018-356/2006 Slovenska turistična organizacija

Številka: 018-356-06-44-3214

SKLEP

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljnjem besedilu: Državna revizijska komisija) je na podlagi 22. in 23. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Uradni list RS, št. 78/99, 90/99, 110/02, 42/04, 61/05 in 78/06; v nadaljevanju: ZRPJN) v senatu člana Jožefa Kocuvana kot predsednika senata, članice Sonje Drozdek šinko in predsednika Sama Červeka kot članov senata, ob sodelovanju svetovalca Aleksandra Petrovčiča, v postopku nadzora nad zakonitostjo postopka oddaje javnega naročila za izbiro izvajalca za "storitve pisnega prevajanja in lektoriranja" po omejenem postopku in na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložil ponudnik Amidas d.o.o., Mala ulica 5, Ljubljana (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika Slovenska turistična organizacija, Dunajska cesta 156, Ljubljana (v nadaljevanju: naročnik), dne 17.10.2006 soglasno

ODLOČILA

1. Zahtevku za revizijo se delno ugodi, tako da se razveljavi razpisna dokumentacija, št. javnega naročila 12/2006-JR-LL, v naslednjih delih:
- zahteva naročnika po predložitvi celotne pogodbe o zaposlitvi (stran 8 z vsebino "Kandidat predloži za vsako zaposleno osebo, ki jo prijavlja, pogodbo o zaposlitvi." in stran 24, točka 1, Razpisnega obrazca št. 7 v delu, ki se nanaša na predložitev pogodbe o zaposlitvi za vsako zaposleno osebo, ki jo kandidat prijavlja),
- tekst na strani 25 z vsebino "OPOZORILO: Naročnik ne bo priznal referenc, navedenih v dodatnih oz. drugih obrazcih. Za vse navedene naročnike morajo biti izdana dokazila o izvedbi v obliki potrdila, ki ga izda naročnik na Razpisnem obrazcu št. 7b)!" ter tekst na strani 10, opomba št. 2, z vsebino "Priložena morajo biti potrdila naročnikov, in sicer za vsako delo, ki ga ponudnik navaja (Razpisni obrazec št. 7b). Potrdila morajo vsebovati vse zahtevane podatke.",
- točka III. 4.a) (stran 15) z vsebino "Naročnik si pridržuje pravico, da kadarkoli, tudi po tem, ko je že priznal sposobnost kandidatom za posameznega izmed sklopov, ter pred potekom dobe, za katero je bila kandidatom priznana sposobnost, razveljavi razpis oziroma listo kandidatov, ki jim je priznana sposobnost, brez predhodnega opozorila oziroma obvestila, in ne da bi bil za to dolžan kandidatom, ki jim je bila priznana sposobnost, plačati kakršno koli odškodnino. Hkrati si naročnik pridržuje pravico, da začne nov omejeni ali drugi ustrezen postopek za isti predmet javnega naročila", ter izjava v delu točke 7 razpisnega obrazca št. 3, ki se nanaša na pravico naročnika do razveljavitve celotne liste kandidatov.

Naročnik mora glede na prvi odstavek 1. točke izreka tega sklepa ustrezno prilagoditi tudi druge morebitne relevantne dele predmetne razpisne dokumentacije.

V preostalem delu se zahtevek za revizijo kot neutemeljen zavrne.

2. Zahtevi vlagatelja za povrnitev stroškov, nastalih v zvezi z revizijo, se ugodi. Naročnik je dolžan plačati vlagatelju stroške v višini v višini 200.000,00 SIT, v roku 15-ih dni od prejema tega sklepa, da ne bo izvršbe.

Obrazložitev

Naročnik je dne 30.06.2006 sprejel sklep o začetku postopka oddaje javnega naročila po omejenem postopku - I. faza za izbiro izvajalca za "storitve pisnega prevajanja in lektoriranja". Naročnik je javni razpis po omejenem postopku za predmetno javno naročilo, oblikovano po sklopih, objavil v Uradnem listu RS, št. 71/06, z dne 07.07.2006, pod št. objave Ob-19610/06. Naročnik je javni razpis za predmetno javno naročilo objavil tudi v Uradnem listu EU, št. S 127, z dne 07.07.2005, št. obvestila 2006/S 127-135832.

Vlagatelj je dne 14.08.2006 (rok za sprejemanje prijav je bil določen 16.08.2006 do 10. ure) na naročnika naslovil zahtevek za revizijo javnega razpisa za predmetno javno naročilo, v katerem naročniku uvodoma očita, da z razpisno dokumentacijo in svojimi pojasnili na vprašanja potencialnih ponudnikov omejuje konkurenco in s tem krši prvi odstavek 5. člena ZJN-1, krši načelo enakopravnosti ponudnikov (7. člen ZJN-1) in ne upošteva zakonitih interesov ponudnika pri varovanju njegovih poslovnih in tehničnih skrivnosti, s čemer krši tretji odstavek 43. člena ZJN-1. Vlagatelj svoje očitke podrobneje pojasni kot sledi:
- Pristranska določila o zahtevani izobrazbi prevajalcev.
Sklopi za prevajanje združujejo dve smeri prevajanja - iz tujega v slovenski jezik in obratno. Primeren prevajalec mora imeti "najmanj univerzitetno izobrazbo iz jezika, za katerega se prijavlja (pridobljeno v Republiki Sloveniji ali v tujini, pri čemer mora biti izobrazba, pridobljena v tujini, ustrezna univerzitetni izobrazbi v Republiki Slovenji.". Kot primer navaja vlagatelj sklop, ki združuje prevajanje iz angleščine v slovenščino in iz slovenščine v angleščino. Vlagatelj se sklicuje na naročnikovo pojasnilo št. 23 (v zvezi s potrebno izobrazbo prevajalcev), v katerem je naročnik navedel, da mora imeti prevajalec, ki prevaja iz tujega v materni jezik, univerzitetno izobrazbo iz tujega jezika, prav tako mora imeti prevajalec, ki prevaja iz maternega v tuji jezik, univerzitetno izobrazbo iz tujega jezika, prevajalec, ki prevaja iz enega v drugi jezik, pri katerem nobeden od jezikov ni njegov materni jezik, pa mora imeti univerzitetno izobrazbo iz obeh jezikov. Vlagatelj dodaja, sklicujoč se na naročnikovo pojasnilo glede maternega jezika, da se naročnik za materni jezik odpoveduje pravici zahtevati ustrezna dokazila. Vlagatelj pojasnjuje, da naročnik v svojih merilih neenakopravno obravnava osebe z univerzitetno izobrazbo iz tujega jezika v primerjavi z osebami z univerzitetno izobrazbo iz maternega jezika in aktivnim znanjem tujega jezika, saj od slednjih zahteva še univerzitetno izobrazbo iz tujega jezika, od prvih pa sploh ne zahteva znanja maternega jezika, ki ga ima po mnenju vlagatelja vsak, čeprav je nepismen. Vlagatelj meni, da naročnik krši načelo enakopravnosti ponudnikov, saj favorizira prevajalce, katerih materni jezik je slovenščina in imajo diplomo iz tujega jezika. Vlagatelj pojasnjuje, da skoraj noben tuj prevajalec ne izpolnjuje kriterijev za prevajanje iz slovenščine v svoj materni jezik.
- Pogodba o zaposlitvi kot dokazilo, da je prevajalec pri ponudniku zaposlen.
Naročnik zahteva kot dokazilo izključno celo pogodbo o zaposlitvi. Vlagatelj meni, da je naročnik upravičen le do tistih podatkov, ki dokazujejo, da je prevajalec oziroma lektor pri ponudniku zaposlen. Vlagatelj dodaja, da je bil naročnik pozvan, da razširi množico primernih dokazil (npr. delovna knjižica), vendar vztraja, da je njegova zahteva utemeljena in upravičena. Vlagatelj zatrjuje, da naročnik s takšno zahtevo ne upošteva zakonitih interesov ponudnika pri varovanju njegovih poslovnih in tehničnih skrivnosti in s tem krši tretji odstavek 43. člena ZJN-1.
- Vrednost opravljenih poslov.
Naročnik v potrdilih o izvedenem naročilu (razpisni obrazec št. 7b) zahteva za vsako izvedeno javno naročilo tudi podatek o skupni vrednosti izvedenega naročila. Po vlagateljevem mnenju naročnik napačno uporablja določila 42.a člena ZJN-1 oziroma jih izkorišča za pridobivanje zaupnih podatkov ponudnikov in njihovih podizvajalcev. Vlagatelj meni, da drugi podatki, ki jih zahteva naročnik iz tega naslova (storitev, predmet, dolžina teksta, naročnik, izvajalec, čas prevajanja in naročnikova ocena kakovosti) natančno opišejo referenco, cena, ki jo je izvajalec dosegel pri naročniku, pa je njuna poslovna skrivnost. Vlagatelj se sklicuje na prvi odstavek 42.a člena ZJN-1 (obseg tehnične in kadrovske sposobnosti mora biti potreben in sorazmeren z naravo, vsebino, namenom in obsegom javnega naročila). Vlagatelj dodaja, da naročnik navedbo dosežene cene zahteva tudi od vsakega ponudnikovega podizvajalca. Vlagatelj pojasnjuje, da je vrednost storitev v kontekstu alineje a) 2. točke drugega odstavka 42.a člena ZJN-1 zgolj informativnega značaja. Vlagatelj meni, da naročnik s takšno zahtevo krši prvi odstavek 42.a člena ZJN-1, prav tako pa tudi tretji odstavek 43. člena ZJN-1.
- Zahteva referenc.
Vlagatelj pojasnjuje, da se v primeru, če ponudnik razpisnega obrazca 7b ne predloži oziroma na tem obrazcu niso navedeni vsi zahtevani podatki, ta referenca ponudniku ne bo priznala, s čemer naj bi naročnik kršil alinejo a) 2. točke drugega odstavka 42.a člena ZJN-1, ki v svoji drugi alineji določa, da lahko, kadar izdaja potrdila ni mogoča, ponudnik poda izjavo o času in kraju izvršitve dela.
- Priznavanje notarsko overjenih fotokopij.
Vlagatelj navaja, da je ponudnik dolžan dokumente naročniku predložiti v originalu ali fotokopijah, ki jih mora parafirati in žigosati, pri čemer naročnik ne dopušča, da ponudnik namesto originala predloži notarsko ali sodno overjeno fotokopijo, hkrati pa se v svojem pojasnilu št. 53 razglaša za izključno osebo, ki bo odločala, ali je predložena fotokopija istovetna originalu. Vlagatelj pojasnjuje, da naročnik s tem ne priznava notarsko overjenih fotokopij in s tem zakonskih pooblastil notarja (61. člen Zakona o notariatu).
- Uporaba žiga.
Vlagatelj pojasnjuje, da naročnik na vprašanje, kako naj ravna pravna oseba, ki ne uporablja žiga, določa "Žig se je v praksi uveljavil zgolj kot nadomestilo za ročni zapis firme in naslova gospodarske družbe. V primeru, ko pravna oseba žiga ne uporablja, naj kandidat na mestih, za katera razpisna dokumentacija določa, da jih mora podpisati in žigosati, poleg podpisa ročno izpiše zapis firme in naslov pravne osebe.". Po vlagateljevem mnenju naročnik s tem krši vsaj drugi odstavek 7. člena ZJN-1, saj ustvarja okoliščine, ki diskriminirajo tiste pravne osebe, ki ne uporabljajo žigov (parafiranje ter ročno zapisovanje firme in naslova pravne osebe), v primerjavi s fizičnimi osebami (samo parafiranje).
- Omejitev izvedbe naročila le na prevajalce oziroma lektorje.
Vlagatelj navaja, da naročnik meni, da je prevod proizvod dela prevajalca in morda še lektorja, zato ocenjuje le njune sposobnosti. Ker naročnik ne ocenjuje sposobnosti celotnega prevajalskega procesa, hkrati pa zahteva, da vlagatelj izvede naročilo le z izvajalci s priznano sposobnostjo, mu onemogoča izkoristiti njegove tehnološke prednosti in posredno ponuditi ugodnejšo storitev kot konkurenca, s čemer omejuje konkurenco med ponudniki in s tem krši prvi odstavek 5. člena ZJN-1.
- Pravica naročnika do razveljavitve liste.
Naročnik v razpisni dokumentaciji določa (točka III. 4.a) "Naročnik si pridržuje pravico da kadarkoli, tudi po tem, ko je že priznal sposobnost kandidatom za posameznega izmed sklopov, ter pred potekom dobe, za katero je bila kandidatom priznana sposobnost, razveljavi razpis oziroma listo kandidatov, ki jim je priznana sposobnost, brez predhodnega opozorila oziroma obvestila, in ne da bi bil za to dolžan kandidatom, ki jim je bila priznana sposobnost, plačati kakršno koli odškodnino.". Vlagatelj pojasnjuje, da je podpis izjave, da se naročnik (pravilno: ponudnik; opomba Državne revizijske komisije) odreka pravici do škode, ki bi mu jo lahko s svojim samovoljnim dejanjem povzročila druga pogodbena stranka, sicer dopusten, vendar je v tem razpisu to določilo postavljeno kot prvi pogoj pravilne ponudbe, s katero naročnik, kot močnejša pogodbena stranka, izsiljuje ponudnika.
Vlagatelj zahteva razveljavitev razpisa in predlaga, da naročnik pripravi novo razpisno dokumentacijo in objavi nov razpis. Vlagatelj tudi priglaša stroške revizijskega postopka.

Naročnik je dne 29.08.2006 sprejel sklep, s katerim je vlagateljev zahtevek za revizijo zavrnil kot neutemeljen.
Glede očitka v zvezi s pristranskimi določili o zahtevani izobrazbi prevajalcev, naročnik pojasni, da se zadostno znanje tujega jezika lahko doseže le s formalno izobrazbo, zato bo priznal sposobnost le prevajalcem, ki bodo znanje tujega jezika izkazali z univerzitetno izobrazbo iz tega tujega jezika. Naročnik tudi pojasni, da ne favorizira oziroma ne diskriminira nobenega od kandidatov, saj so pogoji za sodelovanje za vse enaki.
Glede vlagateljevega očitka v zvezi s pogodbo o zaposlitvi kot dokazilom, da je prevajalec pri ponudniku zaposlen, naročnik obrazloži, da velja zahteva po predložitvi določenih pogodb o zaposlitvi za vse ponudnike enako. Naročnik v obrambi dodaja, da je tovrstna zahteva običajna v postopkih oddaje javnih naročil, ob čemer doda, kot je vlagatelju že pojasnil, da bo tako pridobljene podatke varoval skladno z vso veljavno zakonodajo. Naročnik domnevno sporno zahtevo argumentira tudi z navedbo, da si želi zagotoviti, da bodo prijavljeni prevajalci in lektorji sodelovali s kandidatom ves čas trajanja liste kandidatov, t.j. do 31.08.2009, kar pa si naročnik zagotovi z vpogledom v pogodbo o zaposlitvi oziroma v drugo pogodbo ter preveritvijo časa trajanja pogodbe. Prav tako naročnik poudarja, da bi lahko ponudnik pogodbe oziroma njihove dele označil kot poslovno skrivnost.
Glede očitka v zvezi z vrednostjo opravljenih poslov naročnik pojasnjuje, da so tovrstne zahteve povsem običajne v postopkih oddaje javnih naročil. Naročnik dodaja, da vrednost posamičnih del kaže na pomembnost posamičnega dela, ki ga je ponudnik opravil za svoje naročnike, hkrati pa je tudi varovalka, da naročnik oceni verodostojnost dane reference. Naročnik tudi navede, da bi lahko vlagatelj referenčna potrdila oziroma njihove dele označil kot poslovno skrivnost.
V zvezi z očitkom glede zahteve referenc naročnik navaja, da je imel vlagatelj dovolj časa za pridobitev referenčnih potrdil oziroma da samo dopusti odgovornih oseb zagotovo niso razlog, da referenčnih potrdil ne bi bilo mogoče dobiti.
Glede očitka v zvezi s priznavanjem notarsko overjenih fotokopij, naročnik pojasnjuje, da ni zahteval overjenih fotokopij, saj ponudnikom ni želel povzročati dodatnih stroškov. Naročnik se pri tem sklicuje na svoj odgovor št. 53, kjer je pojasnil "Ni potrebno, da bi bila fotokopija overjena s strani organa, pristojnega za overjanje.", kar pomeni, da bi naročnik v primeru predložitve overjene fotokopije dokazila takšno dokazilo seveda obravnaval enako kot original. Ker overjanje fotokopij pri pristojnih organih predstavlja določen strošek, je naročnik kandidatom dal možnost, da fotokopije "overijo" sami, pri čemer si je naročnik pridržal možnost, da od kandidatov zahteva predložitev originala na vpogled.
Vezano na vlagateljev očitek v zvezi z uporabo žiga, naročnik odgovarja, da je uporaba žiga povsem običajna poslovna praksa. Res je sicer, da kandidatom, ki so fizične osebe, pri podpisu ni potrebno ročno izpisati imena in priimka ter naslova, vendar pravnim osebam ni naloženo takšno dodatno opravilo, da bi bile zaradi tega diskriminirane.
Glede očitka v zvezi z omejitvami izvedbe naročila le na prevajalce oziroma lektorje, naročnik pojasnjuje, da je v razpisni dokumentaciji popolnoma jasno in nedvoumno določil minimalne zahteve, ki so za vse ponudnike enake. Naročnik dodaja, da je odločitev vlagatelja, ali poleg lektorjev in prevajalcev, ki jih mora zaposlovati, kot je to določeno v razpisni dokumentaciji, zaposluje še druge kadre, ki mu pomagajo pri izvajanju storitev prevajanja in lektoriranja. Seveda mora vsak ponudnik, ki sodeluje, izpolnjevati minimalne zahteve glede lektorjev in prevajalcev, koliko oziroma za koliko te minimalne zahteve presega oziroma ali poleg zahtevanih kadrov zaposluje še dodatne kadre, pa je stvar vsakega posamičnega ponudnika.
Naročnik v zvezi s pravico naročnika do razveljavitve liste odgovarja, da si je to določbo prihranil za primer novega zakona o javnih naročilih, ki je v postopku sprejemanja, in na podlagi katerega bi lahko predmetno naročilo oddajal po drugačnem, naročnikovim potrebam bolj prilagojenem postopku kot je po sedaj veljavnem ZJN-1 omejeni postopek.

Vlagatelj je naročnika z dopisom z naslovom "Odgovor na sklep in obvestilo o nadaljevanju revizije razpisa 12/2006-JR-LL", z dne 06.09.2006, obvestil, da bo nadaljeval postopek pred Državno revizijsko komisijo. Vlagatelj v navedenem dopisu tudi pojasnjuje svoja stališča v zvezi z naročnikovo odločitvijo o zahtevku za revizijo.

Naročnik je navedbe vlagatelja v citiranem dopisu smatral kot dopolnitev zahtevka za revizijo, ki jo je zavrgel kot prepozno, sklicujoč se na določbo petega odstavka 12. člena ZRPJN.

Naročnik je Državni revizijski komisiji z dopisom, z dne 11.09.2006, ki ga je slednja prejela 12.09.2006, odstopil dokumentacijo o predmetnem javnem naročilu v odločanje.


Po pregledu dokumentacije o javnem naročilu ter proučitvi navedb vlagatelja in naročnika je Državna revizijska komisija v skladu z 22. in 23. členom ZRPJN odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa in sicer iz razlogov, navedenih v nadaljevanju.


Državna revizijska komisija se je najprej opredeljevala do vlagateljevega očitka glede pristranskih določil o zahtevani izobrazbi prevajalcev.
Vpogled v razpisno dokumentacijo pokaže, da je naročnik na strani 9 v tabeli določil pogoje za prevajalca, in sicer med drugim: "Najmanj univerzitetna izobrazba iz jezika, za katerega se prijavlja (pridobljena v Republiki Sloveniji ali v tujini, pri čemer mora biti izobrazba, pridobljena v tujini, ustrezna univerzitetni izobrazbi v Republiki Slovenji).".
Nadalje iz spisovne dokumentacije o predmetnem javnem naročilu izhaja, da je naročnik na vprašanje potencialnega ponudnika s pojasnilom št. 23 (v zvezi s potrebno izobrazbo prevajalcev v relaciji materni jezik - tuji jezik v povezavi z izvirnim in ciljnim jezikom prevoda) odgovoril: "Kot izhaja iz razpisne dokumentacije morajo imeti prevajalci univerzitetno izobrazbo iz jezika, za katerega se prijavljajo. Prevajalec, ki prevaja iz tujega v materni jezik, mora imeti univerzitetno izobrazbo iz tujega jezika. Prav tako mora imeti prevajalec, ki prevaja iz maternega v tuji jezik, imeti univerzitetno izobrazbo iz tujega jezika. Prevajalec, ki prevaja iz enega v drug jezik, pri katerem nobeden od jezikov ni njegov materni jezik, mora imeti univerzitetno izobrazbo iz obeh jezikov.".
Zatem iz spisovne dokumentacije o predmetnem javnem naročilu sledi, da je naročnik na vprašanje potencialnega ponudnika s pojasnilom št. 55 (glede maternega jezika) odgovoril oziroma pojasnil, kaj je materni jezik, sklicujoč se na Statistični letopis Republike Slovenije 2003/2004, ter da predložitev posebnih dokazil ni potrebna.
Vlagatelj navaja, sklicujoč se na naročnikovo pojasnilo glede maternega jezika, da se naročnik za materni jezik odpoveduje pravici zahtevati ustrezna dokazila. Po vlagateljevem mnenju naročnik s svojimi merili (pravilneje pogoji; opomba Državne revizijske komisije) neenakopravno obravnava osebe z univerzitetno izobrazbo iz tujega jezika v primerjavi z osebami z univerzitetno izobrazbo iz maternega jezika in aktivnim znanjem tujega jezika, saj od slednjih zahteva še univerzitetno izobrazbo iz tujega jezika, od prvih pa sploh ne zahteva znanja maternega jezika, ki ga ima po mnenju vlagatelja vsak, čeprav je nepismen. V zvezi z vlagateljevo navedbo, da naročnik ne zahteva znanja maternega jezika, Državna revizijska komisija poudarja, da ni mogoče preprosto zatrjevati, da naročnik ne zahteva znanja maternega jezika, saj naročnik zahteva nenazadnje od prijavitelja oziroma ponudnika, da za zavarovanje resnosti ponudbe in dobre izvedbe pogodbenih obveznosti za vsa dodeljena naročila v II. fazi omejenega postopka že v I. fazi omejenega postopka predloži podpisano in žigosano bianco menico z menično izjavo in pooblastilom za izpolnitev v višini 10% od vsakokratne vrednosti ponudbe oziroma pogodbe (stran 13 razpisne dokumentacije, točka 11 v povezavi z razpisnim obrazcem št. 10). S tega vidika je navedba vlagatelja, da naročnik ne zahteva od prevajalcev znanja maternega jezika, neutemeljena. Res pa je, da naročnik za dokazovanje znanja maternega jezika s strani prevajalca ne zahteva od ponudnikov predložitve (formalnih) dokazil, vendar pa navedeno velja za vse ponudnike enako, zato s takšnim domnevno "nesorazmernim" zahtevanjem / ne-zahtevanjem dokazil ne more naročnik spravljati potencialnih ponudnikov oziroma prijaviteljev v neenakopraven položaj. Vlagatelj tudi meni, da naročnik krši načelo enakopravnosti ponudnikov, saj favorizira prevajalce, katerih materni jezik je slovenščina in imajo diplomo iz tujega jezika, kar vlagatelj argumentira s trditvijo, da skoraj noben tuj prevajalec ne izpolnjuje kriterijev za prevajanje iz slovenščine v svoj materni jezik. Državna revizijska komisija poudarja, da zgolj na osnovi zatrjevanja, da skoraj noben tuj prevajalec ne izpolnjuje kriterijev za prevajanje iz slovenščine v svoj materni jezik (ker le-ta nima diplome iz slovenskega jezika), še ni mogoče sklepati na neenakopravnost ponudnikov. Da skoraj noben tuj prevajalec ne izpolnjuje kriterijev za prevajanje iz slovenščine v svoj materni jezik, še ne pomeni, da takšnih prevajalcev sploh ni. Nenazadnje pa gre pripomniti, da je naročnik s pojasnilom št. 23 predvidel vse možne kombinacije v zvezi s potrebno izobrazbo prevajalcev v relaciji materni jezik - tuji jezik v povezavi z izvirnim in ciljnim jezikom prevoda, pri čemer ni postavil nobenih omejitev za posamezne smeri prevodov v korelaciji z maternim jezikom oziroma tujim jezikom.
Glede na zgoraj navedeno, Državna revizijska komisija ugotavlja, da vlagateljevim navedbam, vezanim na predmetni očitek, ni mogoče pritrditi. Vsled tega je Državna revizijska komisija vlagateljev predmetni očitek spoznala kot neutemeljen.

V nadaljevanju je Državna revizijska komisija presojala očitek vlagatelja v zvezi s pogodbo o zaposlitvi kot dokazilom, da je prevajalec pri ponudniku zaposlen, s čemer naj bi naročnik kršil tretji odstavek 43. člena ZJN-1.
Vlagatelj se ne strinja z naročnikovo zahtevo po predložitvi izključno cele pogodbe kot dokazila o zaposlitvi, da je prevajalec pri ponudniku zaposlen, saj takšna pogodba zajema tudi osebne podatke oziroma poslovno skrivnost, in ki naj jih naročnik ne bi potreboval kot dokaz o zaposlitvi določenega prevajalca. Naročnik v odgovoru na zahtevek za revizijo navaja kot argument za zahtevo po predložitvi celotne pogodbe o zaposlitvi, da je to stalna praksa v postopkih oddaje javnih naročil, in da si želi zagotoviti, da bodo prijavljeni prevajalci in lektorji sodelovali s kandidatom ves čas trajanja liste kandidatov, t.j. do 31.08.2009, kar pa si naročnik zagotovi z vpogledom v pogodbo o zaposlitvi oziroma v drugo pogodbo ter preveritvijo časa trajanja pogodbe.
Tretji odstavek 43. člena ZJN-1 določa, da mora biti obseg zahtevanih podatkov iz prvega in drugega odstavka 43. člena ZJN-1 (dokazila o izpolnjevanju pogojev iz 42.a člena ZJN-1) omejen na predmet javnega naročila, ter da mora naročnik pri tem dosledno upoštevati zakonite interese ponudnika pri varovanju njegovih poslovnih in tehničnih tajnostih. Citirana določba nalaga torej naročniku sorazmernost obsega zahtevanih podatkov s konkretnim predmetom javnega naročila.
Državna revizijska komisija poudarja, da zgolj argument, da gre za osebne podatke, za katere mora potencialni ponudnik pridobiti soglasje zaposlenega za posredovanje teh podatkov svoji potencialni stranki (naročniku po ZJN-1) ne more upravičiti stališča vlagatelja, da naročnik ne sme v postopku oddaje javnega naročila zahtevati predložitve določenih dokazil, iz katerih so razvidni tudi morebitni osebni podatki ali morebitne poslovne skrivnosti ponudnika. Da je temu tako, sledi že iz določbe prvega odstavka 8. člena ZJN-1, ki določa, da mora naročnik varovati kot zaupne vse podatke o ponudnikih, vsebovane v ponudbeni dokumentaciji in ki jih kot zaupne določa predpis o gospodarskih družbah ali drug predpis. V postopkih oddaje javnih naročil praviloma vedno naletimo tudi na osebne podatke, saj je v skladu s 1. točko 6. člena (Pomen izrazov) Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 86/04) "osebni podatek" katerikoli podatek, ki se nanaša na posameznika, ne glede na obliko, v kateri je izražen. Podobno velja tudi za t.i. poslovne skrivnosti ponudnika, ki jih mora ponudnik razkriti naročniku. Ravno vsled teh dejstev je zakonodajalec naročnika izrecno zavezal s prvim in drugim odstavkom 8. člena ZJN-1 k varovanju tovrstnih podatkov iz ponudbene dokumentacije posameznega ponudnika oziroma odklonitvi dajanja takšnih obvestil, ki bi pomenila kršitev zaupnosti podatkov, dobljenih v ponudbah. Tovrstni podatki so torej zgolj stvar potencialnega ponudnika in naročnika (pri tem so tudi izjeme kot na primer Državna revizijska komisija kot t.i. tretja oseba, kateri mora naročnik v skladu z ZRPJN v morebitnem postopku revizije oddaje javnega naročila odstopiti vso dokumentacijo - o konkretnem postopku oddaje javnega naročila, slednja pa je po zakonu zavezana k varovanju podatkov, ki se nanašajo na državno, vojaško, uradno ali poslovno skrivnost in ravnanju z listinami skladno s stopnjo zaupnosti - 8. člen ZRPJN). Vsled vsega zapisanega je Državna revizijska komisija presojala (zgolj) sorazmernost naročnikove zahteve po predložitvi celotne pogodbe o zaposlitvi glede na konkreten predmet javnega naročila. Državna revizijska komisija ugotavlja, da naročnik svoje zahteve po predložitvi celotne pogodbe o zaposlitvi kot dokazila, da je prevajalec pri ponudniku zaposlen, ne upraviči s tehtnimi argumenti. Naročnik se namreč zgolj sklicuje na t.i. običajno prakso v postopkih oddaje javnih naročil, ter da si želi zagotoviti, da bodo prijavljeni prevajalci in lektorji sodelovali s kandidatom ves čas trajanja liste kandidatov, t.j. do 31.08.2009, kar pa si naročnik zagotovi z vpogledom v pogodbo o zaposlitvi oziroma v drugo pogodbo ter preveritvijo časa trajanja pogodbe. Noben od gornjih argumentov naročnika ne vzdrži presoje. Sklicevanje na običajno prakso v postopkih oddaje javnih naročil ne more biti opravičilo za tovrstno zahtevo naročnika. Prav tako pa naj naročnik z vpogledom v pogodbo o zaposlitvi ne bi dobil zagotovila, da bodo prijavljeni prevajalci in lektorji sodelovali s kandidatom ves čas trajanja liste kandidatov, t.j. do 31.08.2009. Pogodbe o zaposlitvi (ne glede na to, ali gre za pogodbe o zaposlitvi za določen čas ali pa za nedoločen čas) so lahko odpovedane (tudi če se omejimo zgolj na odpovedi oziroma razloge za odpoved, ki niso v sferi potencialnega ponudnika kot delodajalca) tudi pred tem rokom, tako da naročnik z vpogledom v celotno pogodbo o zaposlitvi ne pridobi nobenega zagotovila, da bodo prijavljeni prevajalci in lektorji sodelovali s kandidatom ves čas trajanja liste kandidatov, t.j. do 31.08.2009.
Glede na navedeno je Državna revizijska komisija vlagateljev predmetni očitek spoznala kot utemeljen.

Zatem je Državna revizijska komisija presojala očitek vlagatelja v zvezi z vrednostjo opravljenih poslov, s čemer naj bi naročnik kršil prvi odstavek 42.a člena ZJN-1, prav tako pa tudi tretji odstavek 43. člena ZJN-1.
Prvi odstavek 42.a člena ZJN-1 določa, da naročnik lahko določi raven in druge okvire ekonomsko-finančne, tehnične in kadrovske sposobnosti, v obsegu, ki je potreben in sorazmeren z naravo, vsebino, namenom in obsegom javnega naročila. Nadalje podtočka a) 2. točke drugega odstavka 42.a člena ZJN-1 določa med drugim, da naročnik lahko zahteva, da morajo ponudniki predložiti seznam najpomembnejših dobav z vrednostmi. Prav tako tretji odstavek 43. člena ZJN-1 podobno kot 42.a člen ZJN-1 narekuje naročniku sorazmernost obsega zahtevanih podatkov za dokazovanje izpolnjevanja pogojev iz 42.a člena ZJN-1 s predmetom javnega naročila. Naročnik je torej načeloma avtonomen pri določanju ravni in drugih okvirov ekonomsko-finančne, tehnične in kadrovske sposobnosti, pri čemer je vezan na sorazmernost z naravo, vsebino, namenom in obsegom javnega naročila. Smiselno enako velja (sorazmernost oziroma omejitev na predmet javnega naročila) tudi za zahtevane podatke.
Vlagatelj meni, da drugi podatki, ki jih zahteva naročnik iz tega naslova (storitev, predmet, dolžina teksta, naročnik, izvajalec, čas prevajanja in naročnikova ocena kakovosti) natančno opišejo referenco, cena, ki jo je izvajalec dosegel pri naročniku, pa je njuna poslovna skrivnost. Vlagatelj v dopisu z naslovom "Odgovor na sklep in obvestilo o nadaljevanju revizije razpisa 12/2006-JR-LL", z dne 06.09.2006, pojasnjuje, da zahtevi po navedbi vrednosti reference sicer ne nasprotuje oziroma ji nasprotuje zgolj takrat ko to naročnik zahteva v kombinaciji s specifikacijo opravljenega posla.
Državna revizijska komisija poudarja, da je vrednost opravljenega posla zgolj eden od atributov le-tega, prav tako kot so to specifikacije le-tega. Prav tako tovrstnim zahtevam naročnika ni mogoče pripisati nesorazmernosti oziroma nepovezanosti s predmetom konkretnega javnega naročila. Naročnik je namreč v konkretnem primeru očitno ocenil, da bo na podlagi le-teh (tako zahtevanih podatkov) lahko preveril ustreznost (verodostojnost) referenc. Zgolj navedba vrednosti reference brez navedbe specifikacij le-te ali obratno (kot to želi vlagatelj v obvestilu o nadaljevanju postopka pred Državno revizijsko komisijo) ne pove načeloma ničesar oziroma pove premalo o določenem poslu - referenci.
Glede na vse navedeno je Državna revizijska komisija predmetni očitek vlagatelja zavrnila kot neutemeljen.

V nadaljevanju je Državna revizijska komisija presojala očitek vlagatelja glede zahteve referenc, s čemer naj bi naročnik kršil drugo alinejo alineje a) 2. točke drugega odstavka 42.a člena ZJN-1.
Druga alineja alineje a) 2. točke drugega odstavka 42.a člena ZJN-1 določa, da če kupci niso naročniki po ZJN-1, potrdilo potrdijo kupci, ter kadar to ni mogoče, zadostuje ponudnikova izjava o času in kraju izvršitve dela. Citirano pravilo, ki se nanaša na t.i. kupce, ki niso naročniki po ZJN-1, torej dopušča, da kadar ni mogoče (iz objektivnih razlogov) pridobiti potrdil od takšnih kupcev, zadostuje ponudnikova izjava o času in kraju izvršitve dela.
Vlagatelj pojasnjuje, da če ponudnik razpisnega obrazca 7b ne predloži oziroma na tem obrazcu niso navedeni vsi zahtevani podatki, se ta referenca ponudniku ne bo priznala. Vlagatelj v dopisu z naslovom "Odgovor na sklep in obvestilo o nadaljevanju revizije razpisa 12/2006-JR-LL", z dne 06.09.2006, pojasnjuje, da naročnik izjav o času in kraju izvršitve dela sploh ne priznava.
Vpogled v razpisno dokumentacijo pokaže, da je naročnik na strani 25 navedel izrecno opozorilo, da ne bo priznal referenc, navedenih v dodatnih oziroma drugih obrazcih, ter da morajo biti za vse navedene naročnike izdana dokazila o izvedbi v obliki potrdila, ki ga izda naročnik na Razpisnem obrazcu št. 7b (smiselno enako gre razumeti tudi opombo št. 2 na strani 10 razpisne dokumentacije). Citirani obrazec predvideva kot potrditelja reference družbo oziroma naročnika.
Državna revizijska komisija poudarja, da je naročnik, glede na navedeno, v konkretnem primeru presegel zakonsko normo (druga alineja alineje a) 2. točke drugega odstavka 42.a člena ZJN-1) glede dopustnosti ponudnikove izjave o času in kraju izvršitve dela, kadar gre za kupce / družbe / naročnike, ki niso naročniki v smislu ZJN-1, saj tovrstne izjave sploh ne dopušča, s tem ko izrecno zapiše v razpisni dokumentaciji, da ne bo priznal referenc, navedenih v dodatnih oziroma drugih obrazcih, ter da morajo biti za vse navedene naročnike izdana dokazila o izvedbi v obliki potrdila, ki ga izda naročnik na Razpisnem obrazcu št. 7b.
Glede na navedeno je Državna revizijska komisija sledila predmetnemu očitku vlagatelja. V posledici odprave ugotovljene citirane nepravilnosti je Državna revizijska komisija razveljavila razpisno dokumentacijo v citiranem delu, kot sledi iz izreka tega sklepa.

Nadalje je Državna revizijska komisija presojala očitek vlagatelja v zvezi z (ne)priznavanjem notarsko overjenih fotokopij, s čemer naj naročnik ne bi priznaval zakonskih pooblastil notarja (61. člen Zakona o notariatu).
Vlagatelj navaja, da naročnik ne dopušča, da ponudnik namesto originala predloži notarsko ali sodno overjeno fotokopijo, pri čemer se sklicuje na naročnikovo pojasnilo št. 53.
Na podlagi vpogleda v spisovno dokumentacijo (pojasnilo št. 53) Državna revizijska komisija ugotavlja, da je potencialni kandidat ponovno spraševal (Vprašanje potencialnega kandidata), ali lahko overjena kopija nadomešča izvirnik, kar se nanaša na pojasnilo št. 14. Potencialni kandidat v vprašanju navaja tudi, da je z overjeno kopijo mišljena fotokopija, ki jo overi notar, sodišče, upravna enota ali kak drug organ doma ali v tujini. Nadalje je potencialni kandidat med drugim tudi navedel, da ga zanima tudi, ali bo naročnik izločil ponudnika, ki na poziv naročnika, namesto originala diplome, dostavi overjeno fotokopijo (overjeno od notarja, sodišča, ambasade, ...). Naročnik je potencialnemu kandidatu odgovoril, da je odgovor na vprašanje podal že v pojasnilu št. 14 (naročnik ponovi vsebinsko podoben odgovor iz pojasnila št. 14, ki uvodoma navaja tudi, da razpisna dokumentacija na 7. strani določa, da če kandidat predloži fotokopijo dokazila, mora kandidat le-tega parafirati in žigosati - žigosanje velja za pravne osebe oziroma s.p., ter da naročnik lahko v postopku preverjanja prijav od posameznega kandidata kadarkoli zahteva, da mu predloži na vpogled original, ki ga lahko primerja z v prijavi dano fotokopijo), in da ni potrebno, da bi bila fotokopija overjena s strani organa, pristojnega za overjanje. Naročnik je nadalje v pojasnilu št. 53 med drugim tudi odgovoril, da kandidata, ki bo po pozivu naročnika predložil fotokopijo, overjeno s strani pristojnega organa (notarja, sodišča, ...), ne bo izločil iz postopka oddaje javnega naročila.
Glede na navedeno si vlagatelj napačno tolmači razpisno dokumentacijo in relevantna pojasnila naročnika v zvezi s predmetnim očitkom. Naročnik namreč ni nikjer prepovedal predložitve notarsko overjenih fotokopij, temveč je v pojasnilu zapisal zgolj, da ni potrebno, da bi bila fotokopija overjena s strani organa, pristojnega za overjanje. "Ni potrebno ..." nikakor ne gre razumeti v smeri, da naročnik ne dopušča predložitve notarsko ali sodno overjenih fotokopij. Pri tem je potrebno upoštevati tudi odgovor naročnika v pojasnilu št. 53, ki pravi, da naročnik kandidata, ki bo po pozivu naročnika predložil fotokopijo, overjeno s strani pristojnega organa (notarja, sodišča, ...), ne bo izločil iz postopka oddaje javnega naročila. Iz citiranega odgovora sledi namreč, da naročnik priznava notarsko ali sodno overjenim fotokopijam status t.i. originala.
V posledici gornjih ugotovitev so navedbe vlagatelja, vezane na predmetni očitek, v celoti neutemeljene, zaradi česar je Državna revizijska komisija morala tudi predmetni očitek zavrniti kot neutemeljen.

Zatem je Državna revizijska komisija presojala očitek vlagatelja v zvezi z uporabo žiga, s čemer naj bi naročnik kršil vsaj drugi odstavek 7. člena ZJN-1.
Državna revizijska komisija poudarja, da uporaba žiga za potencialne ponudnike v konkretnem primeru ni predpisana z zakonom, je pa uporaba žiga uveljavljena poslovna praksa. Tudi iz vlagateljevega zahtevka za revizijo v konkretnem primeru je razvidno, da sam prav tako uporablja pri poslovanju žig, s katerim je le-ta opremljen na zadnji strani. Vlagatelj v zahtevku za revizijo pojasnjuje, da je naročnik na vprašanje, kako naj ravna pravna oseba, ki ne uporablja žiga, odgovoril oziroma pojasnil, da naj takšen kandidat na mestih, za katera razpisna dokumentacija določa, da jih mora podpisati in žigosati poleg podpisa ročno izpiše zapis firme in naslov pravne osebe. Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik natančno pojasnil, kako naj ravna tista pravna oseba, ki žiga ne uporablja. Dodati je potrebno, da pravnim osebam nihče ne prepoveduje uporabljati žiga, zato je odločitev pravne osebe, ali bo žig uporabljala ali ne (oziroma ali bo žig sploh posedovala ali ne), izključno njena poslovna odločitev (z vsemi morebitnimi "posledicami", ki jih želi potencirano prikazati vlagatelj v konkretnem primeru). Dejstvo je, da zahteva naročnika v zvezi s tistimi pravnimi osebami, ki so se odločile, da ne bodo uporabljale žiga pri svojem poslovanju, ne more biti pretirana v odnosu do fizičnih oseb, zato tudi ni mogoče pritrditi vlagatelju, da naročnik krši v konkretnem primeru drugi odstavek 7. člena ZJN-1.
Vsled gornjih ugotovitev so navedbe vlagatelja, vezane na predmetni očitek, v celoti neutemeljene, zaradi česar je Državna revizijska komisija tudi predmetni očitek presodila kot neutemeljen.

V nadaljevanju je Državna revizijska komisija presojala očitek vlagatelja v zvezi z omejitvami izvedbe naročila le na prevajalce oziroma lektorje, s čemer naj bi naročnik omejeval konkurenco med ponudniki in s tem kršil prvi odstavek 5. člena ZJN-1.
Vlagatelj navaja, da naročnik meni, da je prevod proizvod dela prevajalca in morda še lektorja, zato ocenjuje le njune sposobnosti. Ker naročnik ne ocenjuje sposobnosti celotnega prevajalskega procesa, hkrati pa zahteva, da vlagatelj izvede naročilo le z izvajalci s priznano sposobnostjo, mu onemogoča izkoristiti njegove tehnološke prednosti in posredno ponuditi ugodnejšo storitev kot konkurenca. Vlagatelj v dopisu z naslovom "Odgovor na sklep in obvestilo o nadaljevanju revizije razpisa 12/2006-JR-LL", z dne 06.09.2006, še pojasnjuje, da lahko prijavi več prevajalcev in lektorjev, ne more pa uporabiti drugih oseb, ki sodelujejo v prevajalskem procesu in vplivajo na vsebino prevoda, oziroma če jih lahko brez njihovega ocenjevanja in priznavanja sposobnosti, je tudi priznavanje sposobnosti prevajalcem in lektorjem brez pomena.
Državna revizijska komisija poudarja, da je naročnik priznavanje sposobnosti omejil, kot to ugotavlja tudi sam vlagatelj, na lektorje in prevajalce, kar pa ne pomeni, da mora izvajalec izvesti dela le s temi kadri oziroma, da ne sme ob njih vključiti v prevajalski proces tudi drugih kadrov, ki prispevajo k izdelku, ki je rezultat prevajanja oziroma lektoriranja. Nenazadnje sta prevajalski proces oziroma proces lektoriranja sestavljena iz mnogih opravil, za katera je potrebno vključiti vanj določene kadre (ne samo tiste, ki jih navaja vlagatelj v zahtevku za revizijo - prevajalci, lektorji, pregledovalci, jezikovni tehnologi, terminologi). Po razlogovanju vlagateljevih stališč bi bilo torej potrebno preverjati sposobnost ponudnika praktično na nivoju vseh sodelujočih (ljudi različnih profilov) v procesu prevajanja oziroma lektoriranja. Državna revizijska komisija poudarja, da je naročnik avtonomen pri izbiri, katere kadre - profile (seveda morajo biti ti povezani s samo vsebino predmeta javnega naročila) bo upošteval pri preverjanju sposobnosti ponudnika. Državna revizijska komisija v zvezi s predmetnim očitkom vlagatelja pritrjuje naročniku, da je odločitev vlagatelja, ali poleg lektorjev in prevajalcev, ki jih mora zaposlovati, kot je to določeno v razpisni dokumentaciji, zaposluje še druge kadre, ki mu pomagajo pri izvajanju storitev prevajanja in lektoriranja, pri čemer mora seveda vsak ponudnik, ki sodeluje, izpolnjevati minimalne zahteve glede lektorjev in prevajalcev, koliko oziroma za koliko te minimalne zahteve presega oziroma ali poleg zahtevanih kadrov zaposluje še dodatne kadre, pa je stvar vsakega posamičnega ponudnika. Državna revizijska komisija v zaključku dodaja, da navedeno velja za vse ponudnike enako, zato ni razumljivo, s čem naj bi naročnik omejeval konkurenco med ponudniki in s tem kršil prvi odstavek 5. člena ZJN-1.
Glede na gornje ugotovitve so navedbe vlagatelja, vezane na predmetni očitek, v celoti neutemeljene, zaradi česar je Državna revizijska komisija tudi predmetni očitek presodila kot neutemeljen.

Kot zadnjega je Državna revizijska komisija obravnavala očitek vlagatelja v zvezi s pravico naročnika do razveljavitve liste.
Vpogled v razpisno dokumentacijo pokaže, da je naročnik v slednji v točki III. 4.a) določil "Naročnik si pridržuje pravico, da kadarkoli, tudi po tem, ko je že priznal sposobnost kandidatom za posameznega izmed sklopov, ter pred potekom dobe, za katero je bila kandidatom priznana sposobnost, razveljavi razpis oziroma listo kandidatov, ki jim je priznana sposobnost, brez predhodnega opozorila oziroma obvestila, in ne da bi bil za to dolžan kandidatom, ki jim je bila priznana sposobnost, plačati kakršno koli odškodnino. Hkrati si naročnik pridržuje pravico, da začne nov omejeni ali drugi ustrezen postopek za isti predmet javnega naročila". Naročnik je v razpisni dokumentaciji predvidel tudi podpis izjave s strani kandidata, ki "pokriva" zgoraj navedeno možnost naročnika (del točke 7 razpisnega obrazca št. 3). Kot navaja vlagatelj v dopisu z naslovom "Odgovor na sklep in obvestilo o nadaljevanju revizije razpisa 12/2006-JR-LL", z dne 06.09.2006, le-ta ne odreka naročniku pravice razveljaviti celotno listo, pričakuje pa vsaj povrnitev stroškov priprave ponudbe.
Iz spisovne dokumentacije izhaja, da gre v konkretnem primeru za I. fazo omejenega postopka. Omejeni postopek oddaje javnega naročila je skladno s prvim odstavkom 19. člena ZJN-1 postopek, v katerem naročnik v prvi fazi prizna sposobnost ponudnikom na podlagi vnaprej določenih pogojev in v drugi fazi povabi k oddaji ponudb kandidate, ki jim je priznal sposobnost. Iz zapisanega sledi, da je omejeni postopek torej t.i. dvo-fazni postopek, za katerega se I. faza izvede enkrat (priznanje sposobnosti kandidatom za največ tri leta), II. faza omejenega postopka, ki je namenjena konkretni oddaji javnega naročila, pa načeloma večkrat znotraj obdobja priznane sposobnosti na osnovi izvedene I. faze omejenega postopka (še posebej, če upoštevamo določbo drugega odstavka 19. člena ZJN-1, iz katere izhaja primarni namen omejenega postopka oziroma njegova uporabljivost, in ki določa, da lahko naročnik omejeni postopek uporabi, če so predmet javnega naročila stalne nabave, ki jih naročnik po obsegu in časovno ne more vnaprej določiti in jih je mogoče takoj kupiti ali opraviti ter se ne proizvajajo po posebnih zahtevah naročnika, oziroma za katere je vzpostavljen trg). Z drugimi besedami povedano, konkretna oddaja naročila in sklenitev konkretnega posla (vstop v pogodbeno razmerje kot civilno-pravno razmerje) za npr. dobavo blaga oziroma izvedbo storitev se izvede šele na podlagi posamezne konkretno izvedene II. faze omejenega postopka. V prvi I. fazi omejenega postopka oziroma ko pridemo do rezultata le-te, to je do liste kandidatov oziroma do ponudnikov s priznano sposobnostjo, torej še ne moremo govoriti o pogodbenem razmerju kot civilno-pravnem razmerju, iz katerega bi lahko sledila upravičenja kandidatov do povrnitve določenih stroškov (odškodnine) s strani naročnika v primeru razveljavitve liste kandidatov. Vendar pa je bolj pomembna ugotovitev, da iz razpisne dokumentacije izhaja, da si naročnik pridržuje pravico razveljaviti listo kandidatov praktično iz kakršnihkoli razlogov in ne zgolj iz določenih objektivnih razlogov, ki jih gre zaznati šele iz naročnikove odločitve o zahtevku za revizijo. Načeloma naročnika ni mogoče prisiliti, da II. fazo omejenega postopka nadalje izvaja, če objektivne okoliščine tega ne dopuščajo. Seveda pa mora naročnik obstoj objektivnih okoliščin za ne-izvajanje II. faze omejenega postopka najprej ugotoviti in tem ugotovitvam primerno in skladno z zakonom omejeni postopek ustrezno zaključiti. Nenazadnje mora naročnik obstoj objektivih okoliščin za ne-izvajanje II. faze omejenega postopka znati seveda tudi zagovarjati v morebitnem revizijskem postopku zoper t.i. obvestilo o predčasnem zaključku I. faze omejenega postopka. Državna revizijska komisija ugotavlja, da naročnik v konkretnem primeru pravice do razveljavitve liste kandidatov (če se je že lotil omenjanja le-te v sami razpisni dokumentaciji) ni omejil zgolj na objektivne razloge, oziroma si jo je, glede na razpisno dokumentacijo, pridržal za kakršenkoli primer, kar pa subsumira tudi določene subjektivne razloge (primeroma tudi, ko mu je pač tako bolj všeč, kot to ugotavlja vlagatelj v dopisu z naslovom "Odgovor na sklep in obvestilo o nadaljevanju revizije razpisa 12/2006-JR-LL", z dne 06.09.2006). Tako postavljena zahteva naročnika v razpisni dokumentaciji je nekorektna in nepregledna, saj dopušča razveljavitev liste kandidatov iz kakršnihkoli razlogov (tako neopravičljivih kot tudi opravičljivih). Nejasna oziroma nepregledna razpisna dokumentacija pa lahko vodi v kršenje načela transparentnosti porabe javnih sredstev (6. člen ZJN-1).
Vsled zapisanega je Državna revizijska komisija sledila predmetnemu očitku vlagatelja (zaradi nejasnosti oziroma nabora neskončnih možnosti za razveljavitev liste kandidatov).

Vlagatelj je v zahtevku za revizijo zahteval razveljavitev razpisa in predlagal, da naročnik pripravi novo razpisno dokumentacijo in objavi nov razpis. Glede na to, da utemeljenost določenih očitkov vlagatelja, kot sledi iz gornjih izvajanj Državne revizijske komisije, ne terja sankcije razveljavitve postopka oddaje javnega naročila, je Državna revizijska komisija odločila tako kot izhaja iz izreka tega sklepa.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa.

Iz določil tretjega odstavka 22. člena ZRPJN izhaja, da je dolžan naročnik v primeru, če je zahtevek za revizijo utemeljen, na pisno zahtevo vlagatelju zahtevka za revizijo povrniti potrebne stroške, nastale z revizijo.
Vlagatelj je v revizijski postopek priglasil strošek v višini 200.000,00 SIT za takso za revizijo,

Državna revizijska komisija na temelju določil šestega odstavka 22. člena ZRPJN vlagatelju priznavala zahtevan strošek, nastal v zvezi z revizijo, to je v višini 200.000,00 SIT za takso za revizijo.

Naročnik je vlagatelju dolžan povrniti stroške, nastale v zvezi z revizijo, v višini 200.000,00 SIT, v roku 15-ih dni od prejema tega sklepa, da ne bo izvršbe.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa.


POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Po končanem postopku pred Državno revizijsko komisijo je sodno varstvo zagotovljeno v postopku povračila škode pred sodiščem splošne pristojnosti (peti odstavek 23. člena ZRPJN).


V Ljubljani, 17.10.2006


Predsednik senata:

Jožef Kocuvan, univ.dipl.ekon.
Član Državne revizijske komisije



























Vročiti:
- Slovenska turistična organizacija, Dunajska cesta 156, Ljubljana,
- Amidas d.o.o., Mala ulica 5, Ljubljana,
- Državno pravobranilstvo Republike Slovenije, šubičeva 2, Ljubljana,
- Ministrstvo za finance, Sektor za javna naročila, gospodarske javne službe in koncesije, Beethovnova 11, Ljubljana.