018-401/2006 Mestna občina Kranj

Številka: 018-401/06-43-3343

SKLEP

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljnjem besedilu: Državna revizijska komisija) je na podlagi 22. in 23. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Uradni list RS, št. 78/99, 90/99, 110/02, 14/03, 42/04, 61/05 in 78/06; v nadaljnjem besedilu: ZRPJN) v senatu članice Nataše Jeršič kot predsednice senata, ter predsednika Sama Červeka in članice Vide Kostanjevec, kot članov senata, ob sodelovanju višje svetovalke Tatjane Falout, v postopku nadzora nad zakonitostjo postopka oddaje javnega naročila za izbiro izvajalca izgradnje komunalne infrastrukture v območju občinskega lokacijskega načrta Planina - jug in na podlagi zahtevka za revizijo, ki sta ga vložila skupna ponudnika Gratel d.o.o., Skorba 40, Ptuj in Rešet d.o.o., Huje 9, Kranj, ki ju zastopa odvetnik Dušan Tršan, Čufarjeva 3/II, Ljubljana (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika Mestna občina Kranj, Slovenski trg 1, Kranj (v nadaljevanju: naročnik), dne 06.11.2006 soglasno

ODLOČILA

1. Zahtevek za revizijo se zavrže.

2. Zahteva za povrnitev stroškov, nastalih v zvezi z revizijo, se zavrne.

Obrazložitev

Naročnik je dne 06.04.2006 sprejel Sklep o začetku postopka oddaje javnega naročila za izbiro izvajalca izgradnje komunalne infrastrukture v območju občinskega lokacijskega načrta Planina - jug. Naročnik je istega dne pooblastil podjetje MID INVESTICIJE d.o.o., Dunajska cesta 106, Ljubljana, da izvede postopek oddaje predmetnega javnega naročila v imenu in za račun Mestne občine Kranj. Predmetno javno naročilo je bilo objavljeno v Uradnem listu RS, št. 67-68, z dne 30.06.2006, pod številko objave Ob-18729/06 in (popravek) v Uradnem listu RS, št. 73-74, z dne 14.07.2006, pod številko objave Ob- 20238/06. Naročnik je z Obvestilom o oddaji javnega naročila, št. JN-115/2006, z dne 11.08.2006, vse ponudnike obvestil, da je predmetno javno naročilo oddal v izvedbo podjetju Primorje d.d., Vipavska cesta 3, Ajdovščina (v nadaljevanju: izbrani ponudnik).
Vlagatelj je z dopisom, z dne 23.08.2006, zahteval izdajo dodatne obrazložitve odločitve o oddaji javnega naročila. Naročnik mu je zahtevan dokument posredoval dne 08.09.2006.
Vlagatelj je z dopisom, z dne 12.09.2006, zahteval od naročnika, da mu omogoči vpogled v ponudbeno dokumentacijo izbranega ponudnika. Vpogled v ponudbo izbranega ponudnika je bil opravljen dne 15.09.2006, o čemer je sestavljen zapisnik.

Vlagatelj je z vlogo, z dne 15.09.2006, vložil zahtevek za revizijo. Po pozivu naročnika je vlagatelj z vlogo, z dne 26.09.2006, zahtevek za revizijo dopolnil. Vlagatelj navaja, da so v postopku oddaje predmetnega javnega naročila ponudbe oddali trije ponudniki, od katerih je CP Kranj d.d., Kranj, ki je oddal ponudbo skupaj s podjetjem SCT d.d., Ljubljana ponudil ceno v višini 726.129.201,22 SIT, vlagatelj ceno v višini 723.110.693,53 SIT, izbrani ponudnik pa je ponudil dve ponudbi, in sicer prvo s ceno v višini 672.000.000,00 SIT in izbrano ponudbo s ceno v višini 588.524.736,85 SIT.
Vlagatelj navaja, da je prejeta obrazložitev odločitve o oddaji javnega naročila pomanjkljiva, saj iz nje ni mogoče razbrati kakšne so prednosti sprejete ponudbe v razmerju do ponudbe vlagatelja, prav tako pa iz nje tudi ne izhajajo pojasnila glede posameznih sklopov in postavk izbrane ponudbe v primerjavi s ponudbo vlagatelja.
Vlagatelj nadalje zatrjuje, da je zaradi preveritve pravilnosti konkurenčne ponudbe ter preveritve obstoja suma neobičajno nizke cene zahteval vpogled v ponudbeno dokumentacijo izbranega ponudnika. Ob samem vpogledu, zatrjuje vlagatelj, mu je naročnik omogočil le vpogled splošnega dela ponudbene dokumentacije in obrazca Ponudbe, ni pa mu omogočil vpogled v glavni in najpomembnejši del ponudbe izbranega ponudnika, to je v predračun. Vlagatelj navaja, da Zakon o javnih naročilih (Uradni list RS, št. 39/00, 102/00 in 2/04; v nadaljevanju: ZJN-1) v drugem odstavku 6. člena določa, da so postopki naročanja po tem zakonu javni, kar se zagotavlja skozi objave javnih naročil v uradnih glasilih ter da ima vsakdo, ki ima ali je imel interes za dodelitev naročila, pravico pridobiti podatke o izvedenem postopku oddaje javnega naročila, v skladu s tem zakonom. Zlasti v fazi, še zatrjuje vlagatelj, ko naročnik že sprejme odločitev o dodelitvi naročila, pa je javnost postopka vrednotenja in ocenjevanja ponudb in s tem povezana možnost vpogleda v dokumentacijo postopka oddaje javnega naročila in ponudbeno dokumentacijo izbranega ponudnika nujen predpogoj za uveljavljanje učinkovitega pravnega varstva, to dejstvo pa izhaja tudi iz tretjega odstavka 8. člena ZJN-1, ki določa, da mora naročnik imena ponudnikov in predložene ponudbe varovati kot poslovno skrivnost le do roka za odpiranje ponudb.
Vlagatelj dalje ugotavlja, da je naročnik ravnal tudi v nasprotju s točko 2.5.3 razpisne dokumentacije, saj je kljub temu, da izbrani ponudnik nobenega dela ponudbe ni označil z izrazom ZAUPNO, le-tega pozval, naj poda svoje stališče v zvezi z dovoljenjem vpogleda v svojo ponudbo. Vlagatelj zatrjuje, da je izbrani ponudnik ravnal v nasprotju s tretjim odstavkom 8. člena ZJN-1 kot tudi v nasprotju s točko 2.5.3 razpisne dokumentacije s tem, ko je (šele) po oddaji ponudbe določene dokumente (predračun) označil kot poslovno skrivnost. Razkritje zahtevanih podatkov, še navaja vlagatelj, prav gotovo ne bi ogrozila interesov izbranega ponudnika, opisano ravnanje le-tega, pa je še okrepilo upravičen sum vlagatelja, da je slednji podal neobičajno nizko ceno.
Vlagatelj še navaja, da je prepričan, da je ponudbena cena izbrane ponudbe oblikovana na tako nizkem nivoju, da ne omogoča izvedbe predmetnega javnega naročila in hkrati zatrjuje, da je namen izbranega ponudnika v tem, da pridobi javno naročilo, potem pa izposluje bistveno boljše izvedbene cene. Vlagatelj zatrjuje, da ob upoštevanju dejstva, da mu ni bila dana možnost vpogleda v ponudbeno dokumentacijo izbranega ponudnika, ne more podati argumentirane primerjave med njegovo ponudbo in ponudbo izbranega ponudnika, pri čemer poudarja, da je cene materiala in storitev oblikoval tako, da je upoštevan le njegov minimalni zaslužek. Kot navaja vlagatelj, je pri pripravi ponudbe upošteval cene dobaviteljev, s katerimi ima podpisane letne oz. večletne pogodbe in se mu posledično na podlagi velikih letnih količin priznavajo izjemno ugodni komercialni pogoji, zato ocenjuje, da pri materialih ne more biti večjih odstopanj med njegovo ponudbo in ponudbo izbranega ponudnika. Vlagatelj v nadaljevanju našteva sklope materialov, pri katerih ima še posebno ugodne pogoje (asfaltne mase in peščeni oz. kamniti agregati, cevni PVC in PE materiali, vodovodni materiali, elektro kabelski in telekomunikacijski materiali).
Vlagatelj zahteva, da naročnik iz ponudbene dokumentacije izbranega ponudnika odpravi naknadno podeljeno oznako zaupnosti in omogoči vlagatelju, da vpogleda v celotno ponudbeno dokumentacijo izbranega ponudnika ter se mu da na voljo dodatni rok za vložitev pripravljalne vloge ali podrejeno, da se v celoti razveljavi postopek oddaje javnega naročila. Vlagatelj zahteva povrnitev stroškov, ki so mu nastali v zvezi z revizijo, in sicer 200.000,00 SIT za plačilo revizijske takse ter 350.000,00 SIT in 20% DDV (od tega 100.000,00 SIT za sestavo zahteve za izdajo dodatne obrazložitve in 250.000,00 SIT za študij in sestavo zahtevka za revizijo).

Izbrani ponudnik je z dopisom, z dne 11.10.2006, pri naročniku priglasil stransko intervencijo. Izbrani ponudnik v vlogi odgovarja na očitke vlagatelja in predlaga, da se zahtevek za revizijo zavrne kot neutemeljen.

Vlagatelj je dne 23.10.2006, skladno z drugim odstavkom 16. člena ZRPJN obvestil Državno revizijsko komisijo (in naročnika), da bo postopek nadaljeval pred Državno revizijsko komisijo.

Državna revizijska komisija je dne 24.10.2006 pozvala naročnika naj ji odstopi vso relevantno dokumentacijo. Državna revizijska komisija je dokumentacijo prejela dne 26.10.2006.

Po pregledu dokumentacije ter po proučitvi utemeljenosti navedb vlagatelja, je Državna revizijska komisija odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju.

Državna revizijska komisija uvodoma ugotavlja, da je v predmetnem revizijskem postopku nastopil pravni položaj iz drugega odstavka 16. člena ZRPJN, ki določa, da v primeru, če vlagatelj zahtevka za revizijo v 20 dneh od dne, ko je naročnik prejel njegov popolni zahtevek za revizijo, ne prejme odločitve naročnika (tako, da v celoti ali delno razveljavi postopek oddaje javnega naročila ali zavrne zahtevek za revizijo), vlagatelj lahko nadaljuje postopek pred Državno revizijsko komisijo. O nadaljevanju postopka pred Državno revizijsko komisijo mora vlagatelj obvestiti tudi naročnika. V obravnavanem primeru gre torej za molk organa, kar je pogoj za nastop procesne predpostavke za (vsebinsko) odločanje Državne revizijske komisije še pred (formalno) odločitvijo naročnika o vloženem zahtevku za revizijo. V prvem odstavku 16. člena ZRPJN je namreč med drugim določeno, da če naročnik ne sprejme svoje odločitve o zahtevku za revizijo v roku 20 dni od prejema le-tega, se šteje, da je zahtevek za revizijo zavrnil.

V obravnavanem primeru vlagatelj očita naročniku, da v dodatni obrazložitvi odločitve o oddaji naročila ni navedel kakšne so prednosti izbrane ponudbe v razmerju do vlagateljeve ponudbe in ni pojasnil posameznih sklopov in postavk izbrane ponudbe v primerjavi z njegovo. Vlagatelj tudi očita naročniku, da mu ni bil omogočen vpogled v glavni in najpomembnejši del ponudbe, to je v predračun, da je izbrani ponudnik naknadno spreminjal naravo predloženih dokumentov (in sicer tako, da je ponudbeni predračun, šele tekom vpogleda v njegovo ponudbo označil kot zaupen dokument) ter zlasti, da je izbrani ponudnik ponudil neobičajno nizko ceno oziroma, da gre v obravnavanem primeru za dejanje cenovnega dumpinga.
Vse vlagateljeve očitke je mogoče strniti v ugotovitev o tem, da naj bi bila cena, ki jo je ponudil izbrani ponudnik, neobičajno nizka in da vlagatelj s posameznimi sklopi oz. postavkami le-te ni bil seznanjen niti z dodatno obrazložitvijo odločitve o oddaji naročila niti na vpogledu v ponudbo izbranega ponudnika (saj mu je pooblaščeni predstavnik slednjega onemogočil vpogled v ponudbeni predračun, pri čemer je slednjega šele pri vpogledu označil kot poslovno skrivnost).

Kar zadeva predmetne vlagateljeve očitke, Državna revizijska komisija ugotavlja, da (celo v primeru, če bi se njegovi očitki v tej smeri izkazali za utemeljene) vlagatelju ni bila in mu tudi ne bi mogla biti povzročena nikakršna škoda, zaradi česar mu ni mogoče priznati aktivne legitimacije za vodenje revizijskega postopka.
ZRPJN v prvem odstavku 9. člena (Aktivna legitimacija v postopku revizije) določa, da zahtevek za revizijo lahko vloži vsaka oseba, ki ima ali je imela interes za dodelitev naročila in ki verjetno izkaže, da ji je bila ali da bi ji lahko bila povzročena škoda zaradi ravnanja naročnika, ki se v zahtevku za revizijo navaja kot kršitev naročnika v postopku oddaje javnega naročila.
Iz zgoraj citiranega določila izhaja, da morata biti za priznanje procesnega upravičenja za vodenje revizijskega postopka, hkrati (kumulativno) izpolnjena naslednja dva pogoja: (1.) interes za dodelitev naročila in (2.) realna stopnja verjetnosti nastanka škode, katero je posledično mogoče pripisati ravnanju naročnika, ki se v zahtevku za revizijo navaja kot kršitev (obstajati mora torej vzročna zveza med realno stopnjo verjetnosti nastanka škode in zatrjevano kršitvijo naročnika).
Medtem, ko v obravnavanem primeru vlagatelju ni mogoče odrekati dejanskega interesa za pridobitev predmetnega javnega naročila, pa je vendarle potrebno ugotoviti, da je možnost nastanka škode vlagatelju, zaradi domnevnih kršitev, ki jih je navedel v zahtevku za revizijo, dejansko izključena. Kot je ugotovil naročnik v fazi formalnega pregleda vseh prispelih ponudb, so bile v tem postopku od treh pravočasnih ponudb, vse tri ponudbe tudi pravilne, izbrani ponudnik, pa je skladno s 3.7. točko Navodil ponudnikom (Variantne ponudbe in sestava ponudbe) ponudil tudi "variantno ponudbo v obliki pavšalne cene za kompletni predmet naročila". Ob upoštevanju vseh "štirih" ponudb oziroma vseh štirih podanih cen in ob hkratnem upoštevanju, da so vsi ponudniki pri merilu plačilni rok prejeli enako število točk (kar med strankama v tem postopku ni sporno), je bil namreč vlagatelj uvrščen šele na tretje mesto. Z opisanim je naročnik seznanil vse ponudnike (že) z obvestilom o oddaji predmetnega javnega naročila (v predmetnem dokumentu je naveden tabelarni prikaz prejetih točk za vse štiri ponudbe po obeh merilih za izbiro najugodnejše ponudbe), vlagatelja pa (ponovno) tudi z dodatno obrazložitvijo odločitve o oddaji naročila (drugi odstavek 78. člena ZJN-1). Ker je torej vlagatelj ponudil šele tretjo najugodnejšo ceno in ker hkrati ni ugovarjal pravilnosti predložene variantne ponudbe izbranega ponudnika (v smislu 13. točke 3. člena ZJN-1) niti ni ugovarjal ceni v le-tej (vlagatelj je namreč v zahtevku za revizijo izrecno ugovarjal le, "ponudbeni ceni izbrane ponudbe"), je potrebno ugotoviti, da vlagatelj (glede na v zahtevku za revizijo očitane kršitve) nima nobenih možnosti, da bi bil v tem postopku izbran kot najugodnejši ponudnik.
Ker bi torej celo v primeru, če bi se očitki vlagatelja izkazali kot utemeljeni, naročniku še vedno ostala variantna ponudba (katera je bila, v skladu s 3.7. točko Navodil ponudnikom, podana v obliki pavšalne cene za kompletni predmet naročila), ki jo je podal izbrani ponudnik, iz katere izhaja za 51.110.693,53 SIT nižja cena od cene, ki jo je ponudil vlagatelj (vlagatelj je podal ceno v višini 723.110.693,53 SIT, drugo uvrščeni ponudnik - to je izbrani ponudnik z variantno ponudbo pa ceno v višini 672.000.000,00 SIT) in ob hkratnem upoštevanju dejstva, da so vsi ponudniki po merilu "plačilni rok" prejeli enako (najvišje) število možnih točk (vsi ponudniki so namreč ponudili 60 dnevni plačilni rok, kar izhaja tako iz Zapisnika o odpiranju ponudb, z dne 07.08.2006, kot tudi iz Obvestila o oddaji javnega naročila, z dne 11.08.2006), je potrebno ugotoviti, da vlagatelj ne izkazuje pravnega interesa za presojo njegovih očitkov, saj presoja slednjih v ničemer ne vpliva na njegov pravni položaj.

Ob navedenem je Državna revizijska komisija, v skladu s prvim odstavkom 9. člena ZRPJN in s 1. alinejo prvega odstavka 23. člena ZRPJN, odločila kot izhaja iz 1. točke izreka tega sklepa.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije pod 1. točko izreka tega sklepa.

Vlagatelj je v revizijski postopek priglasil stroške, nastale v zvezi z revizijo (200.000,00 SIT za plačilo revizijske takse ter 350.000,00 SIT in 20% DDV; od tega 100.000,00 SIT za sestavo zahteve za izdajo dodatne obrazložitve in 250.000,00 SIT za študij in sestavo zahtevka za revizijo).
Skladno z določili tretjega odstavka 22. člena ZRPJN mora v primeru, če je zahtevek za revizijo utemeljen, naročnik na pisno zahtevo vlagatelju zahtevka za revizijo povrniti potrebne stroške, nastale z revizijo. Ker vlagatelj s svojim revizijskim zahtevkom ni uspel, je Državna revizijska komisija, na podlagi šestega odstavka 22. člena ZRPJN, zavrnila tudi njegovo zahtevo po povrnitvi stroškov, nastalih v zvezi z revizijo.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa

Državna revizijska komisija še opozarja naročnika, da bi moral v skladu s 16. členom ZRPJN odločiti o vlagateljevemu zahtevku za revizijo. V predmetnem postopku oddaje javnega naročila naročnik slednjega ni storil, čeprav ga k temu zavezuje ZRPJN. S svojim ravnanjem je naročnik tako ustvaril dejansko stanje, ki je v 4. točki prvega odstavka 34. člena ZRPJN, opredeljeno kot prekršek.


POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Po končanem postopku pred Državno revizijsko komisijo je sodno varstvo zagotovljeno v postopku povračila škode pred sodiščem splošne pristojnosti (peti odstavek 23. člena ZRPJN).


Ljubljana, 06.11.2006



predsednica senata:
Nataša Jeršič, univ.dipl.ekon.
članica Državne revizijske komisije










Vročiti:
- Mestna občina Kranj, Slovenski trg 1, Kranj
- MID INVESTICIJE d.o.o., Dunajska cesta 106, Ljubljana,
- odvetnik Dušan Tršan, Čufarjeva 3/II, Ljubljana
- Primorje d.d., Vipavska cesta 3, Ajdovščina
- Ministrstvo za finance, Sektor za javna naročila, gospodarske javne službe in koncesije, Beethovnova 11, Ljubljana
- Državno pravobranilstvo Republike Slovenije, šubičeva 2, Ljubljana