne ponudbe od vsakega od ponudnikov v skupni ponudbi posebej zahteva, da v celoti izpolnjuje zgoraj navedeni pogoj, to je, da je registriran za opravljanje vsake od zgoraj navedenih dejavnosti. Iz določil prvega odstavka 42.a člena ZJN-1 dalje izhaja, da lahko naročnik za izpolnjevanje ekonomsko-finančnih, tehničnih in kadrovskih pogojev določi raven in druge okvire ekonomsko-finančne, tehnične in kadrovske sposobnosti, v obsegu, ki je potreben in sorazmeren z naravo, vsebino, namenom in obsegom javnega naročila. Državna revizijska komisija ugotavlja, da pogoj v zgoraj opredeljeni vsebini ustvarja diferenciacijo med ponudniki, saj ponudnikom, ki ne izpolnjujejo v celoti vsej zgoraj navedenih zahtev, onemogoča uspešno sodelovanje v predmetnem postopku oddaje javnega naročila. Ob zapisanem pa je potrebno ugotoviti, da vlagatelj s svojimi revizijskimi navedbami ni uspel izkazati, da je takšna diferenciacija neupravičena. Odvetnikom in odvetniškim pisarnam naj bi, sledeč razpisni dokumentaciji in skladno z vlagateljevimi revizijskimi navedbami, bilo dejansko onemogočeno, da bi sami uspešno oddali svojo ponudbo v predmetnem postopku oddaje javnega naročila. Ker pa vlagatelj ne pojasnjuje, zakaj bi bila takšna omejitev diskriminatorna, ampak se dejansko opira le na navedbo, da odvetniške družbe ne morejo oddati ponudbe v predmetnem postopku oddaje naročila, pa je potrebno, ob presoji revizijskega zahtevka v mejah, kot jih določa 19. člen ZRPJN, s tem povezane revizijske navedbe, na podlagi pravila trditvenega in dokaznega bremena, zavrniti kot neutemeljene.
Državna revizijska komisija na tem mestu še izpostavlja, da je na podlagi pojasnila naročnika z dne 28.09.2006 v revizijskem postopku za isti predmet naročila drugega vlagatelja (018-346/06-43-3107) in na podlagi vpogleda v javne evidence ugotovila, da izpolnjujejo pogoj za zahtevano registracijo vseh dejavnosti v razpisni dokumentaciji tako podjetja Deloitte svetovanje d.o.o., Dunajska 9, Ljubljana, Perenič svetovanje d.o.o., Dunajska 101, Ljubljana in Praetor d.o.o., Aljaževa 7, Ljubljana. Na podlagi navedenega je mogoče zaključiti, da naročnik s tem, ko predmetno naročilo oddaja kot celoto, še vedno zagotavlja konkurenco med ponudniki.

Nadalje, iz določil prvega odstavka 26. člena ZJN-1 izhaja, da naročnik, ob upoštevanju načela gospodarnosti, predmet javnega naročila "lahko oblikuje v smiselno sklenjene celote (v nadaljnjem besedilu: sklope) tako, da jih je mogoče oddajati ločeno. Naročnik ne sme izbrati načina določitve vrednosti tako, da bi se zaradi nižje ocenjene vrednosti izognil uporabi tega zakona glede na mejne vrednosti predmeta javnega naročila.". Citirano določilo ZJN-1, ki naročniku samo po sebi ne nalaga obveznosti oblikovanja javnih naročil v sklope (temveč mu daje le to možnost), pa je potrebno, v nasprotju z drugačnim mnenjem naročnika, interpretirati tudi v smislu omejitev in zahtev, ki izhajajo iz temeljnih načel javnega naročanja, to je predvsem načela zagotavljanja konkurence med ponudniki. Tako gre izpostaviti, da odločitev o tem, ali se bo neko naročilo oddalo po sklopih ali ne, ni stvar povsem proste presoje naročnika, saj mora slednji pri odločitvi o tem vsekakor upoštevati tudi okoliščino, ali je (ne)oddaja naročila po sklopih morebiti diskriminatorna. Tako v primeru, ko bi oddaja javnega naročila kot celote pomenila za potencialne ponudnike bistveno in neutemeljeno otežitev njihove zmožnosti sodelovati v postopku oddaje javnega naročila, zgolj sklicevanje na 26. člen ZJN-1 ne bi utemeljilo naročnikove odločitve za oddajo javnega naročila na tak način. Ne glede na zapisano pa gre v konkretnem primeru ugotoviti, da vlagatelj tudi v tem delu s svojimi revizijskimi navedbami ni uspel izkazati, da je naročnikova odločitev o tem, da naročilo odda kot celoto, v zatrjevanem neskladju s 26. členom ZJN-1, načelom gospodarnosti ter načelom zagotavljanja konkurence med ponudniki. Sicer pa Državna revizijska komisija pritrjuje naročniku, da je v konkretnem primeru glede na dejavnost, ki jo naročnik opravlja, to je kontrola zračnega prometa, letalskih informacij in letalskih komunikacij, naročnikova organizacija dela podprta s projekti na podlagi analize potreb, trga in razpoložljive informacijske tehnologije. Javna naročila temeljijo na poslovnih odločitvah, zato predmet konkretnega naročila ni iskanje svetovalcev za posamezne pravne posle, ampak svetovanje in podpora naročniku v celoti. Storitve pri javnih naročilih zajemajo tako svetovanje pri investicijski dokumentaciji, svetovanje in priprava razpisne dokumentacije, sodelovanje pri pripravi projektne in investicijske dokumentacije ter sodelovanje pri izvedbi postopka oddaje javnih naročil. Iz navedenega je mogoče zaključiti, da pravno svetovanje zajema dejansko le manjši del sodelovanja pri izvedbi postopka oddaje javnega naročila (npr. pri poslovanju in sklepanju pogodb) in bi v primeru delitve konkretnega naročila lahko prišlo do situacije, ko bi naročnik moral en postopek javnega naročila izpeljati s tremi različnimi izvajalci, čeprav je vsako naročilo smiselno zaključena celota.

3. V zvezi z očitkom vlagatelja, da mu ni jasno, zakaj naročnik kot pogoj zahteva registracijo ponudnika za opravljanje dejavnosti raziskovanja trga in javnega mnenja (točka 2. zahtevka za revizijo), Državna revizijska komisija ugotavlja, da vlagatelj s trditvami v tej točki ni uspel izkazati omejevanja konkurence s strani naročnika, saj je tudi pri izvajanju gospodarske javne službe pomembno oziroma dobrodošlo mnenje javnosti oziroma uporabnikov, ki vpliva k učinkovitejšemu in kakovostnejšemu opravljanju vsake službe, zaradi česar je postavljeni pogoj po registraciji za opravljanje dejavnosti raziskovanja trga in javnega mnenja povsem utemeljen. Neutemeljena je primerjava vlagatelja s podobnim primerom, ko bi osnovna šola v istem naročilu zahtevala ponudbo za računalnike in prehrambene izdelke, saj gre v tem primeru za dobavo dveh popolnoma različnih vrst blaga, medtem ko je sporna storitev raziskovanja trga in javnega mnenja vedno lahko povezana z drugimi storitvami oziroma predstavlja njihovo podporo.

4. Nadalje, je Državna revizijska komisija presodila navedbe vlagatelja glede zahtevanih referenc naročnika (točka 4., 5., 6. in 7. zahtevka za revizijo) in opredelitve storitev, ki so predmet naročila.

V točki 9.1 Navodil ponudnikom za pripravo ponudb za javno naročilo za pravno in poslovno svetovanje (v nadaljevanju: navodila), "Pogoji za ugotavljanje usposobljenosti in sposobnosti" je kot eden izmed pogojev določen tudi "vsaj 1 uspešno izvedeni postopek oddaje javnega naročila (izdelava razpisne dokumentacije in sodelovanje v postopku) v vrednosti nad 1 milijardo SIT". Vlagatelj meni, da naročnik postavlja nerazumno visoke referenčne zahteve, ne da bi to utemeljil. Glede na obrazložitev naročnika v spremembi razpisne dokumentacije z dne 07.04.2006 pa vlagatelj meni, da bi naročnik lahko kvečjemu zahteval referenco na področju gradenj. V isti točki navodil razpisne dokumentacije je v okviru kadrovskih pogojev določeno, da mora ponudniki prijaviti vsaj 4 strokovnjake, ki so pri ponudniku redno zaposleni, zaradi česar vlagatelj meni, da je razpisna dokumentacija notranje neskladna. Poleg tega vlagatelj meni, da se večina referenc nanaša na pravne storitve, zaradi česar je po njegovem mnenju še dodatno razvidno, da se bistveni del naročila nanaša na pravne storitve.

Državna revizijska komisija ugotavlja, da vlagatelj v tem delu zahtevka ni uspel dokazati, zakaj naj bi bile sporne reference nerazumno visoke oziroma zakaj naj bi bila razpisna dokumentacija neskladna zgolj zaradi dejstva, ker naročnik zahteva štiri strokovnjake. Na drugi strani je naročnik v spremembi razpisne dokumentacije z dne 07.04.2006, na strani 3-4 konkretno pojasnil, zakaj zahteva reference v takšni višini, in sicer da bo naročnik za obdobje, za katerega razpisuje predmetno naročilo, izvedel večje število postopkov oddaje naročil tako za blago, storitve in gradnje, ki bodo po vsebini in vrednosti bistveno presegli postavljene referenčne pogoje, pri čemer izpostavlja predvsem gradnjo centra za kontrolo zračnega prometa s stolpom ATCC, skupaj s pripadajočimi objekti (vsaj en postopek nad 1 milijardo SIT), nabavo opreme za delovanje novega centra, posodobitev in nabavo sistemov za spremljanje in kontrolo zračnega prometa; določeno obdobje bosta morala vzporedno delovati nov in obstoječ center ATCC. Prav tako je neutemeljena trditev vlagatelja glede dejstva, da se večina referenc nanaša na pravne storitve oziroma da se le ena ne nanaša na pravne storitve, saj naročnik zahteva poleg 1 kadra z univerzitetno izobrazbo s področja informatizacijskih ved tudi vsaj 2 kadra nad 5 let delovnih izkušenj na pravnem področju, področju javnih naročil in področju informatike.

V okviru te točke zahtevka za revizijo vlagatelj še navaja, da je razpisna dokumentacija v delu, ki se nanaša na opredelitev in obseg storitev, ki so predmet naročila, nedefinirana, ker manjka definicija obsega posameznih storitev oziroma vsaj skupna ocenjena vrednost naročila, zaradi česar ponudniki posledično ne morejo oblikovati ponudbene cene.
V tem delu revizijskega zahtevka podane revizijske navedbe vlagatelja niso utemeljene. Z vpogledom v razpisno dokumentacijo predmetnega postopka oddaje javnega naročila gre ugotoviti, da je naročnik pod točko 2. navodil, "Predmet javnega naročila", opisal vrsto storitev in na koncu tudi navedel, da predviden obseg dela znaša cca. 20 delovnih dni pravnega in poslovnega svetovanja z informacijsko podporo ter 60 naročil male vrednosti in 30 ostalih postopkov oddaje javnih naročil, podal pa je zahtevo tudi po tem, da mora imeti izvajalec "najmanj 8 ur vsak delovni dan in 1 uro na nedelovni dan na razpolago vsaj 1 strokovnjaka za naročnika". Državna revizijska komisija ugotavlja, da je z omenjenim določilom razpisne dokumentacije naročnik dovolj jasno opredelil dolžino delovnega dne (8 ur), kot naj se s strani ponudnikov upošteva tudi pri oblikovanju ponudbene cene za postavko "cena svetovalnega dne". Ponudbeno ceno pa ponudniki oblikujejo skladno z "Obrazcem ponudba in predračun", v katerem je potrebno vnesti ceno na posamezno enoto in ne skupno ceno. Na tem mestu je potrebno še poudariti, da predpisi naročnikom ne nalagajo obveznosti, da morajo navesti ocenjeno vrednost naročila v objavi ali razpisni dokumentaciji.

5. Državna revizijska komisija je v nadaljevanju presodila še očitke vlagatelja iz dopolnitve zahtevka za revizijo z dne 30.06.2006, in sicer v točki 10. in 11 glede nedoločenega kadrovskega pogoja s področja informatizacijskih ved.

Naročnik v okviru kadrovskih pogojev zahteva tudi vsaj 1 kader z vsaj univerzitetno izobrazbo s področja informatizacijskih ved. Vlagatelju ni jasno, kakšen pridobljeni strokovni naziv mora imeti navedeni kader, poleg tega je po njegovem mnenju s postavitvijo navedenega pogoja kršeno načelo enakopravnosti ponudnikov.

Državna revizijska komisija na tem mestu ugotavlja, da postavitev spornega pogoja ne pomeni kršitve načela enakopravnosti, saj del storitev predmetnega naročila predstavljajo tudi storitve s področja infomatizacije. Glede pridobljenega strokovnega naziva pa je potrebno ugotoviti, da je naročnik postavil zahtevo po pridobljeni (katerikoli) univerzitetni izobrazbi s področja informatizacijskih ved in je torej pogoj postavljen jasno, saj navedenemu področju ustrezajo katerikoli univerzitetni študijski programi s področja informatizacije.

6. Državna revizijska komisija v zvezi z navedbo vlagatelja pod točko 1. v obvestilu o nadaljevanju postopka pred Državno revizijsko komisijo z dne 31.08.2006 glede izdaje spornega sklepa z dne 24.08.2006 ugotavlja, da vlagatelj ne navaja niti ne dokazuje, v čem naj bi bil oškodovan, zato v tem delu ni ugotavljala morebitnih kršitev naročnika.

Glede na vse navedeno Državna revizijska komisija ugotavlja, da trditve vlagatelja v zahtevku za revizijo niso utemeljene, zaradi česar je vlagateljev zahtevek za revizijo kot neutemeljenega zavrnila.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa.

Vlagatelj je skladno z določilom 22. člena ZRPJN zahteval povračilo stroškov, nastalih z revizijo. Državna revizijska komisija je zahtevek za revizijo zavrnila, zato je potrebno, skladno z določilom tretjega odstavka 22. člena ZRPJN, ki povrnitev potrebnih stroškov nastalih z revizijo, veže na utemeljenost zahtevka za revizijo, zavrniti tudi vlagateljevo zahtevo za povračilo stroškov, nastalih z revizijo.

S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa utemeljena.

Iz določil četrtega odstavka 22. člena ZRPJN izhaja, da mora vlagatelj zahtevka za revizijo v primeru, če zahtevek za revizijo ni utemeljen, naročniku na njegovo pisno zahtevo povrniti potrebne stroške, nastale z revizijo. Naročnik je v revizijskem postopku zahteval povrnitev stroškov, nastalih v zvezi z revizijo, in sicer stroške odvetniškega zastopanja ter pravnega svetovanja pri pripravi sklepa o zavrnitvi zahtevka za revizijo po odvetniški tarifi v višini 3000 odvetniških točk in DDV ter 3 % materialnih stroškov. Državna revizijska komisija naročnika na tem mestu opozarja, da iz določil četrtega odstavka 12. člena, drugega odstavka 13. člena ter prvega odstavka 16. člena ZRPJN izhaja, da o vloženem zahtevku za revizijo najprej odloča naročnik. Ob odločanju o zahtevku za revizijo naročnik ne nastopa kot enakopravna pogodbena stranka, temveč na podlagi zakonsko (z ZRPJN) podeljenega pooblastila za odločanje o zahtevku za revizijo, to je za odločanje o pravici vlagatelja do zagotovitve pravnega varstva v postopku oddaje javnega naročila. Ob tem ZRPJN ne določa, da bi se lahko pooblastilo za odločanje o zahtevku za revizijo s pravnim poslom preneslo na drugo osebo javnega ali zasebnega prava (kot je to sicer v prvem odstavku 22. člena ZJN-1 predvideno (zgolj) za vodenje postopkov oddaje javnih naročil). Navedeno sicer ne pomeni, da naročnik (zlasti v primeru, ko sam ne razpolaga z ustreznim pravnim znanjem) za pomoč pri odločanju o zahtevku za revizijo ne bi smel najeti pravnega strokovnjaka, vendar niti ZRPJN niti kakšen drug zakon ne predvideva, da bi lahko naročnik za zastopanje pri samem aktu izdaje odločitve o zahtevku za revizijo pooblastil drugo fizično ali pravno osebo. Vsled navedenemu Državna revizijska komisija ugotavlja, da stroški, katere je naročnik imel zaradi odvetniškega zastopanja in pravnega svetovanja, niso potrebni stroški, nastali z revizijo. Naročnik pa tudi ni specificiral, kateri so bili potrebni materialni stroški, zaradi česar se naročnikova zahteva za povrnitev stroškov zavrne kot neutemeljena.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 3. točke izreka tega sklepa.


POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Po končanem postopku pred Državno revizijsko komisijo je sodno varstvo zagotovljeno v postopku povračila škode pred sodiščem splošne pristojnosti (peti odstavek 23. člena ZRPJN).

V Ljubljani, Â"Â"Â"Â"Â"23.11.2006


Predsednica senata:
Nataša Jeršič, univ. dipl. ekon.,
Članica Državne revizijske komisije




Vročiti:

- Kontrola zračnega prometa Slovenije, d.o.o., Kotnikova 19a, Ljubljana,
- Odvetnik Matej Erjavec, Slomškova ulica 4, Ljubljana
- Republika Slovenija, Ministrstvo za finance, Sektor za javna naročila, gospodarske javne službe in koncesije, Beethovnova 11, Ljubljana,
- Državno pravobranilstvo Republike Slovenije, šubičeva 2, Ljubljana.