018-413/2006 Mestna občina Maribor

Številka: 018-413/2006-44-3425

SKLEP

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljnjem besedilu: Državna revizijska komisija) je na podlagi 22. in 23. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Uradni list RS, št. 78/99, 90/99, 110/02, 42/2004, 61/05 in 78/06; v nadaljnjem besedilu: ZRPJN) po članu Jožefu Kocuvanu in ob sodelovanju svetovalke Zlate Jerman v postopku nadzora nad zakonitostjo postopka oddaje javnega naročila za "Izvajanje varnostno informatorske službe za potrebe upravnih organov Mestne občine Maribor; varovanje premoženja, upravljanje z varnostno nadzornim centrom in informatorska služba" in na podlagi pritožbe, ki jo je vložila družba Varnost inpod d.o.o., Kraljeviča Marka ulica 5, Maribor, ki jo po pooblastilu zastopa odvetnik Leon Benigar Tošič, Litijska cesta 45, Ljubljana (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika Mestna občina Maribor, Heroja Staneta 1, Maribor (v nadaljevanju: naročnik), dne 14.11.2006

ODLOČILA

1. Vlagateljevi pritožbi z dne 27.10.2006 se ugodi in se razveljavi naročnikova odločitev o zavrženju vlagateljevega revizijskega zahtevka, vsebovana v sklepu, št. 41602-00005/2006 z dne 24.10.2006.

2. Naročnik mora o vlagateljevem revizijskem zahtevku z dne 10.10.2006, ob ugotovitvi izpolnjevanja vseh procesnih predpostavk, odločiti v skladu s 16. členom ZRPJN.

3. Naročnik mora vlagatelju povrniti stroške, nastale s pritožbo, v višini 277.200,00 SIT, v roku 15 dni od prejema tega sklepa, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dneva zamude do plačila, pod izvršbo. Višja stroškovna zahteva vlagatelja se zavrne kot neutemeljena.

Obrazložitev

Naročnik je dne 20.07.2005 sprejel sklep o začetku postopka oddaje javnega naročila za izvajanje varnostno informatorske službe za potrebe upravnih organov Mestne občine Maribor; varovanje premoženja, upravljanje z varnostno nadzornim centrom in informatorska služba. Predmetno javno naročilo je naročnik objavil v Uradnem listu RS, št. 4/06, z dne 13.01.2006, pod številko objave Ob-20/06. Naročnik je dne 01.03.2006 sprejel Obvestilo o oddaji javnega naročila, s katerim je javno naročilo oddal v izvedbo ponudniku Protect-infra d.o.o., Partizanska cesta 36, Maribor. Zoper navedeno obvestilo je neizbrani ponudnik Varnost Maribor d.d. dne 27.03.2006 vložil zahtevek za revizijo. Naročnik je le-temu ugodil (sklep, z dne 13.04.2006). V obrazložitev sklepa je naročnik zapisal, da bo (ob ugotovitvi, da ni dobil nobene pravilne ponudbe) v nadaljevanju izvedel postopek s pogajanji. Naročnik je dne 15.05.2006 oba ponudnika, ki sta v predhodno izvedenem odprtem postopku oddala (nepravilni) ponudbi povabil na pogajanja. Naročnik je dne 29.05.2006 sprejel Obvestilo o oddaji javnega naročila, s katerim je javno naročilo ponovno oddal v izvedbo ponudniku Protect-infra d.o.o., Partizanska cesta 36, Maribor. Zoper navedeno obvestilo je neizbrani ponudnik Varnost Maribor d.d. dne 22.06.2006 ponovno vložil zahtevek za revizijo, kateremu je Državna revizijska komisija s sklepom št. 018-256/06-33-2130 z dne 24.07.2006 ugodila in razveljavila naročnikovo odločitev z dne 29.05.2006.

Naročnik je z dopisom, št. 41602-00005/2006 z dne 02.10.2006 ponovno povabil oba prej navedena ponudnika na pogajanja, skladno s 1. točko tretjega odstavka 20. člena Zakona o javnih naročilih (Uradni list RS, št. 39/00, 102/00 in 2/04; v nadaljevanju: ZJN-1).

Vlagatelj je dne 10.10.2006 vložil zahtevek za revizijo, v katerem naročniku očita napačno uporabo tretjega odstavka 20. člena ZJN-1 in predlaga razveljavitev postopka s pogajanji brez predhodne objave, št. 41602-00005/2006. Vlagatelj meni, da naročnik ne bi smel pričeti postopka s pogajanji po tretjem odstavku 20. člena ZJN-1, saj s takšnim ravnanjem onemogoča sodelovanje ponudnikom, ki niso oddali ponudbe v predhodnem neuspešno končanem odprtem postopku. Vlagatelj tako ne more sodelovati v predmetnem postopku oddaje naročila, čeprav je zainteresiran za pridobitev posla, ki je predmet naročila. Vlagatelj navaja, da niso podani zakonski pogoji za izvedbo postopka s pogajanji, saj slednjega lahko naročnik uporabi le, če v odprtem ali omejenem postopku ne pridobi nobene primerne ponudbe in pod pogojem, da se prvotno določen predmet javnega naročila in vsebina razpisne dokumentacije bistveno ne spremenita. Naročnik pa je v konkretnem primeru pričel ponovni postopek s pogajanji na podlagi predhodno neuspešnega postopka s pogajanji, v katerem je Državna revizijska komisija razveljavila njegovo odločitev o oddaji naročila. ZJN-1 ne omogoča neomejenega nadaljevanja postopka s pogajanji, saj bi bili tako neupravičeno izključeni ostali ponudniki. Postopek s pogajanji lahko naročnik uporabi samo neposredno po končanem odprtem postopku, ne pa tudi po neuspešnem postopku s pogajanji, ki ga je že opravil na podlagi neuspešno odprtega postopka. Če naročnik v postopku s pogajanji ne pridobi pravilnih ponudb, ne more ponovno pričeti postopka s pogajanji. Tako naročnik onemogoča pristop tretjim ponudnikom, ki bi sicer lahko sodelovali v morebitnem novem odprtem postopku.

Naročnik je dne 24.10.2006 naročnik izdal sklep, št. 41602-00005/2006, s katerim je vlagateljev zahtevek za revizijo zavrgel. V obrazložitvi sklepa naročnik navaja, da vlagatelj ni upravičena oseba za vložitev revizijskega zahtevka po postopku s pogajanji po 1. točki tretjega odstavka 20. člena ZJN-1, saj po preteku roka za oddajo ponudb revizijski zahtevek lahko vložijo le ponudniki, ki so vložili ponudbo.

Vlagatelj je dne 27.10.2006 na Državno revizijsko komisijo naslovil pritožbo, v kateri predlaga, da Državna revizijska komisija pritožbi ugodi, izpodbijani naročnikov sklep razveljavi in odloči o zahtevku za revizijo skladno s 16. členom ZRPJN. Vlagatelj v obrazložitvi svoje pritožbe navaja, da je po njegovem mnenju zadostno obrazložil okoliščine, iz katerih je razvidno, da je upravičen vložiti zahtevek za revizijo, saj je naročnik k pogajanjem povabil le ponudnika, ki sta predhodno oddala ponudbo v odprtem postopku, vlagatelj kot tretji ponudnik, pa tako ne more sodelovati v postopku s pogajanji. V nadaljevanju vlagatelj povzema dejstva, ki jih je navedel že v zahtevku za revizijo.

Naročnik je na podlagi poziva Državne revizijske komisije z dopisom z dne 06.11.2006 odstopil dokumentacijo v predmetnem postopku.

Po pregledu dokumentacije o javnem naročilu ter proučitvi utemeljenosti navedb vlagatelja in naročnika je Državna revizijska komisija v skladu z drugim odstavkom 23. člena ZRPJN odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju.

Državna revizijska komisija je na podlagi pritožbe, ki jo je vložil vlagatelj v postopku revizije, ugotavljala, ali je naročnik ravnal pravilno, ker vlagatelju ni priznal aktivne legitimacije in posledično njegov zavrgel vlagateljev zahtevek za revizijo.

Naročnik je svojo odločitev o tem, da zavrže vlagateljev zahtevek za revizijo, uporabil na podlagi drugega odstavka 13. člena ZRPJN, ki določa, da se v primeru, če je zahtevek za revizijo vložila oseba, ki ne izkaže aktivne legitimacije, le-tega zavrže. Iz prvega odstavka 13. člena ZRPJN izhaja, da mora naročnik po prejemu zahtevka za revizijo preveriti, ali ga je vložila upravičena oseba iz 9. člena tega zakona. ZRPJN v prvem odstavku 9. člena določa: "Zahtevek za revizijo lahko vloži vsaka oseba, ki ima ali je imela interes za dodelitev naročila in ki verjetno izkaže, da ji je bila ali da bi ji lahko bila povzročena škoda zaradi ravnanja naročnika, ki se v zahtevku za revizijo navaja kot kršitev naročnika v postopku oddaje javnega naročila".

9. člen ZRPJN tako določa, da je izkazovanje aktivne legitimacije v postopku revizije procesna predpostavka, ki mora biti izpolnjena, če naj bo stranka v postopku upravičena do konkretnega pravnega varstva. ZRPJN torej meritorno odločanje o zahtevku za revizijo pogojuje z izkazovanjem aktivne legitimacije.

Iz zgoraj citiranega določila 9. člena ZRPJN izhaja, da morata biti za priznanje procesnega upravičenja za vodenje revizijskega postopka, hkrati (kumulativno) izpolnjena naslednja dva pogoja: (1.) interes za dodelitev naročila in (2.) realna stopnja verjetnosti nastanka (ali vsaj možnosti nastanka) škode, katero je posledično mogoče pripisati ravnanju naročnika, ki se v zahtevku za revizijo navaja kot kršitev (obstajati mora torej vzročna zveza med realno stopnjo verjetnosti nastanka škode in zatrjevano kršitvijo naročnika).

Državna revizijska komisija ugotavlja, da vlagatelj v konkretnem primeru očita naročniku napačno uporabo tretjega odstavka 20. člena ZJN-1, ki določa pogoje za oddajo naročila po postopku s pogajanji. Med strankama je torej sporno vprašanje glede dopustnosti pričetka postopka s pogajanji in vlagatelj kot ponudnik, ki je registriran za opravljanje dejavnosti, ki je predmet naročila in je zainteresiran za dodelitev predmetnega naročila, lahko zavaruje svoje interese oziroma pridobi možnost sodelovanja le tako, da preko zahtevka za revizijo izpodbija naročnikovo odločitev, da odda naročilo po postopku s pogajanji in uporabi drug ustrezen postopek skladno z ZJN-1. Skladno s prvim odstavkom 12. člena ZRPJN se zahtevek za revizijo lahko vloži v vseh stopnjah postopka oddaje naročila, zoper vsako ravnanje naročnika. Naročnik je s povabilom na pogajanja z dne 02.10.2006 dejansko pričel novi postopek s pogajanji in ker je sporen prav pričetek tega postopka oziroma obveznost naročnika, da naročilo odda po morebitnem odprtem (omejenem) postopku, za presojo aktivne legitimacije ne sme biti upoštevno dejstvo, da vlagatelj ni sodeloval v predhodnem neuspešno končanem odprtem postopku, ki je bil objavljen v Uradnem listu RS, št. 4/06 dne 13.01.2006. Vlagatelju je tako na podlagi ugotovljenega potrebno priznati interes za dodelitev naročila.

Prav tako je vlagatelj iz razlogov, navedenih v nadaljevanju, tudi verjetno izkazal, da bi mu lahko bila zaradi ravnanja naročnika, ki ga v zahtevku za revizijo navaja kot kršitev, nastala škoda. V kolikor bi se namreč v postopku vsebinske presoje vlagateljevega zahtevka za revizijo ugotovilo, da je naročnik ravnal v nasprotju z ZJN-1, ker je ponovno poskušal oddati naročilo po postopku s pogajanji, bi naročnik dejansko moral predmetno naročilo oddati po drugem postopku (odprtem ali omejenem), v katerem bi lahko vlagatelj sodeloval z oddajo ponudbe. Zatrjevane kršitve bi torej utegnile bistveno vplivati na pravni položaj vlagatelja v predmetnem postopku oddaje javnega naročila in bi mu, če vlagatelj ne bi imel možnosti njihove odprave v postopku pravnega varstva, lahko povzročile tudi škodo, ki bi se kazala v morebitni nemožnosti sodelovanja in nepridobitvi posla, ki je predmet konkretnega javnega naročila.

Ob navedenem Državna revizijska komisija zaključuje, da je vlagatelj izpolnil oba pogoja, ki ju za priznanje procesnega upravičenja za vložitev zahtevka za revizijo zahteva določilo prvega odstavka 9. člena ZRPJN, zato mu je potrebno le-tega priznati.

Upoštevajoč zgoraj zapisano Državna revizijska komisija zaključuje, da naročnik ni ravnal pravilno, ko je vlagateljev zahtevek za revizijo zavrgel. Naročnik bi moral v obravnavanem revizijskem postopku ravnati skladno z določilom prvega odstavka 16. člena ZRPJN, ki med drugim določa, da naročnik po preverjanju procesnih predpostavk odloči o zahtevku za revizijo tako, da v celoti ali delno razveljavi postopek oddaje javnega naročila ali zahtevek za revizijo zavrne. Glede na to, da je vlagatelju, kot že zgoraj ugotovljeno, potrebno priznati aktivno legitimacijo za vložitev zahtevka za revizijo, se bo moral naročnik (po preveritvi izpolnjevanja vseh procesnih predpostavk iz 12. člena ZRPJN) do vlagateljevih navedb tudi vsebinsko opredeliti in o vloženem zahtevku za revizijo meritorno odločiti.

Upoštevajoč zgornja dejstva je Državna revizijska komisija, na podlagi 3. alineje drugega odstavka 23. člena ZRPJN, vlagateljevi pritožbi ugodila in je razveljavila naročnikovo odločitev o zavrženju vlagateljevega revizijskega zahtevka, št. 41602-00005/2006 z dne 24.10.2006.

Naročnik mora o vlagateljevem revizijskem zahtevku, z dne 10.10.2006, ob ugotovitvi izpolnjevanja vseh procesnih predpostavk, odločiti v skladu s 16. členom ZRPJN.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 1. in 2. točke izreka tega sklepa.

Skladno z določili prvega odstavka 154. člena Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 26/1999, 96/2002, 2/2004, 2/2004 (10/2004 - popr.); v nadaljevanju: ZPP), katerega določbe se na podlagi petega odstavka 3. člena ZRPJN smiselno uporabljajo v reviziji postopkov oddaje javnih naročil in v drugih postopkih, urejenih s tem zakonom, glede vprašanj, ki jih ta zakon ne ureja, mora stranka, ki v pravdi ne uspe, nasprotni stranki in njenemu intervenientu povrniti stroške. Skladno s 155. členom ZPP pri odločanju o tem, kateri stroški naj se povrnejo stranki, upošteva sodišče samo tiste stroške, ki so bili potrebni za pravdo. O tem, kateri stroški so bili potrebni in koliko znašajo, odloči sodišče po skrbni presoji vseh okoliščin. Če je predpisana tarifa za nagrade odvetnikov ali za druge stroške, se taki stroški odmerijo po tarifi.

Vlagatelj je zahteval povračilo stroškov pritožbe v višini 3000 odvetniških točk za sestavo pritožbe, povečano za 20% DDV.

Ker je Državna revizijska komisija odločala o vlagateljevi pritožbi in slednji tudi ugodila, je na podlagi šestega odstavka 22. člena ZRPJN ter skladno s 155. členom ZPP, vlagatelju glede na višino spornega predmeta priznala strošek za sestavo pritožbe v višini 2100 odvetniških točk, povečane za 20 % DDV. Naročnik mora tako vlagatelju povrniti stroške, nastale s pritožbo, v višini 277.200,00 SIT, v roku 15 dni od prejema tega sklepa, pod izvršbo. Višja stroškovna zahteva vlagatelja se zavrne kot neutemeljena, saj zanjo ni najti pravne podlage.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 3. točke izreka tega sklepa.


POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Po končanem postopku pred Državno revizijsko komisijo je sodno varstvo zagotovljeno v postopku povračila škode pred sodiščem splošne pristojnosti (peti odstavek 23. člena ZRPJN).


V Ljubljani, dne 14.11.2006


Jožef Kocuvan, univ.dipl. ekon.
Član Državne revizijske komisije




Vročiti:
- Mestna občina Maribor, Heroja Staneta 1, Maribor
- Odvetnik Leon Benigar Tošič, Litijska cesta 45, Ljubljana
- Ministrstvo za finance, Sektor za javna naročila, gospodarske javne službe in koncesije, Beethovnova 11, Ljubljana
- Državno pravobranilstvo Republike Slovenije, šubičeva 2, Ljubljana