018-425/2006 Ministrstvo za javno upravo

Številka: 018-425/2006-45-3466

SKLEP

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 22. in 23. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Uradni list RS, št. 78/99, 90/99, 110/02, 42/04 in 61/05; v nadaljevanju: ZRPJN) po članici Vidi Kostanjevec v postopku nadzora nad zakonitostjo postopka oddaje javnega naročila male vrednosti za nakup, implementacijo in vzdrževanje Aplikacije za spremljanje telefonskih klicev in na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložilo podjetje Zaslon Telekom d.o.o., Brnčičeva 13, Ljubljana, ki ga zastopa odvetnica Breda Razdevšek, Dalmatinova 11, Ljubljana (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika Republika Slovenija - Ministrstvo za javno upravo, Tržaška 21, Ljubljana (v nadaljevanju: naročnik), dne 17.11.2006

ODLOČILA

1. Zahtevek za revizijo se zavrne kot neutemeljen.

2. Zahteva za povrnitev stroškov revizijskega postopka se zavrne kot neutemeljena.

Obrazložitev

Naročnik je vodil postopek oddaje javnega naročila male vrednosti za nakup, implementacijo in vzdrževanje Aplikacije za spremljanje telefonskih klicev, z oznako JNMV 135/06.

Dne 29.9.2006 je naročnik izdal obvestilo o izbiri z oznako 135/06 ter vlagatelja po elektronski pošti obvestil, da v predmetnem postopku oddaje javnega naročila njegova ponudba ni bila izbrana. Istega dne je vlagatelj od naročnika po elektronski pošti zahteval, naj mu naročnik sporoči kdo je bil izbran in razlog za izbiro. Naročnik je dne 2.10.2006 vlagatelja po elektronski pošti obvestil, da je bila izbrana ponudba ponudnika Kron Telekom d.o.o., Koroška cesta 20, Kranj (v nadaljevanju: izbrani ponudnik), ki je izpolnjeval vse pogoje, zahtevane v razpisni dokumentaciji in ponudil najnižjo ceno izmed vseh prispelih ponudb, poslal pa mu je tudi tabelo s seznamom ponudnikov, oznako (ne)sprejemljivosti njihovih ponudb ter končnimi cenami po ponudbenih predračunih.

Vlagatelj je z vlogo z dne 11.10.2006 zahteval revizijo predmetnega postopka oddaje javnega naročila. V zahtevku za revizijo navaja, da je naročnik kršil določila ZJN-1, saj je dopustil, da so se ponudbe oddajale preko faxa, kar po vlagateljevem mnenju pomeni, da je bilo možno s ponudbami ponudnikov, ki so oddali svoje ponudbe, seznaniti druge potencialne ponudnike, ki jih je naročnik pozval k oddaji ponudbe v tem postopku. Vlagatelj je namreč svojo ponudbo poslal v skladu z navodili naročnika dne 18.9.2006, to je štiri dni pred predvidenim rokom za oddajo ponudbe, pripravil pa jo je v skladu z opisom povpraševanja, kjer so bile v točki 5 predvidene ostale funkcije, med njimi tudi možnost snemanja pogovorov. Vlagatelj dalje navaja, da je naročnik dne 19.9.2006 potencialnim ponudnikom poslal odgovore na vprašanja, pri tem pa je v točki 5 odgovoril tudi na vprašanje, povezano z možnostjo snemanja pogovorov, in sicer tako, da je navedel, da je v razpisni dokumentaciji predvidel, da bodo snemani vsi pogovori. Vlagatelj navaja, da je glede na dodatno obrazložitev iz previdnosti vložil novo ponudbo dne 20.9.2006, prav tako po faxu. Dejstvo je, trdi vlagatelj, da je naročnik samo dva dni pred rokom za oddajo ponudb bistveno spremenil povabilo k oddaji ponudbe, in sicer že po oddaji prvotne ponudbe vlagatelja, katera pa je bila poslana po faxu in tako dostopna na vpogled širšemu krogu. Vlagatelj navaja, da je potrebno naročila male vrednosti pripravljati v skladu z veljavno Uredbo o skupnih osnovah za pripravo notranjega akta za oddajo javnih naročil male vrednosti (Ul. RS štev. 84/04 - v nadaljevanju: Uredba), internimi pravili za oddajo naročil male vrednosti kot tudi ZJN-1, pri čemer mora naročnik spoštovati vsa temeljna načela, ki jih določa ZJN-1, določila o zaupnosti podatkov, pri tem pa mora zagotoviti, da se ponudbe oddajo po postopku in na način, kot to določa ZJN-1 oz. interna pravila naročnika. Vlagatelj trdi, da bi moral naročnik predvideti, da se ponudbe oddajo po pošti, in sicer v zaprti ovojnici z jasno oznako, na kateri javni razpis se ponudba nanaša, ponudbe pa bi se lahko odpirale šele po roku, ki je bil določen za oddajo ponudb. Prav tako bi moral naročnik na zastavljena vprašanja odgovarjati v zakonsko predvidenem roku, in sicer najkasneje 5 dni pred oddajo ponudb. Dejstvo je, da je vlagatelj podal svojo prvotno ponudbo v skladu z zahtevami iz povabila k oddaji ponudbe, kjer je po mnenju vlagatelja, naročnik predvidel možnost snemanja pogovorov kot opcijo ponudbe in ne kot zahtevo. Na podlagi takrat, po mnenju vlagatelja jasnih zahtev naročnika, je bila pripravljena ponudba vlagatelja, ki bi morala biti upoštevana kot najugodnejša, saj je bila pripravljena po postopku in na način ter v skladu z zahtevami naročnika. Iz navedenega po vlagateljevem mnenju izhaja, da je naročnik pri oddaji naročila kršil določila ZJN-1 in ni vodil postopka tako da bi se spoštovala vsa temeljna načela, ki jih določa ZJN-1, pri tem tudi ni zagotovil zaupnosti ponudb do datuma odpiranja ponudb. Vlagatelj meni, da bi moral naročnik ponoviti oddajo predmetnega javnega naročila, poleg tega pa poudarja, da v zvezi s svojimi navedbami ne more in ne sme biti prekludiran, saj je za vsa relevantna dejstva izvedel šele na podlagi obrazloženega obvestila, poslanega po elektronski posti dne 2.10.2006. Vlagatelj tudi meni, da ponudba izbranega ponudnika ni pravilna, sprejemljiva in primerna. Glede na znane podatke vlagatelj meni, da oprema izbranega ponudnika ni povezljiva s telefonsko centralo Bosch Integral 33, kar je bila zahteva naročnika. V tehničnem delu je izbrani ponudnik ponudil Ericssonov klicni center, ki pa prav tako, po mnenju vlagatelja, nima funkcij, ki so bile zahtevane s strani naročnika, in sicer: možnost uporabe interaktivnega odzivnika; obveščanje o mestu v čakalni vrsti (naročnik naj preveri, ali v tem delu ponudba izbranega ponudnika izpolnjuje zahtevane pogoje v tehničnem delu, saj je vlagatelj mnenja, da ponujena oprema ne nudi zahtevane možnosti); prikazovanje namenskih mask ob pozivu; samodejno črpanje podatkov iz obstoječih podatkovnih baz; možnost spreminjanja naslednjih parametrov distribucije: najdaljši čakalni čas in najdaljši dovoljen pogovor. Vlagatelj predlaga, da naročnik razveljavi odločitev z dne 29.9.2006 in obrazloženo odločitev z dne 2.10.2006 ter ponovi predmetni postopek oddaje javnega naročila oz. (podrejeno) izbere vlagatelja kot najugodnejšega ponudnika, zahteva pa tudi povrnitev stroškov revizijskega postopka v višini 800 odvetniških točk po 18. tar. št. ODT in 2% materialnih stroškov v višini 16. odvetniških točk, kar z vključenim 20% DDV znaša 107.712,00 SIT ter stroške plačane takse v znesku 100.000,00 SIT.

Naročnik je dne 26.10.2006 izdal sklep štev. 382-50/2006/10, s katerim je zahtevek za revizijo zavrnil kot neutemeljen. V obrazložitvi navaja, da je spoštoval vsa temeljna načela javnega naročanja, da je vsem ponudnikom poslal enako povabilo k oddaji ponudb ter vsem sporočil vsa vprašanja in odgovore, pri tem pa je ravnal v skladu z določbami ZJN-1 ter v skladu s svojim internim aktom - Poslovnikom o oddaji naročil male vrednosti. Naročnik poudarja, da je namen naročil male vrednosti v poenostavitvi postopka oddaje, zaradi česar v skladu s 125. členom ZJN-1 in določili Uredbe ni potrebno ravnati v skladu z vsemi določili ZJN-1. Naročnik mora spoštovati temeljna načela javnega naročanja, kar pa je naročnik pri pripravi internega akta in v konkretnem postopku upošteval. Naročnik navaja, da v postopkih oddaje naročil male vrednosti tako ni zavezan, da na vprašanja odgovarja samo do pet dni pred rokom za predložitev ponudb, oziroma daje pojasnila razpisne dokumentacije dva dneva pred rokom za predložitev ponudb. Poleg tega naročnik poudarja tudi dvoje in sicer, da ne drži, da je z odgovorom na vprašanje v zvezi z zahtevo glede možnosti snemanja, spreminjal razpisno dokumentacijo, temveč je podal samo pojasnilo. In drugo, da je bil vlagatelj obveščen o vseh vprašanjih ter naročnikovih pojasnilih in je ravno iz tega razloga lahko predložil novo ponudbo, v kateri je upošteval tudi naročnikova pojasnila. Naročnik navaja še, da je bil v poslanem povabilu k oddaji ponudb ekspliciten, da se ponudbe lahko pošljejo ali pisno na naslov naročnika ali preko telefaksa. Naročnik dodaja, da ima navedene možnosti določene 26. členu Poslovnika o oddaji naročil malih vrednosti, vlagatelj oziroma katerikoli izmed pozvanih ponudnikov pa bi lahko zaprosil za predmetni poslovnik, saj imajo vsi ponudniki možnost, da se seznanijo z njegovo vsebino. Naročnik še poudarja, da je vlagatelj tudi sam oddal ponudbo ravno na ta način, čeprav bi jo lahko, v kolikor je imel v zvezi s tem pomisleke, poslal tudi po pošti. Naročnik opozarja tudi na dejstvo, da je bil vlagatelj z vsemi relevantnimi dejstvi seznanjen že s prejemom povabila k oddaji ponudb in bi posledično moral v skladu s 5. odstavkom 12. člena ZRPJN domnevne kršitve pri naročniku ugovarjati do roka za predložitev ponudb. V zvezi z vlagateljevimi navedbami, da ponudba izbranega ponudnika ni pravilna, sprejemljiva in primerna, naročnik navaja, da vlagatelj v tem delu zahtevka vse navedbe navaja kot "â?? meni â??" in "â?? njemu znane podatke ...", s čimer nikakor ni dokazal svojih trditev v tem delu. Naročnik dodaja, da je kljub navedenemu še enkrat preveril ponudbo izbranega ponudnika in ugotovil, da je le-ta pravilna, primerna in sprejemljiva.

Vlagatelja je z vlogo z dne 3.11.2006 naročnika obvestil, da bo nadaljeval revizijski postopek pred Državno revizijsko komisijo.

Naročnik je z dopisom štev. 382-50/2006/12 z dne 6.11.2006, ki ga je Državna revizijska komisija prejela 8.11.2006, na podlagi 2. odstavka 17. člena ZRPJN odstopil zahtevek za revizijo skupaj z dokumentacijo o oddaji javnega naročila v odločanje Državni revizijski komisiji.

Državna revizijska komisija je dne 10.11.2006 naročnika zaprosila, naj ji skladno z 2. odstavkom 21. člena ZRPJN posreduje manjkajočo dokumentacijo. Naročnik je manjkajočo dokumentacijo posredoval v svojem dopisu, štev. 382-50/2006/14, ki ga je Državna revizijska komisija prejela dne 16.11.2006.

Po pregledu dokumentacije o naročilu ter proučitvi utemeljenosti navedb vlagateljev in naročnika je Državna revizijska komisija, v skladu z 22. in 23. členom ZRPJN, odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju.

Vlagateljevih trditev o tem, da naj bi naročnik ravnal v nasprotju s pravili o javnem naročanju s tem, ko je v predmetnem postopku dopustil oddajo ponudb (tudi) po faxu, Državna revizijska komisija ni mogla obravnavati, saj ji to preprečuje določilo 5. odstavkom 12. člena ZRPJN. Navedena določba ZRPJN (ki sicer predstavlja odmik od pravila iz 1. odstavka 12. člena ZRPJN glede možnosti vlaganja zahtevka za revizijo v vseh stopnjah postopka oddaje javnega naročila) določa, da vlagatelj po preteku roka, določenega za predložitev ponudb oziroma prijav ne more navajati kršitev, ki so mu bile ali bi mu morale biti znane pred potekom tega roka, pa kljub temu ni vložil zahtevka za revizijo že pred potekom roka, določenega za predložitev ponudb oziroma prijav, razen v primerih, ko dokaže, da zatrjevanih kršitev objektivno ni bilo mogoče ugotoviti pred tem trenutkom.

V obravnavanem primeru je Državna revizijska komisija na podlagi vpogleda v spis o oddaji predmetnega javnega naročila ugotovila, da se je vlagatelj z domnevno spornim pravilom o tem, da je ponudbe mogoče oddati (tudi) po faxu, seznanil najkasneje 8.9.2006 - to je z dnem, ko je od naročnika prejel povabilo k oddaji ponudb (naročnikov dokument štev. 382-50/2006 z dne 8.9.2006). Ker je bil vlagatelj z navedenim pravilom (ki je izrecno zapisano v povabilu k oddaji ponudb pod rubriko "Rok za oddajo ponudb", razvidno pa je tudi iz spremnega dopisa, s katerim je naročnikova kontaktna oseba potencialnim ponudnikom posredovala povabilo k oddaji ponudb), seznanjen že od dne prejema povabila k oddaji ponudb, bi moral v skladu s 5. odstavkom 12. člena ZRPJN zahtevek za revizijo zaradi domnevne spornosti takšnega pravila, vložiti še pred potekom roka, določenega za predložitev ponudb (21.9.2006) - to je v tisti fazi postopka oddaje javnega naročila, v kateri bi bila vsebinska presoja tovrstnih navedb še mogoča - in ne šele v času, ko je naročnik postopek oddaje javnega naročila že zaključil s sprejemom odločitve o izbiri najugodnejše ponudbe. Ob navedenem vsebinska presoja revizijskih navedb o domnevni (ne)dopustnosti pravila, ki izhaja iz povabila k oddaji ponudb in ki omogoča oddajo ponudb (tudi) po faxu, v tej fazi postopka ni več mogoča.

Enako kot zgoraj velja tudi za vlagateljeve očitke, ki se nanašajo na domnevno prekratek rok med prejemom naročnikovih pisnih pojasnil (odgovori na vprašanja potencialnih ponudnikov z dne 19.9.2006) in rokom za oddajo ponudb, določenim v povabilu k oddaji ponudb (21.9.2006). Če je vlagatelj po prejemu naročnikovih pojasnil ocenil, da je rok za oddajo ponudb (postal) iz kakršnih koli razlogov sporen, bi moral na domnevne kršitve reagirati nemudoma in iz tega razloga takoj vložiti zahtevek za revizijo - vsekakor pa še pred rokom za oddajo ponudb, saj po tem roku meritorna presoja domnevnih kršitev, ki se nanašajo na samo vsebino povabila k oddaji ponudb in do katerih naj bi prišlo še v času pred potekom roka za oddajo ponudb, v skladu z določbo 5. odstavka 12. člena ZRPJN ni več mogoča.

V kolikor pa gre vlagateljeve navedbe v tej smeri razumeti tudi kot očitek o tem, da naročnik v predmetnem postopku ni zagotovil varstva tajnosti prejetih ponudb (ter da je utegnil biti vlagatelj zato oškodovan), Državna revizijska komisija opozarja, da vlagatelj v zahtevku za revizijo le nakazuje možnost, da bi lahko še pred rokom za oddajo ponudb prišlo do razkrivanja vsebine njegove ponudbe nepooblaščenim osebam. Zgolj nakazovanje takšne možnosti pa po presoji Državne revizijske komisije ne predstavlja zadostnega dokaza o tem, da je bila v predmetnem postopku dejansko prekršena zahteva po varovanju tajnosti prejetih ponudb.

V zvezi z vlagateljevimi očitki, ki se nanašajo na domnevno nepravilnost (nesprejemljivost, neprimernost) ponudbe izbranega ponudnika Državna revizijska komisija poudarja, da mora vlagatelj, skladno z določili 4. in 5. alineje 3. odstavka 12. člena ZRPJN, v revizijskem zahtevku navesti tako kršitve, kot tudi dejstva in dokaze, s katerimi se zatrjevane kršitve dokazujejo. ZRPJN torej od vlagatelja zahteva aktivno vlogo pri navajanju dejstev in predlaganju dokazov - zavezuje ga, da v svojem zahtevku za revizijo navede pravno relevantna dejstva, ki substancirajo njegov zahtevek (zahteva sklepčnosti) in da za trditve o teh dejstvih (če niso priznana ali splošno znana) tudi ponudi ustrezne dokaze. V obravnavanem primeru je vlagatelj v zahtevku za revizijo zgolj navedel očitek (trditev), da oprema izbranega ponudnika ni povezljiva s telefonsko centralo Bosch Integral 33 in da je izbrani ponudnik v tehničnem delu ponudil Ericssonov klicni center, ki naj ne bi imel nekaterih, s strani naročnika izrecno zahtevanih, funkcij. Državna revizijska komisija ugotavlja, da je vlagatelj pri tem zgolj povzel besedilo naročnikovih zahtev iz povabila k oddaji ponudb (besedilo zahteve, zapisane pod 6. alinejo v rubriki "Pogoji" ter nekaterih zahtev, zapisanih pod točkami 1, 3 in 4 v rubriki "Opis povpraševanja"), ni pa navedel nobenih pravno pomembnih dejstev (vse tisto, kar predstavlja elemente konkretnega dejanskega stanja), ki bi njegova zatrjevanja o domnevnih napakah v ponudbi izbranega ponudnika utemeljevala, niti ni predlagal nikakršnih dokazov (dokaznega gradiva), s katerimi bi bilo mogoče takšne njegove trditve v postopku revizije preizkusiti. Na podlagi določil 1. odstavka 7. člena ter 212. in 215. člena Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 26/99, 96/02, 2/04 in 10/04; v nadaljevanju: ZPP), v povezavi s 5. odstavkom 3. člena ZRPJN, je Državna revizijska komisija zato upoštevala pravilo trditvenega in dokaznega bremena, na podlagi slednjega pa je zgoraj opredeljene revizijske navedbe vlagatelja zaradi njihove pavšalnosti in neobrazloženosti zavrnila kot neutemeljene.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije pod 1. točko izreka tega sklepa.

Vlagatelj zahtevka za revizijo je v skladu z 22. členom ZRPJN zahteval povračilo stroškov, nastalih z revizijo. Ker Državna revizijska komisija zahtevku za revizijo ni ugodila, je bilo potrebno zavrniti tudi zahtevo za povračilo priglašenih stroškov revizijskega postopka.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije pod 2. točko izreka tega sklepa.

POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Po končanem postopku pred Državno revizijsko komisijo je sodno varstvo zagotovljeno v postopku povračila škode pred sodiščem splošne pristojnosti (člen 23/5 ZRPJN).

V Ljubljani, dne 17.11.2006
Vida Kostanjevec, univ.dipl.prav.
Članica Državne revizijske komisije


Vročiti:
- Ministrstvo za javno upravo, Tržaška 21, Ljubljana
- odvetnica Breda Razdevšek, Dalmatinova 11, Ljubljana
- Kron Telekom d.o.o., Koroška cesta 20, Kranj
- Državno pravobranilstvo Republike Slovenije, šubičeva 2, Ljubljana
- Ministrstvo za finance, Sektor za javna naročila, gospodarske javne službe in koncesije, Beethovnova 11, Ljubljana