018-402/2006 Javni zdravstveni zavod Splošna bolnišnica Brežice

Številka: 018-402/06-43-3350

SKLEP

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljnjem besedilu: Državna revizijska komisija) je na podlagi 22. in 23. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Uradni list RS, št. 78/99, 90/99, 110/02, 42/04, 61/05 in 78/06; v nadaljevanju: ZRPJN) po članici Nataši Jeršič v postopku nadzora nad zakonitostjo postopka oddaje javnega naročila male vrednosti za dobavo in montažo operacijskih luči in na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložilo podjetje Medicoengineering d.o.o., Prevale 1, Trzin (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika Javni zdravstveni zavod Splošna bolnišnica Brežice, Černelčeva cesta 15, Brežice (v nadaljevanju: naročnik), dne 06.11.2006

ODLOČILA

1. Zahtevek za revizijo se zavrne kot neutemeljen.

2. Zahteva vlagatelja za povrnitev stroškov, nastalih z revizijo, se zavrne kot neutemeljena.

Obrazložitev

Naročnik je dne 21.09.2006 sprejel sklep o začetku postopka javnega naročila male vrednosti za dobavo in montažo operacijskih luči. Istega dne je naročnik s Povabilom k oddaji ponudbe k sodelovanju v predmetnem postopku povabil pet potencialnih ponudnikov.

Vlagatelj je dne 27.09.2006 (torej pred rokom za oddajo ponudb) naročniku poslal zahtevek za revizijo. Vlagatelj navaja, da je naročnik v razpisni dokumentaciji določil zahteve in tehnične specifikacije, katerim lahko v celoti zadosti samo operacijska luč iLED proizvajalca Trumpf. Vlagatelj navaja, da je naročnika pozval k spremembi zahtev in tehničnih specifikacij, ki bi omogočali pripravo tehnično ustrezne ponudbe, vendar je od naročnika prejel odgovor, da le-ta svojih tehničnih zahtev in razpisne dokumentacije ne bo spreminjal. Vlagatelj trdi, da je naročnik s postavljeno zahtevo razpisne dokumentacije po nastavljivosti barve temperature od 3.500 do 5.000 K onemogočil izdelavo ponudbe vlagatelju oziroma je favoriziral samo enega proizvajalca, kar je v nasprotju z načelom zagotavljanja konkurence med ponudniki iz 5. člena Zakona o javnih naročilih (Uradni list RS, št. 39/00, 102/00 in 2/04, v nadaljevanju: ZJN-1), načelom enakopravnosti ponudnikov (7. člen ZJN-1) in 32. členom ZJN-1.

Naročnik je s sklepom, z dne 10.10.2006, vlagateljev zahtevek za revizijo zavrnil kot neutemeljenega. Naročnik v obrazložitvi sklepa navaja, da se je odločil, da bo obstoječe operacijske luči zamenjal z novimi, ki omogočajo varnejše kirurške posege za paciente in operaterje, boljše nastavljivosti moči in barve svetlobe, boljše in predvsem bolj enostavno upravljanje sistema in boljše delovno okolje za operaterja in ostalo ekipo in je v razpisni dokumentaciji predpisal takšne zahteve in tehnične specifikacije, ki tem zahtevam ustrezajo. Naročnik še navaja, da je že v prejšnjem postopku na podlagi vlagateljevega predloga o spremembi razpisne dokumentacije le-to tudi delno spremenil, ni pa mogel slediti vlagateljevemu predlogu o spremembi zahteve o možnostih spreminjanja svetlobnih nastavitev (temperatura barve, možnost izklopa različnih delov svetlobnega polja in življenjska doba svetilnega telesa), saj bi to pomenilo odstop od osnovnih zahtev naročnika, ko se je za javno naročilo odločal. Zahteva naročnika, da mora sistem omogočati možnost spreminjanja svetlobne nastavitve temperature barve, ki mora biti nastavljiva od minimalno 3500 K do 5000 K, temelji na dejstvu, da takšna nastavljivost barve omogoča individualno prilagoditev barvne temperature barve glede na del tkiva, ki se operira, kar pomeni, da del operiranega tkiva in okolica tega dela postane z možnostjo nastavljivosti barve temperature barve jasnejši, vidnejši in razločnejši, kot je to omogočeno s svetili, ki imajo fiksno nastavljivo barvo temperature barve. Naročnik še navaja, da naj bi luči z višjo barvno temperaturo po izvedenih študijah, predstavljenih tudi na izobraževanjih kirurgov travmatologov v letu 2005, povečale zmožnost koncentracije operaterjev in s tem manjšo utrudljivost pri operacijah, najbolj pa vplivajo na večjo varnost bolnika in operaterja in zmanjšanje možnih napak pri izvedbi operacije. Vlagateljeva trditev, da lahko naročnikovim zahtevam iz razpisne dokumentacije zadosti samo en proizvajalec, ne vzdrži resne presoje, saj se določila ZJN-1 nanašajo na ponudnike in ne proizvajalce, navaja v nadaljevanju naročnik.

Naročnik je po prejemu vlagateljevega obvestila o nadaljevanju postopka pred Državno revizijsko komisijo, z dne 17.10.2006, dne 20.10.2006, odstopil zahtevek za revizijo skupaj s predmetno dokumentacijo Državni revizijski komisiji v odločanje.

Po pregledu dokumentacije o javnem naročilu ter preučitvi navedb vlagatelja in naročnika je Državna revizijska komisija skladno z določilom 2. alineje 1. odstavka 23. člena ZRPJN ter skladno z določilom 6. odstavka 22. člena ZRPJN odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, navedenih v nadaljevanju.

Uvodoma Državna revizijska komisija izpostavlja, da je naročnik predmetno naročilo oddal po postopku za oddajo naročil male vrednosti. Postopek za oddajo naročila male vrednosti je postopek oddaje javnega naročila, katerega ocenjena vrednost je nižja od vrednosti, določene v zakonu o izvrševanju proračuna Republike Slovenije (prvi odstavek 124. člena ZJN-1). Če je torej vrednost konkretnega javnega naročila nižja od z zakonom določenega vrednostnega praga, se naročilo ne odda po splošnih pravilih zakona, ampak po pogojih, določenih v 3.5. poglavju ZJN-1 (Oddaja naročila male vrednosti). Namen posebne ureditve naročil male vrednosti je (iz razlogov ekonomičnosti) razbremeniti naročnika vrste formalnosti, ki sicer veljajo v postopkih javnega naročanja. Pri oddaji javnih naročil male vrednosti zato zakon načeloma ne posega v notranja razmerja naročnikov, oziroma ta razmerja ureja le toliko, kolikor je to nujno potrebno zaradi varstva javnih koristi. Kljub temu, da zakon za oddajo javnih naročil male vrednosti predvideva poseben režim, pa je naročnik dolžan upoštevati vsa štiri temeljna načela, kot so opredeljena v 4. - 7. člena ZJN-1. Navedeno izhaja (tudi) iz prvega odstavka 125. člena ZJN-1, ki določa, da naročnik za oddajo naročil male vrednosti s svojim notranjim aktom določi način oddaje javnega naročila, upoštevajoč temeljna načela tega zakona. Iz navedenega je razvidno, da v postopkih oddaje javnih naročil male vrednosti ni mogoče zagovarjati dosledne smiselne uporabe določb ZJN-1, saj je namen posebne ureditve opustitev določenih formalnosti, ki jih določa ZJN-1, in prepustitev ureditve postopka v sfero naročnika. Pri pripravi notranjega akta naročniki niso neposredno vezani na določbe ZJN-1, pač pa le na njegova temeljna načela (gospodarnost in učinkovitost porabe javnih sredstev, zagotavljanje konkurence med ponudniki, transparentnost porabe javnih sredstev in enakopravnost ponudnikov).

Iz navedenega izhaja, da Državna revizijska komisija v konkretnem primeru lahko preveri le, ali je naročnik z zahtevo razpisne dokumentacije o nastavljivosti barve temperature od 3.500 K do 5.000 K kršil načelo zagotavljanja konkurence med ponudniki (5. člen ZJN-1) in načelo enakopravnosti ponudnikov (7. člen ZJN-1).

ZJN-1 v 5. in 7. členu opredeljuje načeli zagotavljanja konkurence med ponudniki in enakopravnosti ponudnikov. Iz teh dveh temeljnih načel, ki sta osnovni vodili skozi celoten postopek oddaje javnih naročil, izhaja zahteva, da naročnik razpisne dokumentacije ne sme pripraviti na način, ki omejuje konkurenco in tako spravlja ponudnike v pravno neenakopraven položaj glede njihove možnosti sodelovanja v postopku. Namen vseh pravil o javnih naročilih je zagotoviti vsem ponudnikom enakopraven položaj pri konkuriranju za pridobitev javnega naročila. Vendar enakopravnosti ni mogoče razumeti kot absolutne, saj naročnik lahko različno ureja razmerja, ki imajo različne značilnosti. Zaradi različnih kadrovskih, ekonomskih, tehničnih in drugih zmožnosti je dejanski položaj ponudnikov različen, in prednosti, ki jih dajejo te zmožnosti, je dopuščeno upoštevati. Vsaka prednost sama po sebi še ni nedopustna, pač pa jo je kot takšno mogoče šteti le, če zanjo ni objektivno upravičenih razlogov. Opravičljivost razlogov pa je odvisna od naročnikovih objektivnih potreb, ne pa ponudnikovih subjektivnih okoliščin.

Med naročnikom in vlagateljem v predmetnem postopku oddaje javnega naročila male vrednosti je spor zgolj glede (ne)diskriminatornosti določbe iz prve alinee 4. točke Zahteve in tehnične specifikacije, določene v Povabilu k oddaji ponudbe, ki določa: " 4. možnost spreminjanja svetlobnih nastavitev:
â"˘ temperatura barve nastavljiva od minimalno 3500K do 5000 K,".

Vlagatelj v zahtevku za revizijo navaja, da mu je zaradi določbe iz prve alinee 4. točke razpisne dokumentacije naročnik onemogočil izdelavo ponudbe oziroma je favoriziral samo enega proizvajalca, s čimer ga je diskriminiral in postavil v nekonkurenčni položaj. Naročnik v sklepu, s katerim je zavrnil vlagateljev zahtevek za revizijo kot neutemeljen, navaja razloge za postavitev zahteve po nastavljivosti temperature barve in svojo odločitev opravičuje z razlogi, kot so varnejši kirurški posegi za paciente in operaterje, boljše in enostavnejše upravljanje sistema in boljše delovno okolje za operaterja in ostalo ekipo.

Državna revizijska komisija na podlagi zgoraj ugotovljenega dejanskega stanja in vlagateljevih revizijskih navedb ni mogla ugotoviti, v čem naj bi bila sporna določba diskriminatorna do vlagatelja. Vlagatelj v svojem zahtevku za revizijo samo navaja, da naročnikova zahteva preferira enega proizvajalca in njemu (vlagatelju) onemogoča pripravo ponudbe, pri čemer vlagatelj ne pojasni, ali so razlogi, ki mu zaradi tako postavljenih zahtev razpisne dokumentacije onemogočajo pripravo ponudbe, na njegovi strani ali so morebiti posledica okoliščin, na katere vlagatelj ne more vplivati, in bi jih kot takšne Državna revizijska komisija lahko štela kot objektivno neopravičljive. Državna revizijska komisija ugotavlja, da so vlagateljeve navedbe preveč pavšalne, da bi na njihovi podlagi bilo mogoče ugotoviti neupravičeno omejevanje konkurence in diskriminacijo ponudnikov s strani naročnika. Državna revizijska komisija je pri svoji odločitvi upoštevala tudi naročnikova pojasnila, s katerimi je slednji opravičeval svojo zahtevo po nastavljivosti temperature barve; taka možnost po mnenju naročnika omogoča individualno prilagoditev barvne temperature barve glede na del tkiva, ki se operira, da del operiranega tkiva in okolica tega dela postane z možnostjo nastavljivosti barve temperature barve jasnejši, vidnejši in razločnejši, kot je to omogočeno s svetili, ki imajo fiksno nastavljivo barvo temperature barve, da naj bi luči z višjo barvno temperaturo povečale zmožnost koncentracije operaterjev in s tem manjšo utrudljivost pri operacijah in vplivale na večjo varnost bolnika in operaterja in zmanjšanje možnih napak pri izvedbi operacije.
Ker vlagatelj ni podrobneje pojasnil in dokazal, da okoliščine, ki so naročniku narekovale postavitev zahteve o nastavljivosti temperature barve od 3500 K do 5000 K, niso objektivno opravičljive, Državna revizijska komisija ob opisanem dejanskem stanju in na podlagi pravila o povezanosti trditvenega in dokaznega bremena, ki izhaja iz 7. in 212. člena Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 26/99, 96/02, 2/04, 10/04, 69/05, 90/05, 150/05, 43/06; v nadaljevanju: ZPP) v povezavi s petim odstavkom 3. člena ZRPJN, ni mogla zaključiti, da je naročnik kršil 5. in 7. člen ZJN-1.

Na podlagi zapisanega je Državna revizijska komisija v skladu z drugo alineo prvega odstavka 23. člena ZRPJN zahtevek za revizijo zavrnila kot neutemeljen.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke tega sklepa.

Vlagatelj je skladno z 22. členom ZRPJN zahteval povračilo stroškov, nastalih z revizijo. Ker Državna revizijska komisija zahtevku za revizijo ni ugodila, tretji odstavek 22. člena ZRPJN pa povrnitev potrebnih stroškov, nastalih z revizijo, veže na utemeljenost zahtevka za revizijo, je potrebno vlagateljevo zahtevo za povračilo stroškov revizijskega zahtevka zavrniti.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa.

POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Po končanem postopku pred Državno revizijsko komisijo je sodno varstvo zagotovljeno v postopku povračila škode pred sodiščem splošne pristojnosti (peti odstavek 23. člena ZRPJN).


V Ljubljani, dne 06.11.2006

Nataša Jeršič, univ. dipl. ekon.
članica Državne revizijske komisije


Vročiti:

- Medicoengineering d.o.o., Prevale 1, Trzin
- Javni zdravstveni zavod Splošna bolnišnica Brežice, Černelčeva cesta 15, Brežice
- Državno pravobranilstvo RS, šubičeva 2, Ljubljana
- RS, Ministrstvo za finance, Sektor za javna naročila, gospodarske javne službe in koncesije, Beethovnova 11, Ljubljana