018-452/2006 Republika Slovenija, Ministrstvo za okolje in prostor, Agencija Republike Slovenije za okolje

Številka: 018-452/2006-43-3578

SKLEP

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljnjem besedilu: Državna revizijska komisija) je na podlagi 22. in 23. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Uradni list RS, št. 78/1999, 90/1999, 110/2002, 42/2004, 61/2005 ter 78/2006; v nadaljnjem besedilu: ZRPJN) po članici Nataši Jeršič, ob sodelovanju svetovalca Boruta Smrdela, v postopku nadzora nad zakonitostjo postopka oddaje javnega naročila male vrednosti "Dobava specialnih plinov" in na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložil vlagatelj Messer Slovenija, d.o.o., Jugova 20, Ruše, ki ga zastopa odvetnik mag. Mitja Jelenič Novak, Slovenska cesta 55b, Ljubljana (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika Republika Slovenija, Ministrstvo za okolje in prostor, Agencija Republike Slovenije za okolje, Vojkova 1b, Ljubljana (v nadaljevanju: naročnik), dne 27.11.2006

ODLOČILA

1. Vlagateljevemu revizijskemu zahtevku, z dne 05.09.2006, se ugodi in se razveljavi odločitev o oddaji naročila male vrednosti "Dobava specialnih plinov", kot izhaja iz naročnikovega dokumenta "Sklep o oddaji naročila", št. 43015-58/2006-6, z dne 23.08.2006.

2. Naročnik je vlagatelju dolžan povrniti stroške, nastale v zvezi z revizijo, v višini 180.784,00 SIT, v roku 15 dni od prejema tega sklepa, po poteku tega roka pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dne prejema tega sklepa do plačila, pod izvršbo. Višja stroškovna zahteva vlagatelja se zavrne.

Obrazložitev

Naročnik je dne 13.07.2006 sprejel sklep o pričetku postopka oddaje javnega naročila male vrednosti "Dobava specialnih plinov". Istega dne je k oddaji ponudb povabil tri potencialne ponudnike.

Dne 23.08.2006 je naročnik izdal dokument "Sklep o oddaji naročila", št. 43015-58/2006-6, iz katerega med drugim izhaja, da se predmetno javno naročilo male vrednosti odda ponudniku Linde plin, d.o.o., Bukovžlak 65/b, Celje (v nadaljevanju: izbrani ponudnik). Iz dokumenta izhaja tudi, da je naročnik do roka za oddajo ponudb prejel skupno tri ponudbe, od katerih je bila ponudba izbranega ponudnika cenovno najugodnejša, vlagateljeva ponudba pa je bila po cenovni ugodnosti druga. Naročnik je v "Sklep o oddaji naročila" zapisal tudi, da je ponudba izbranega ponudnika "prispela v pomanjkljivo označeni ovojnici (brez navedenega predmeta JN), vendar jo je naročnik, glede na vodene postopke lahko pravilno uvrstil".

Z vlogo, z dne 05.09.2006, je vlagatelj na naročnika naslovil zahtevek za revizijo, v katerem predlaga, da se predmetni postopek oddaje javnega naročila razveljavi v delu, v katerem je bil kot najugodnejši ponudnik izbran izbrani ponudnik, da se ponudbo tega ponudnika kot nepravilno izloči ter da se v ponovljenem postopku ocenjevanja prispelih ponudb izmed veljavnih ponudb izbere najugodnejšega ponudnika. Vlagatelj zahteva tudi priznanje stroškov revizijskega postopka v priglašeni višini, skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dneva izdaje revizijske odločbe dalje do plačila, v roku 15 dni, da ne bo izvršbe.
V obrazložitvi revizijskega zahtevka vlagatelj navaja, da bi bilo ponudbo izbranega ponudnika potrebno izločiti kot nepravilno. Naročnik namreč sam navaja, da je ponudba izbranega ponudnika prispela v pomanjkljivo označeni ovojnici, na kateri ni bil naveden predmet javnega naročila. Vlagatelj izpostavlja, da je naročnik v svojem pozivu ponudnikom določno navedel in zahteval, da ponudniki svoje ponudbe s ponudbeno dokumentacijo posredujejo v zaprtih ovojnicah in z vidno oznako predmeta javnega naročila. V kolikor izbrani ponudnik ni navedel predmeta javnega naročila, na katerega se njegova ponudba v zaprti ovojnici nanaša, naročnik, ne da bi odprl zadevno ponudbo, za katero ni bilo jasno, na kaj se nanaša, vlagateljeve ponudbe ni mogel pravilno uvrstiti. Glede na navedeno vlagatelj utemeljeno dvomi v korektnost postopka oddaje javnega naročila, posebej tudi zato, ker je med njegovo ponudbeno ceno in ceno izbranega ponudnika zgolj minimalna razlika. V vsakem primeru pa gre za takšno bistveno pomanjkljivost v ponudbi izbranega ponudnika, zaradi katere bi morala biti njegova ponudba izločena.
Vlagatelj v revizijski postopek priglaša stroške, nastale v zvezi z revizijo, kakor sledi: za zahtevo za revizijo- stroške v protivrednosti 800 točk, za "obvestilo Uradu"- stroške v protivrednosti 20 točk, za posvet s stranko- stroške v protivrednosti 50 točk, za poročilo stranki- stroške v protivrednosti 50 točk, za materialne stroške- stroške v višini 3% od prej navedenih protivrednosti; vse navedeno povečano za 20% DDV. Vlagatelj zahteva tudi povrnitev stroškov, nastalih s plačilom takse za revizijo, in sicer v višini 100.000,00 SIT.

Naročnik je o vlagateljevem revizijskem zahtevku odločil s sklepom, z dne 07.09.2006, s katerim je le-tega zavrnil kot neutemeljenega. V obrazložitvi sklepa je naročnik navedel, da vlagateljevi navedbi, da ovojnica ponudbe izbranega ponudnika ni bila v celoti pravilno označena, ne oporeka. Naročnik ob tem navaja, kaj je bilo na ponudbi izbranega ponudnika zapisano, zavrača pa navedbo vlagatelja, da je bila ponudba predhodno odprta zato, da bi se lahko pravilno uvrstila. Naročnik ima zbiranje ponudb urejeno preko glavne pisarne, ki do roka, ki je postavljen kot skrajni rok za zbiranje ponudb, vodi register prispelih ponudb. Na registru prispelih ponudb, ki ga pripravi strokovni sodelavec, ki vodi postopek, in ga pravočasno preda glavni pisarni, je navedena številka postopka, naslov oziroma predmet javnega naročila, rok in ura za zbiranje ponudb in tabela, v katero se vpisujejo prispele ponudbe. V skladu z internim predpisom naročnika, ki ureja postopke oddaje javnih naročil, se k oddaji ponudbe praviloma pozove tri ponudnike. Tudi v tem postopku so bili k oddaji ponudb pozvani trije ponudniki, ki so do postavljenega roka svoje ponudbe tudi oddali. Ne glede na dejstvo, da izbrani ponudnik na ovojnici ni navedel predmeta javnega naročila, je glavna pisarna to ponudbo lahko pravilno uvrstila in jo knjižila na pravilno številko postopka. Gre za javno naročilo, ki je tako specifično, da je bilo že iz naslova ponudnika, ki je ponudbo poslal, jasno razvidno, na kateri postopek se ponudba nanaša. Ovojnica ponudbe je bila odprta šele po poteku roka za oddajo ponudb, kot tudi obe preostali prispeli ponudbi. V postopku pregleda ponudb in njihovega ocenjevanja je naročnik precenil, da pomanjkljivost pri oznaki ovojnice izbranega ponudnika ni imela vpliva na vsebino ponudbe tega ponudnika, niti ni imela vpliva na potek postopka oddaje javnega naročila.

Z vlogo, z dne 15.09.2006, je vlagatelj naročnika obvestil, da želi revizijski postopek nadaljevati pred Državno revizijsko komisijo. Ob tem je tudi dodatno predstavil svoja stališča v zadevi.

V prilogi dopisa, z dne 20.11.2006, je naročnik Državni revizijski komisiji odstopil dokumentacijo o predmetnem postopku oddaje javnega naročila male vrednosti. Posredovano dokumentacijo je na poziv Državne revizijske komisije dopolnil dne 27.11.2006.


Po pregledu dokumentacije o javnem naročilu ter proučitvi utemeljenosti navedb vlagatelja in naročnika je Državna revizijska komisija, na podlagi 3. alineje prvega odstavka 23. člena ZRPJN ter na podlagi šestega odstavka 22. člena ZRPJN, odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju.

Državna revizijska komisija uvodoma ugotavlja, da je naročnik predmetno naročilo oddal po postopku za oddajo naročil male vrednosti. Postopek za oddajo naročila male vrednosti je postopek oddaje javnega naročila, katerega ocenjena vrednost je nižja od vrednosti, določene v zakonu o izvrševanju proračuna Republike Slovenije (prvi odstavek 124. člena Zakona o javnih naročilih (Uradni list RS, št. 39/2000 (102/2000 - popr.), 2/2004, 2/2004; v nadaljevanju: ZJN-1)). Če je torej vrednost konkretnega javnega naročila nižja od z zakonom določenega vrednostnega praga, se naročilo ne odda po splošnih pravilih zakona, ampak po pogojih, določenih v 3.5. poglavju ZJN-1 (Oddaja naročila male vrednosti). Namen posebne ureditve naročil male vrednosti je (iz razlogov ekonomičnosti) razbremeniti naročnika vrste formalnosti, ki sicer veljajo v postopkih javnega naročanja. Pri oddaji javnih naročil male vrednosti zato zakon načeloma ne posega v notranja razmerja naročnikov, oziroma ta razmerja ureja le v toliko, kolikor je to nujno potrebno zaradi varstva javnih koristi. Ob zapisanem pa je potrebno opozoriti, da je naročnik ne glede na to, ali vodi postopek oddaje javnega naročila ali pa postopek oddaje javnega naročila male vrednosti, dolžan spoštovati temeljna načela javnega naročanja, kot so opredeljena v 4.- 7. členu ZJN-1, to je načela gospodarnosti in učinkovitosti porabe javnih sredstev, zagotavljanja konkurence med ponudniki, transparentnosti porabe javnih sredstev ter enakopravnosti ponudnikov. To izhaja tudi iz določil prvega odstavka 125. člena ZJN-1, ki določa, da "naročnik za oddajo naročil male vrednosti s svojim notranjim aktom določi način oddaje javnega naročila, upoštevajoč temeljna načela tega zakona".

Z vpogledom v Navodilo o oddaji javnih naročil male vrednosti (številka: 0071-28/2006, z dne 25.04.2006; v nadaljevanju: Navodilo), ki ga je naročnik sprejel na podlagi zgornje določbe ZJN-1, gre ugotoviti, da naročnik v 2. členu le-tega kot "pravilno ponudbo" opredeljuje ponudbo, "ki je pravočasna in v celoti izpolnjuje vse zahteve naročnika". V 7. členu Navodila pa naročnik smiselno določa tudi, da se v postopku oddaje naročil male vrednosti nepravočasne in nepravilne ponudbe izločijo.

Državna revizijska komisija z vpogledom v "Poziv k oddaji ponudbe", ki ga je naročnik dne 13.07.2006 poslal izbranemu ponudniku, vlagatelju in še enemu ponudniku, ugotavlja, da je naročnik na le-tem med drugim postavil naslednjo zahtevo:
"Pisne prijave z vso zahtevano dokumentacijo in z vidno oznako, ki naj vsebuje:
- naslov Predmeta javnega naročila,
- "Ne odpiraj - zbiranje ponudb",
- Ime in naslov ponudnika,
je treba predložiti v zaprtih ovojnicah na naslovâ??".

Naročnik je v "Poziv k oddaji ponudbe" zapisal tudi: "V kolikor ponudnik ne bo izpolnil vseh zahtev naročnika, bo naročnik ponudbo štel za nepravilno in jo izločil iz nadaljnjega postopka".

Med strankama v zadevi ni sporno, to dejstvo pa potrjuje tudi vpogled v dokumentacijo o predmetnem postopku oddaje javnega naročila, da je izbrani ponudnik svojo ponudbo predložil v ovojnici, na kateri sta zapisa njegovega in naročnikovega naziva ter naslova, oznaka "Ne odpiraj - zbiranje ponudb", ne pa tudi "naslov Predmeta javnega naročila".

Na podlagi zgoraj navedenega Državna revizijska komisija ugotavlja, da ponudba izbranega ponudnika ne izpolnjuje zahtev, ki jih je naročnik zapisal v "Pozivu k oddaji ponudbe", in posledično ni pravilna, naročnik pa bi jo moral, kot je v omenjenem dokumentu predvidel tudi sam, zavrniti oziroma izločiti.

Ker tega ni storil, je ravnal v neskladju z 7. členom Navodila, kot tudi v neskladju z načelom enakopravnosti med ponudniki, kot izhaja iz 7. člena ZJN-1, saj je z nezavrnitvijo nepravilne ponudbe ponudniku, ki jo je ponudil (izbranemu ponudniku), dajal neupravičeno prednost. S strani naročnika zatrjevana okoliščina, da naj pomanjkljivost ponudbe izbranega ponudnika ne bi vplivala na pravilnost vodenja predmetnega postopka oddaje naročila male vrednosti, na ugotovljeno nepravilnost ponudbe izbranega ponudnika in z njeno neizločitvijo povezane kršitve ne more vplivati.

Državna revizijska komisija je zato, na podlagi 3. alineje prvega odstavka 23. člena ZRPJN, ugodila vlagateljevemu revizijskemu zahtevku in je razveljavila odločitev o oddaji naročila male vrednosti "Dobava specialnih plinov", kot izhaja iz naročnikovega dokumenta "Sklep o oddaji naročila", št. 43015-58/2006-6, z dne 23.08.2006.

Vlagatelj je s pravovarstvenim zahtevkom, kot je razviden iz zahtevka za revizijo z dne 05.09.2006, predlagal tudi, da naročnik v ponovljenem postopku ocenjevanja izmed pravilnih ponudb izbere najugodnejšega ponudnika. Državna revizijska komisija pripominja, da takšen pravovarstveni zahtevek (ponovitev ocenjevanja in izbor najugodnejšega ponudnika) v revizijskem postopku ni dopusten. Naročnik lahko namreč novo odločitev o oddaji javnega naročila, v kateri ugotavlja (ne)pravilnost ponudb oz. izbere (novega) najugodnejšega ponudnika, sprejme le po končanem revizijskem postopku, ko v nadaljevanju postopka oddaje javnega naročila (na podlagi ugotovitev iz revizijskega postopka) opravi novo ocenjevanje in vrednotenje ponudb in sprejme novo vsebinsko odločitev, zoper katero lahko vsi udeleženci postopka uveljavljajo pravno varstvo v skladu z določbami ZRPJN.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa.


Iz določil tretjega odstavka 22. člena ZRPJN izhaja, da mora v primeru, če je zahtevek za revizijo utemeljen, naročnik na pisno zahtevo vlagatelju zahtevka za revizijo povrniti potrebne stroške, nastale z revizijo.

Vlagatelj je v revizijski postopek priglasil naslednje stroške, nastale v zvezi z revizijo:
- za zahtevo za revizijo- stroške v protivrednosti 800 točk po Odvetniški tarifi (Uradni list RS, št. 67/2003 (70/2003 - popr.); v nadaljevanju: Odvetniška tarifa),
- za "obvestilo Uradu"- stroške v protivrednosti 20 točk po Odvetniški tarifi,
- za posvet s stranko- stroške v protivrednosti 50 točk po Odvetniški tarifi
- za poročilo stranki- stroške v protivrednosti 50 točk po Odvetniški tarifi,
- za materialne stroške- stroške v višini 3% od prej navedenih vrednosti;
vse navedeno povečano za 20% DDV.

Vlagatelj zahteva tudi povrnitev stroškov, nastalih s plačilom takse za revizijo, in sicer v višini 100.000,00 SIT.

Vlagatelj je s svojim revizijskim zahtevkom uspel, zato mu Državna revizijska komisija, na podlagi šestega odstavka 22. člena ZRPJN, priznava naslednje potrebne stroške, nastale v zvezi z revizijo:
- za plačilo takse za revizijski postopek- stroške v višini 100.000,00 SIT,
- za zahtevek za revizijo- stroške v protivrednosti 600 točk po Odvetniški tarifi, povečano za 20% DDV, skupaj tako v višini 79.200,00 SIT,
- za materialne stroške- stroške v višini 2% od zgoraj navedene protivrednosti 600 točk po Odvetniški tarifi, povečano za 20% DDV, skupaj tako v višini 1.584,00 SIT.

Državna revizijska komisija vlagatelju ne priznava presežka nad priznanimi stroški za odvetniško zastopanje pri sestavi zahtevka za revizijo, saj za priznanje le-tega, glede na vrednost spora (ponudbena cena ponudbe izbranega ponudnika), podlage ni najti. Državna revizijska komisija vlagatelju ne priznava tudi presežka nad priznanimi materialnimi stroški, saj za priznanje le-tega podlage v Odvetniški tarifi (13. člen) ni najti. Kot slednje Državna revizijska komisija vlagatelju ne priznava priglašenih stroškov za "obvestilo Uradu", saj ta postavka stroškov po višini in temelju ni obrazložena in za njeno priznanje v Odvetniški tarifi ni najti podlage, kot tudi ne priglašenih stroškov za posvet s stranko ter poročilo stranki, saj slednjih stroškov ne ocenjuje za potrebne.

Naročnik je vlagatelju dolžan povrniti stroške, nastale v zvezi z revizijo, v višini 180.784,00 SIT, v roku 15 dni od prejema tega sklepa, po poteku tega roka pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dne prejema tega sklepa do plačila, pod izvršbo. Višja stroškovna zahteva vlagatelja se zavrne.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa.


POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Po končanem postopku pred Državno revizijsko komisijo je sodno varstvo zagotovljeno v postopku povračila škode pred sodiščem splošne pristojnosti (peti odstavek 23. člena ZRPJN).


V Ljubljani, dne 27.11.2006


Nataša Jeršič, univ. dipl. ekon.,
članica Državne revizijske komisije

Vročiti:
- Republika Slovenija, Ministrstvo za okolje in prostor, Agencija Republike Slovenije za okolje, Vojkova 1b, Ljubljana,
- Odvetnik mag. Mitja Jelenič Novak, Slovenska cesta 55b, Ljubljana,
- Linde plin, d.o.o., Bukovžlak 65/b, Celje,
- Republika Slovenija, Ministrstvo za finance, Sektor za javna naročila, gospodarske javne službe in koncesije, Beethovnova 11, Ljubljana,
- Državno pravobranilstvo Republike Slovenije, šubičeva 2, Ljubljana.