018-382/2006 Ministrstvo za finance RS, Center za razvoj financ

Številka: 018-382/2006-45-3230

SKLEP

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljnjem besedilu: Državna revizijska komisija) je na podlagi 22. in 23. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Ur. l. RS, št. 78/99, 90/99, 110/02, 42/04, 61/05 in 78/06; v nadaljnjem besedilu: ZRPJN) v senatu članice Vide Kostanjevec kot predsednice senata, ter članice Sonje Drozdek-šinko in članice Nataše Jeršič kot članici senata v postopku nadzora nad zakonitostjo postopka oddaje javnega naročila za izvajanje izobraževanja notranjih revizorjev v javnem sektorju, ki ga je vložilo podjetje Euro Translate Rok Mejak s.p., Ulica 28. maja 51, Ljubljana (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika Ministrstvo za finance RS, Center za razvoj financ, Cankarjeva 18, Ljubljana (v nadaljevanju: naročnik), dne 23.10.2006 soglasno

ODLOČILA

1. Zahtevek za revizijo, z dne 7.9.2006, se kot neutemeljen zavrne.

2. Zahteva vlagatelja za povrnitev stroškov revizijskega postopka se zavrne kot neutemeljena.

Obrazložitev

Naročnik je javni razpis za izvedbo izobraževanja notranjih revizorjev v javnem sektorju objavil v Uradnem listu RS, št. 71, z dne 7.7.2006, pod št. objave Ob-19382/06. Naročnikova komisija je dne 23.8.2006 izdala Poročilo o oddaji predmetnega javnega naročila, iz katerega izhaja, da naročnik ni prejel nobene pravilne ponudbe, zaradi česar je v nadaljevanju sprejel odločitev, da se predmetno naročilo ne odda nobenemu izmed ponudnikov.

Vlagatelj je dne 7.9.2006 pravočasno vložil zahtevek za revizijo, v katerem ugotavlja, da je njegova ponudba pravilna. Vlagatelj pri tem navaja, da je iz 40. člena razpisne dokumentacije jasno razvidno, da v primeru spora vstopi v veljavo slovenska zakonodaja in s tem pravno dejstvo, da se ponudniku omogoči vložitev zahtevka za revizijo. V kolikor se vlagateljevemu zahtevku ne ugodi, ima naročnik po pravilniku GGAPPI možnost ponovitve razpisa za predmetno javno naročilo. Vlagatelj v nadaljevanju opozarja, da je od 100 možnih točk dobil le 76, zaradi česar posledično ne izpolnjuje kriterija (vsaj 80 točk) za nadaljevanje izbire najugodnejšega ponudnika. V delu, kjer razpisna dokumentacija zahteva profesionalne izkušnje, je po navedbah vlagatelja, ta pridobil le 52 od 70 možnih točk. Vlagatelj pri tem opozarja, da je bilo v razpisni dokumentaciji zahtevano, da se k vsakemu ključnemu strokovnjaku - prevajalcu predložijo le profesionalne reference gospodarskih subjektov in naslove pisnih prevodov s področja revizije, notranje revizije in računovodstva, ni pa bilo zahtevano, da se predložijo tudi besedila. Pri vsakem od ključnih strokovnjakov je vlagatelj priložil natančen popis referenc 10-15 skupaj z naslovi prevodov, katerih tema je povezana z revizijo, notranjo revizijo in računovodstvom, zato vlagatelja preseneča, da mu naročnikova komisija ni priznala večjega števila točk. Navedeno po mnenju vlagatelja jasno kaže na to, da je komisija subjektivno ocenjevala reference, čeprav so bile slednje nesporno v povezavi z zahtevano tematiko. Poleg tega je vlagatelj tudi v delu, kjer je razpisna dokumentacija zahtevala predložitev terminskega plana, prejel le 6 točk od 10 možnih. Pri tem vlagatelj opozarja, da v razpisni dokumentaciji ni bilo podanega obrazca, ki bi natančno in nesporno določal izdelavo terminskega plana, ampak je zgolj podana navedba, naj se ta poda. Vlagatelj v zvezi s tem pojasnjuje, da je oblikoval tabelo, v kateri je za vsak sklop natančno navedel št. dni, ki bi jih potreboval za izdelavo prevodov, ter tako jasno izdelal terminski plan z vsemi zahtevanimi roki, medtem ko naročnik samega načina izdelave terminskega plana ni posebej konkretiziral. Vlagatelj na podlagi navedenega predlaga, naj se sprejme sklep, s katerim naj se omogoči, da se postopek za vlagatelja pri naročniku nadaljuje.

Naročnik je 21.9.2006 sprejel sklep, št. 4004, s katerim je zahtevek za revizijo zavrnil kot neutemeljen. V obrazložitvi sklepa o zavrniti zahtevka za revizijo naročnik navaja, da se je ponovno sestala naročnikova ocenjevalna komisija ter ponovno pregledala vlagateljevo ponudbo. Komisija se je soglasno strinjala, da ne more spremeniti svoje ocene glede tehničnega dela ponudbe. Pri tem je ponovno potrdila, da je pri ocenjevanju tehničnega aspekta ponudbe upravičeno z nižjim številom točk ocenila postavko "specifične profesionalne izkušnje" ključnih strokovnjakov. Po mnenju komisije namreč strokovnjaki, ki so bili predlagani za delo na tem področju, ne razpolagajo z zadovoljivimi referencami. Kajti iz naslovov prevodov, ki jih ponudnik navaja pri postavki "specifične profesionalne izkušnje", je po oceni komisije nesporno razvidno, da so pod referenco navedeni naslovi krajši prevodi poročil, kot so letna in finančna poročila, ter krajša poročila s področja revidiranja, ki imajo poudarek zgolj na pravni terminologiji. Ocenjevalna komisija je po naročnikovem mnenju prav tako upravičeno z nižjim številom točk ocenila postavko, ki se nanaša na terminski plan izvedbe projekta. Komisija je namreč ugotovila, da je ta v delu, ki se nanaša na zahtevana poročila, ki so del projektnega vodenja, nedoločljiv in zato pomanjkljiv. Pri tem naročnik še opozarja, da je vlagatelj v svoji ponudbi določil Roka Mejaka za projektnega vodjo, ki naj bi bil odgovoren za izvedbo vseh v terminskem planu opredeljenih aktivnosti, vendar pa slednji svoje časovne razpoložljivosti s standardnim obrazcem "Statement of Exclusivity and Availability" ni potrdil. Naročnikova komisija je tako ponovno potrdila svojo prvotno odločitev, da vlagateljeva ponudba ne izpolnjuje tehničnega dela javnega naročila, kjer mora ponudnik od 100 možnih točk zbrati vsaj 80 točk, da bi izpolnil pogoj za uvrstitev v postopek nadaljnje izbire najbolj ugodnega ponudnika. Naročnik v nadaljevanju še poudarja, da bo zaradi neuspešnega zaključka javnega naročila v najkrajšem možnem času pričel nov postopek javnega naročila.

Vlagatelj je z dopisom, z dne 25.9.2006, obvestil naročnika, da bo postopek nadaljeval pred Državno revizijsko komisijo. Vlagatelj pri tem priglaša stroške plačane takse v višini 100.000,00 SIT.

Naročnik je z dopisom, z dne 28.9.2006, ki ga je Državna revizijska komisija prejela dne 28.9.2006, na podlagi 2. odstavka 17. člena ZRPJN odstopil zahtevek za revizijo skupaj z dokumentacijo o oddaji javnega naročila v odločanje Državni revizijski komisiji. Naročnik je na poziv Državne revizijske komisije 10.10.2006 odstopil dodatno razpisno dokumentacijo.

Po pregledu dokumentacije in preučitvi navedb je Državna revizijska komisija odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, navedenih v nadaljevanju.

Državna revizijska komisija uvodoma ugotavlja, da se projekt "izvajanje izobraževanja notranjih revizorjev v javnem sektorju" sofinancira iz sredstev EU (program Phare), zaradi česar je naročnik pri oddaji javnega naročila zavezan ravnati po posebnih pravilih GGAPPI (Guide on grants and public procurement under pre-accession instruments-2004). Slednji v 1.13. točki (Appeals) pravno varstvo ponudnikov ureja tako, da se lahko ponudnik, ki misli, da je bil oškodovan zaradi nepravilnosti v postopku oddaje javnega naročila, neposredno obrne na naročnika, ki mora na takšno zahtevo v roku 90 dni tudi odgovoriti. V kolikor je Evropska Komisija obveščena o takšni vlagateljevi zahtevi, posreduje naročniku svoje mnenje, ter si prizadeva pripomoči k sporazumni rešitvi med naročnikom in ponudnikom - vlagateljem. šele ko navedeni postopek ne uspe, ima ponudnik možnost uporabiti pravno varstvo, kot je določeno v postopkih oddaje javnih naročil po nacionalni zakonodaji, torej po ZRPJN.

Državna revizijska komisija je v obravnavanem primeru sprva morala, po pregledu vse odstopljene dokumentacije v postopku, ugotoviti, ali je upoštevaje zgornja pravila GGAPPI, (že) pristojna za odločanje v sporu med strankama oz. povedano drugače, ali so v predmetnem postopku izpolnjene vse predpostavke za njeno meritorno odločanje.

Iz predložene dokumentacije izhaja, da je vlagatelj že dne 30.8.2006 pri naročniku vložil zahtevo po obrazložitvi, v kateri vlagatelj ugovarja naročnikovi oceni glede tehničnega dela ponudbe in pri tem podaja svoje ugotovitve, da je bila njegova ponudba predložena skladno z zahtevami razpisne dokumentacije, od naročnika pa v nadaljevanju zahteva, naj ta še enkrat preuči njegovo ponudbo. S takšnim vlagateljevim ravnanjem se je po oceni Državne revizijske komisije pričel postopek reševanja obravnavanega spora po omenjenih pravilih GGAPPI. Nadalje iz predložene dokumentacije izhaja, da je naročnik na vlagateljevo zahtevo dne 5.9.2006 tudi odgovoril in v svoji obrazložitvi razložil razloge za svojo končno odločitev, da vlagateljeva ponudba ne izpolnjuje zahtevanega tehničnega dela ponudbe. S tem pa se je po oceni Državne revizijske komisije mirni postopek reševanja spora po pravilih GGAPPI izčrpal. Vlagatelj je tako pravočasno 11.9.2006 vložil zahtevek za revizijo, ki ga bo Državna revizijska komisija v nadaljevanju tudi meritorno obravnavala.

Vlagatelj v obravnavani zadevi naročniku očita, da mu je tako pri ocenjevanju profesionalnih referenc strokovnjakov-prevajalcev kot pri predložitvi terminskega plana podelil premalo točk, kar je posledica predvsem subjektivnega ocenjevanja naročnikove komisije. Državna revizijska komisija vlagatelja opozarja, da je potrebno v obravnavanem primeru celotni sistem meril in način ocenjevanja, kot je bilo že omenjeno, presojati na podlagi pravil GGAPPI, katera omogočajo pritožbo zgolj iz razloga nepravilnosti v samem postopku izvedbe, in ne po pravilih Zakona o javnih naročilih (Ur. l. RS, št. 39/00,102/00, 2/04). Vlagatelj v obravnavnem primeru ne ugovarja postavljenim merilom, temveč končni oceni komisije in še to zgolj pri oceni terminskega plana ter oceni profesionalnih referenc. Vlagatelj ne ugovarja celotnemu sistemu ocenjevanja kot takemu, temveč se na razlog subjektivnosti ocenjevanja sklicuje zgolj pri dveh spornih postavkah tehničnega merila. Državna revizijska komisija vlagatelja opozarja, da je ocenjevanje tudi ostalih postavk oz. podmeril potekal na enak način kot pri obeh navedenih spornih podmerilih, vendar pa vlagatelj subjektivnost ocenjevanja komisije v teh primerih ni navajal kot očitka. Tako 2.12. točka kot 4.3.4. točka pravilnika GGAPPI določata, da lahko naročnik določi vsebino merila in jo specificira na morebitna podmerila, ki pa morajo biti, če je le mogoče, izmerljiva. Tako šele način oz. izbira metode ovrednotenja meril naročniku omogočita objektivno preverljivost postavljenih meril. Državna revizijska komisija ugotavlja, da pravila GGAPPI dajejo zelo velik poudarek na sam potek in način ocenjevanja ponudb, ravno z razlogom objektivne ocene ponudb. Veliki poudarek daje omenjeni pravilnik v 4.3.9 točki že sami sestavi ocenjevalne komisije, katere členi morajo podpisati izjavo o nepristranskosti in zaupnosti (Declaration of Impartiality and Confidentiality) in se v primeru navzkrižja interesov s potencialnim ponudnikom izločiti. Pravilnik prav tako v 4.3.10.3 točki opisuje natančen postopek ocenjevanja ponudbe glede izpolnjevanja tehničnih zahtev. Tako se po navedeni točki ocene vsakega posameznega člana komisije po zaključenem ocenjevanju tehničnih zahtev primerjajo, pri čemer morajo člani svojo oceno pred naročnikovo komisijo zagovarjati in obrazložiti. Komisija nato skupaj še enkrat obravnava vsako izmed ponudb, tako da lahko vsak izmed članov svojo oceno še spremeni. Omenjena točka predvideva celo možnost soočenja članov komisije, v kolikor bi si bila mnenja glede posamezne ocene popolnoma v nasprotju. Predviden je tudi razgovor s ponudniki, ki pa se uporablja le izjemoma. Na podlagi ocene vsakega posameznega člana komisije se nato izračuna povprečna ocena, ki se v nadaljevanju pri ugotavljanju izpolnjevanja tehničnih zahtev tudi upošteva.
Državna revizijska komisija je v obravnavanem primeru preverila, ali je naročnikova komisije pri ocenjevanju vlagateljeve ponudbe postopala skladno z omenjenimi pravili, zaradi česar bi se lahko pojavil dvom v objektivnost skupne ocene. Iz predložene dokumentacije je razvidno, da je bilo predhodno imenovanje članov potrjeno s strani Sektorja za upravljanje s sredstvi EU. Nadalje iz ocenjevalne pole (Evaluation grid) neposredno izhaja, da so imeli člani naročnikove komisije jasno navodilo, da morajo ponudbe ocenjevati tako, da bodo lahko svojo oceno pred komisijo ustrezno zagovarjali, pri čemer mora biti utemeljitve ocene v povezavi s potrebami projekta in zahtevanimi specifikacijami. Iz ocenjevalne pole prav tako izhaja, da so člani komisije ponudbe najprej posamično ocenjevali (Initial assessment), nato pa po skupnem sestanku svojo oceno morebiti tudi spremenili (Revised assessment). Iz predložene dokumentacije tako po oceni Državne revizijske komisije ni razvidno, da bi v postopku ocenjevanja prišlo do kakršnihkoli kršitev, ki bi lahko vzpostavile dvom v objektivnost končne ocene. Državna revizijska komisija tako še enkrat poudarja, da je celotni način ocenjevanja postavljen v luči zagotavljanja končne objektivnosti, ki jim je naročnik v celoti sledil, zato zgolj pavšalnemu zatrjevanju vlagatelja, da je ocena nepravilna, saj naj bi bila rezultat subjektivne ocene komisije, ni mogla slediti. Vlagatelj svojih zatrjevanj ni izkazal, niti ni dokazal morebitnih kršitev v opisanem postopku ocenjevanja tehničnih zahtev, ki bi lahko kazala na subjektivnost odločanja komisije, zato je Državna revizijska komisija vlagateljeve navedbe v tem delu kot neutemeljene zavrnila in se v presojo končne ocene v nadaljevanju ni spuščala.

Državna revizijska komisija je preverila tudi vlagateljeve očitke v zvezi z nejasnostjo razpisne dokumentacije v delu, ki se nanaša na izdelavo terminskega plana, ki bi lahko imela za posledico kršitev 3.2. točke GGAPPI in posledično vplivala postopek ocenjevanja. Državna revizijska komisija na podlagi vpogleda v predloženo dokumentacijo v celoti zavrača vlagateljeve očitke, da je terminski plan v razpisni dokumentaciji povsem nedoločljiv. Iz točke 3. (timetable of activities) Annex-a B. III. Razpisne dokumentacije je namreč jasno razvidno, da so morali ponudniki pri oblikovanju časovne tabele upoštevati posamezne izvedbene faze, ki so določene z Annex-om B.II. Terms of reference. V 4.2. točki omenjenih Terms of reference niso samo jasno kronološko opisane posamezne izvedbene faze predmetnega javnega naročila, ki so nadalje tudi časovno opredeljene, temveč je v nadaljevanju podana tudi vzorčna tabela, ki prav tako lahko služi kot pomoč pri izdelavi zahtevane tabele. Na podlagi navedenega je bilo zato potrebno vlagateljev zahtevek tudi v tem delu zavrniti.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa.

Ker vlagatelj z zahtevkom za revizijo ni uspel, je Državna revizijska komisija skladno s 3. odstavkom 22. člena ZRPJN, ki po načelu uspeha povrnitev stroškov veže na utemeljenost zahtevka za revizijo, vlagateljevo zahtevo za povrnitev stroškov revizijskega zahtevka zavrnila.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa.

POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Po končanem postopku pred Državno revizijsko komisijo je sodno varstvo zagotovljeno v postopku povračila škode pred sodiščem splošne pristojnosti (5. odstavek 23. člena ZRPJN).




V Ljubljani, dne 23.10.2006

Vida Kostanjevec, univ.dipl.prav.
članica Državne revizijske komisije


Vročiti:

- Euro Translate Rok Mejak s.p., Ulica 28. maja 51, Ljubljana
- Ministrstvo za finance RS, Center za razvoj financ, Cankarjeva 18, Ljubljana
- Državno pravobranilstvo RS, šubičeva 2, Ljubljana
- RS, Ministrstvo za finance, Sektor za javna naročila, gospodarske javne službe in koncesije, Beethovnova 11, Ljubljana