018-357/2006 DARS, d.d.

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljnjem besedilu: Državna revizijska komisija) je na podlagi 22. in 23. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Uradni list RS, št. 78/1999, 90/1999, 110/2002, 42/2004, 61/2005 ter 78/2006; v nadaljnjem besedilu: ZRPJN) ter na podlagi 300. člena Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 26/1999, 96/2002, 2/2004, 2/2004 (10/2004 - popr.); v nadaljevanju: ZPP), v povezavi s petim odstavkom 3. člena ZRPJN, v senatu članice Nataše Jeršič, kot predsednice senata, ter članice Vide Kostanjevec in predsednika Sama Červeka, kot članov senata, ob sodelovanju svetovalca Boruta Smrdela, v postopku nadzora nad zakonitostjo postopka oddaje javnega naročila "preventivni zdravstveni pregledi", v prvem in drugem sklopu, in na podlagi zahtevkov za revizijo, ki sta ju vložila vlagatelja ZVD, Zavod za varstvo pri delu, d.d., Chengdujska cesta 25, Ljubljana (v nadaljevanju: prvi vlagatelj), ter Zdravstveni dom Slovenske Konjice, Mestni trg 17, Slovenske Konjice, ki ga zastopa odvetnica Alenka Pečnik, Ozka ulica 8, Celje (v nadaljevanju: drugi vlagatelj), zoper ravnanje naročnika DARS, Družba za avtoceste v Republiki Sloveniji, d.d., Ulica XIV. Divizije 4, Celje (v nadaljevanju: naročnik), dne 16.10.2006 soglasno

odločila:

1. Obravnavanje revizijskih zahtevkov prvega vlagatelja, z dne 09.08.2006, ter drugega vlagatelja, z dne 18.08.2006, se združi v en revizijski postopek.

2. Revizijski zahtevek prvega vlagatelja, z dne 09.08.2006, se zavrne kot neutemeljen.

3. Revizijski zahtevek drugega vlagatelja, z dne 18.08.2006, se zavrne kot neutemeljen.

4. Zahtevi prvega in drugega vlagatelja za povrnitev stroškov, nastalih v zvezi z revizijo, se zavrneta.

Obrazložitev:

Naročnik je dne 10.04.2006 sprejel sklep o pričetku postopka oddaje predmetnega javnega naročila. Javni razpis, pod opisom "preventivni zdravstveni pregledi", je naročnik objavil v Uradnem listu RS, št. 40, z dne 14.04.2006, pod številko objave Ob-10955/06.

Dne 19.07.2006 je naročnik izdal sklep o oddaji javnega naročila, iz katerega med drugim izhaja, da se le-to v prvem sklopu odda ponudniku Javni zavod Zdravstveni dom "Dr. Jožeta Potrate" Žalec, Prešernova ulica 6, Žalec (v nadaljevanju: izbrani ponudnik za prvi sklop), v drugem sklopu pa ponudniku Zdravstveni dom Ljubljana, Metelkova ulica 9, Ljubljana (v nadaljevanju: izbrani ponudnik za drugi sklop).

Z vlogo, z dne 25.07.2006, je drugi vlagatelj na naročnika naslovil zahtevo za izdajo obrazloženega obvestila. Naročnik je obrazloženo obvestilo o oddaji javnega naročila slednjemu izdal dne 02.08.2006.

Z vlogo, z dne 31.07.2006, je dodatno obrazložitev odločitve o oddaji naročila od naročnika zahteval tudi prvi vlagatelj. Naročnik je obrazloženo obvestilo o oddaji javnega naročila slednjemu izdal dne 07.08.2006.

Z vlogo, z dne 09.08.2006, je prvi vlagatelj na naročnika naslovil zahtevek za revizijo. V njem navaja, da Zakon o zdravstveni dejavnosti (Uradni list RS, št. 9/1992 (26/1992 - popr.), 37/1995, 8/1996, 90/1999, 31/2000, 45/2001, 2/2004, 80/2004; v nadaljevanju: ZZDej) v 3. členu določa, da lahko zdravstveno dejavnost opravljajo na podlagi dovoljenja ministrstva, pristojnega za zdravje, domače in tuje pravne in fizične osebe, če izpolnjujejo s tem zakonom določene pogoje. V drugem odstavku 3. člena ZZDej je določeno, da zdravstveno dejavnost kot javno službo pod enakimi pogoji opravljajo javni zdravstveni zavodi ter druge pravne in fizične osebe na podlagi koncesije. V 7. in 15. členu pa sta natančneje opisana pojma primarne in sekundarne zdravstvene dejavnosti, kamor sodi tudi medicina dela, prometa in športa. Sem pa po mnenju naročnika sodijo tudi predhodni preventivni zdravstveni pregledi in usmerjeni obdobni in drugi usmerjeni preventivni zdravstveni pregledi. Zakon o varnosti in zdravju pri delu (Uradni list RS, št. 56/1999, 64/2001) v 10. točki tretjega člena določa pomen pojma "pooblaščeni zdravnik", ki je zdravnik specialist s področja medicine dela, ki mu delodajalec poveri opravljanje strokovnih nalog zdravstvenega varstva pri delu. V 21. členu pa določa, da lahko naloge pooblaščenega zdravnika opravlja javni zdravstveni zavod ali pravna ali fizična oseba, v skladu z zdravstvenimi predpisi, kar pa ZZDej tudi je. Slednji v 93. členu med določa še, da morajo obstoječi zdravstveni zavodi uskladiti svojo organiziranost in delovanje s tem zakonom v šestih mesecih po uveljavitvi tega zakona (slednji je pričel veljati 07.03.1992). Glede na navedeno prvi vlagatelj zaključuje, da je tudi za opravljanje nalog pooblaščenega zdravnika potrebno imeti dovoljenje, zahtevano v posebnem zakonu, to je v ZZDej. Zakon o javnih naročilih (Uradni list RS, št. 39/2000 (102/2000 - popr.), 2/2004, 2/2004; v nadaljevanju: ZJN-1) v 2. točki prvega odstavka 42. člena določa, da mora ponudnik imeti potrebno dovoljenje za opravljanje dejavnosti, ki je predmet javnega naročila, če je za opravljanje take dejavnosti na podlagi posebnega zakona dovoljenje potrebno. Prvi vlagatelj zato predlaga, da naročnik delno razveljavi postopek oddaje predmetnega javnega naročila, preveri, ali ima izbrani ponudnik (za drugi sklop- opomba Državne revizijske komisije) potrebno dovoljenje ter predmetno javno naročilo dodeli prvemu vlagatelju. Prav tako prvi vlagatelj zahteva povrnitev stroškov postopka revizije, ki jih pod postavko "taksa" priglaša v višini 100.000,00 SIT.

Z vlogo, z dne 18.08.2006, je revizijski zahtevek na naročnika naslovil tudi drugi vlagatelj. Slednji v njem navaja, da je ponudbena cena izbranega ponudnika za prvi sklop javnega naročila neobičajno nizka glede na istovrstnost dejavnosti, razmere na trgu in istovrstne okoliščine, kar naj bi nesporno potrjevale ponudbe neizbranih ponudnikov. Ponudbena cena izbranega ponudnika za prvi sklop je po primerjalnem izračunu kar za 40% nižja od ponudbene vrednosti drugega vlagatelja, v primerjavi s ponudbo ZD "dr. Adolfa Drolca" Maribor pa kar za 66%. Drugemu vlagatelju se pojavlja tudi vprašanje dejanske izvedbe analize ponudb po posameznih postavkah, saj drugi vlagatelj ob vpogledu v dokumentacijo ni imel na vpogled vrednostne specifikacije po posameznih postavkah storitev. Glede na nesporno ugotovitev prevelikega odstopanja ponudbene cene izbranega ponudnika za prvi sklop v primerjavi z ostalimi ponudniki, bi moral naročnik tega ponudnika pozvati, naj obrazloži svojo ponudbeno ceno. Res je oblikovanje ponudbene cene avtonomna poslovna odločitev vsakega ponudnika, ki mora poleg fiksnih stroškov upoštevati tudi pričakovane konkurenčne ponudbe ostalih ponudnikov. Tudi fiksna cena je eden od bistvenih elementov konkurenčnosti, ki jo tako pravo javnih naročil kakor konkurenčno pravo ne prepovedujeta. Zniževanje in zviševanje cen je načeloma stvar tržne svobode, v določenih izjemnih okoliščinah pa je lahko nizka cena posledica protipravnega ravnanja ponudnika in predstavlja dejanje nelojalne konkurence, ki pa jo konkurenčno pravo prepoveduje. Osnovno izhodišče v postopkih oddaje javnih naročil je, da ponudbena cena pokriva stroške izpolnitve naročila, kar je tudi eno osnovnih načel obligacijskih razmerij. Nenazadnje pa bi moral naročnik tudi v lastnem interesu skrbeti za ohranjanje trga in tržne konkurence na daljši rok in ne sme obravnavati le določenega posla posamično. Naročnik bi po mnenju drugega vlagatelja moral pred oddajo javnega naročila preveriti razloge za neobičajno nizko ceno oziroma sestavine cene v ponudbi izbranega ponudnika za prvi sklop v primerjavi z ostalimi ponudniki. Drugi vlagatelj meni, da je zahteva po preverjanju ponudbene cene še toliko bolj utemeljena glede na dejstvo, da je izbrani ponudnik javni zavod, ki sredstva za delovanje in izvajanje zdravstvene dejavnosti pridobiva posredno iz proračuna, naročnik pa bi moral posebej skrbno preveriti vpliv, ki ga ima to dejstvo na ponudbeno ceno. Izbrani ponudnik za drugi sklop bi moral pri oblikovanju cene storitev upoštevati t.i. "zeleno knjigo", ki ima določen točkovni sistem za storitve, Pravilnik o zdravniški tarifi in vrednost točke za neposredno menjavo, ki jo določa pristojni organ zavoda. Vsaka zdravstvena storitev ima po "zeleni knjigi" določeno število točk, ki se vrednotijo glede na določeno vrednost točke posameznega ponudnika. Vrednost točke je sicer različna, vendar tako očitane razlika med posameznimi ponudniki, glede na natančno definirane standardne storitve, ne more obstajati kljub dodatnemu popustu. Drugemu vlagatelju se ob tem postavlja vprašanje, kako bo izbrani ponudnik za prvi sklop lahko pokrival razliko v ceni, saj ponudbe ostalih ponudnikov nesporno dokazujejo, da je ponudbena cena neobičajno nizka in da se izbrani ponudnik za prvi sklop s takšno ceno ne more finančno pokriti. Drugi vlagatelj na podlagi dosedanjih primerljivih razpisov, dosedanjih
pogodb, po katerih je izvajal za naročnika preventivne zdravstvene preglede, ter primerljivih ponudb ostalih ponudnikov meni, da kalkulacija cen posameznih vrst preiskav in s tem končna ponudbena vrednost izbranega ponudnika za prvi sklop predstavlja kršitev enakopravnosti ponudnikov, saj omenjeni ponudnik gradi svojo konkurenčnost na neobičajno nizkih cenah. Drugi vlagatelj kot slednje izpostavlja še, da naročnik v obrazloženem obvestilu ni natančno pojasnil izračuna postavljenih meril za ekonomsko najugodnejšo ponudbo, saj formula za določitev števila točk glede na oddaljenost v razpisni dokumentaciji ni povsem razumljiva in ne omogoča preizkusa dodelitve števila točk. Drugi vlagatelj meni tudi, da je glede na časovno izvajanje pogodbe sporna določba razpisne dokumentacije, po kateri naročnik zahteva za posamično skupino delovnih mest opravljanje psiholoških testov na obdobje pet let. Drugi vlagatelj zaključuje navajajoč, da je naročnik kršil 53. ter 76. člen ZJN-1, zato predlaga, da se njegovemu revizijskemu zahtevku ugodi in se razveljavi Sklep o oddaji javnega naročila, št. 402-8/06/635/05-hp, za prvi sklop, da naročnik pred izdajo sklepa o izbiri najugodnejšega ponudnika preveri ponudbo izbranega ponudnika za prvi sklop, ki je podal neobičajno nizko ceno, in od slednjega zahteva obrazložitev ponudbene cene po vseh postavkah, ter da naročnik ponovno izbere najugodnejšega ponudnika v skladu z merili iz razpisne dokumentacije. Drugi vlagatelj zahteva tudi povrnitev stroškov, nastalih v zvezi z revizijo, skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi. Slednje priglaša, kakor sledi: za konferenco s stranko- stroške v protivrednosti 200 točk po Odvetniški tarifi (Uradni list RS, št. 67/2003 (70/2003 - popr.); v nadaljevanju: Odvetniška tarifa); za revizijski zahtevek- stroške v protivrednosti 900 točk po Odvetniški tarifi; ta takso- stroške v višini 100.000,00 SIT; za materialne stroške- stroške v višini 2% od predhodno navedenih protivrednosti odvetniških storitev; vse navedeno povečano za 20% DDV.

Z dopisom, z dne 22.08.2006, je naročnik prvega vlagatelja pozval k dopolnitvi revizijskega zahtevka s predložitvijo potrdila o plačilu takse za revizijo. Prvi vlagatelj je svoj revizijski zahtevek dopolnil z vlogo, z dne 23.08.2006.

Naročnik je o revizijskem zahtevku prvega vlagatelja odločil s sklepom, št. 402-8/06-635/05hp-R2, brez datuma, s katerim je le-tega zavrnil kot neutemeljenega. V obrazložitvi sklepa naročnik navaja, da je z razpisno dokumentacijo določil, da mora ponudnik predložiti dovoljenje za opravljanje dejavnosti, ki je predmet javnega naročila, če je za opravljanje take dejavnosti na podlagi posebnega zakona dovoljenje potrebno. Z razpisno dokumentacijo ni bilo specificirano, kakšne dokumente morajo ponudniki pri tej zahtevi predložiti. Naročnik je bil v fazi pregleda in ocenjevanja ponudb seznanjen, da dovoljenje za opravljanje dejavnosti na podlagi posebnega zakona (ZZDej) ni potrebno. ZZDej v 3. členu sicer določa, da lahko zdravstveno dejavnost opravljajo domače in tuje, pravne in fizične osebe, samo na podlagi dovoljenja ministrstva, pristojnega za zdravje. Navedeni zakon pa je v prehodnih določbah tudi določil, da ministrstvo, pristojno za zdravje, opravi verifikacijo vseh obstoječih zdravstvenih zavodov v enem letu po uveljavitvi zakona. Izbrani ponudnik za drugi sklop je naročnika o stanju na področju pridobitve dovoljenje seznanil z dopisom Ministrstva za zdravje, z dne 20.07.2006. Na podlagi tega dopisa Ministrstvo za zdravje še ni opravilo verifikacije zdravstvenih zavodov, zato vsi zdravstveni zavodi v Republiki Sloveniji svojo dejavnost opravljajo izključno na podlagi ustanovitvenega in drugih notranjih aktov ter pogodbe o izvajanju programa z Zavodom za zdravstveno zavarovanje Slovenije. Isto pojasnilo je bilo z dopisom, z dne 28.07.2006, podano tudi Državni revizijski komisiji, v postopku odločitve, št. 018-244/06-31-2187. Ponudniki, javni zavodi, so glede na navedeno zahtevo razpisne dokumentacije in dejstvo, da zahtevanega dovoljenja v Republiki Sloveniji (še) ne morejo pridobiti, v svojih ponudbah predložili kopij odlokov o ustanovitvi, dopise Ministrstva za zdravje ali lastne izjave, dane pod kazensko in materialno odgovornostjo. Izbrani ponudnik za drugi sklop je namesto zahtevanega dovoljenja predložil lastno izjavo, da kot javni zavod izpolnjuje pogoje za opravljanje dejavnosti, za katero je registriran in je tako opredeljeno v ustanovnem aktu in statutu zavoda, v skladu z "Zakonom o zavodih" ter ZZDej, ter da dovoljenje za opravljanje dejavnosti, ki je predmet javnega naročila, na podlagi posebnega zakona ni potrebno. Naročnik je, ob upoštevanju 44. člena ZJN-1, podano izjavo upošteval, ponudbo izbranega ponudnika za drugi sklop pa je opredelil kot popolno in pravilno ter jo na osnovi meril iz razpisne dokumentacije v obravnavanem sklopu ocenil kot ekonomsko najugodnejšo. Glede na navedeno je revizijski zahtevek prvega vlagatelja naročnik zavrnil kot neutemeljen.

O revizijskem zahtevku drugega vlagatelja je naročnik odločil s sklepom, št. 402-8/06-635/05hp-R1, brez datuma, s katerim je le-tega zavrnil kot neutemeljenega. V obrazložitvi sklepa je naročnik glede revizijskih navedb o neobičajno nizki ponudbeni ceni izbranega ponudnika za prvi sklop navedel, da ZJN-1 ne prepoveduje nizke cene, navaja pa, da mora naročnik ukrepati, če oceni, da je kateri od ponudnikov ponudil neobičajno nizko ceno. Naročnik v predmetnem postopku nižjih predračunskih postavk izbranega ponudnika za prvi sklop, glede na cene predračunskih postavk vseh ostalih ponudnikov, ni ocenil kot neobičajno nizke in prav tako ni imel namena ponudbe tega ponudnika zavrniti. Drugi vlagatelj je cene izbranega ponudnika za prvi sklop primerjal le s cenami ponudnikov za prvi sklop, naročnik pa je pri analizi in pregledu cen upošteval predračunske cene vseh prejetih ponudb v predmetnem postopku, saj so zahteve za izvedbo preventivnih zdravstvenih pregledov (razdeljene v 9 skupin) enake za vse razpisane sklope in je tako primerjava cen realna le ob upoštevanju predračunskih cen vseh prejetih ponudb. Naročnik je ob primerjavi ugotovil povprečno odstopanje nižjih cen do 30%, saj so predračunske cene izbranega ponudnika za prvi sklop na nekaterih predračunskih postavkah nižje, po nekaterih postavkah pa v primerjavi z ostalimi ponudniki višje. Naročnik dalje izpostavlja, da specifikacija cen ponudbenega predračuna ni bila predmet s strani drugega vlagatelja izvedenega vpogleda v ponudbeno dokumentacijo izbranega ponudnika za prvi sklop, naročnik pa z njo tudi ne razpolaga, saj je od izbranega ponudnika za prvi sklop ni zahteval. Predračunske cene tega ponudnika namreč ni ocenil kot neobičajno nizke, tudi glede na ostale pogoje, ki jih izbrani ponudnik za prvi sklop izpolnjuje, pa naročnik ne dvomi v ustreznost izvedbe storitve po predmetnem javnem naročilu. Očitek drugega vlagatelja o tem, da mu ni bil omogočen vpogled v specifikacijo cen ponudbenega predračuna, je tako neutemeljen in neumesten. Neutemeljen je tudi očitek, da bi moral naročnik izvesti preveritev cen zaradi dejstva, da je izbrani ponudnik za prvi sklop javni zavod, ki sredstva za delovanje in izvajanje zdravstvene dejavnosti pridobiva posredno iz proračuna. Naročnik tak očitek zavrača, saj je strošek izvedbe preventivnih zdravstvenih pregledov v celoti strošek naročnika in ne zdravstvene zavarovalnice. V predmetnem postopku gre za oblikovanje lastnih cen storitev posameznih ponudnikov kot javnih zavodov na odprtem trgu. Kako je posamezni ponudnik oblikoval svojo ceno in ali je pri tem upošteval t.i. "zeleno knjigo", "Pravilnik o zdravniški tarifi" in vrednost točke, ki jo določa pristojni organ zavoda, je prepuščeno ponudniku. Vprašanje drugega vlagatelja, kako bo izbrani ponudnik za prvi sklop glede na ponujene cene pokrival razliko v ceni in mnenje, da se izbrani ponudnik za prvi sklop s takšno ceno ne more finančno pokriti, ne moreta biti predmet revizije. Vsak ponudnik kot gospodarski subjekt si sam določi cene svojih storitev in se mora zavedati posledic le-teh za svoje poslovanje. Ponudba ponudnika je zavezujoča in tako je izbrani ponudnik za prvi sklop dolžan predmetno javno naročilo izvajati v skladu s cenami iz ponudbe in v skladu s potrjenimi tehničnimi značilnostmi ter pogoji, ki so sestavni del ponudbe in ki jasno opredeljujejo obseg posameznih storitev znotraj skupine pregledov. V kolikor izbrani ponudnik predmeta javnega naročila ne bi izvajal v skladu s svojo ponudbo in potrjenimi tehničnimi značilnostmi, bo naročnik ta razmerja urejal znotraj določil sklenjene pogodbe. Glede na navedeno in upoštevajoč dolžnost naročnika, da zagotavlja gospodarno in transparentno rabo javnih sredstev, ob zagotavljanju konkurence med ponudniki, bi zavrnitev ponudbe izbranega ponudnika za prvi sklop, ki v nekaterih predračunskih postavkah izkazuje nižje cene, pomenila kršenje temeljnih načel javnega naročanja. V nadaljevanju se naročnik opredeljuje še do revizijskih navedb, ki se nanašajo na zatrjevano nezadostno pojasnitev meril za ekonomsko najugodnejšo ponudbo. Ob tem navaja, da drugi vlagatelj v zahtevi za izdajo obrazloženega obvestila ni zahteval pojasnil glede izračuna točk na osnovi postavljenih meril, ta očitek pa je tudi prepozen, saj bi ga moral drugi vlagatelj navajati pred potekom roka za oddajo ponudb. Iz navedenih razlogov je naročnik revizijski zahtevek drugega vlagatelja zavrnil kot neutemeljen.

Z vlogo, z dne 09.08.2006, je prvi vlagatelj naročnika obvestil, da želi revizijski postopek nadaljevati pred Državno revizijsko komisijo. Ob tem je tudi dodatno pojasnil svoja stališča v zadevi.

Z vlogo, z dne 07.09.2006, je obvestilo o nadaljevanju revizijskega postopka pred Državno revizijsko komisijo na naročnika naslovil tudi drugi vlagatelj.

V prilogi dopisa, z dne 12.09.2006, je naročnik Državni revizijski komisiji posredoval dokumentacijo o predmetnem postopku oddaje javnega naročila. Posredovano dokumentacijo je dopolnil dne 28.09.2006.


Po pregledu dokumentacije o javnem naročilu ter proučitvi utemeljenosti navedb vlagatelja in naročnika je Državna revizijska komisija, na podlagi prvega odstavka 300. člena ZPP, v povezavi s petim odstavkom 3. člena ZRPJN, na podlagi 2. alineje prvega odstavka 23. člena ZRPJN ter na podlagi šestega odstavka 22. člena ZRPJN, odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju.

Skladno z določili prvega odstavka 300. člena ZPP, ki se na podlagi petega odstavka 3. člena ZRPJN v reviziji postopkov oddaje javnih naročil in v drugih postopkih, urejenih s tem zakonom, smiselno uporablja glede vprašanj, ki jih ta zakon ne ureja, se lahko v primeru, kadar teče pred istim sodiščem več pravd med istimi osebami ali več pravd, v katerih je ista oseba nasprotnik raznih tožnikov ali raznih tožencev, vse te pravde s sklepom senata združijo za skupno obravnavanje, če se s tem pospeši obravnavanje ali zmanjšajo stroški. O vseh združenih pravdah lahko izda sodišče skupno sodbo.

V konkretnem primeru sta prvi in drugi vlagatelj v istem postopku oddaje javnega naročila vložila revizijska zahtevka zoper ravnanja istega naročnika, zato je zaradi pospešitve obravnavanja senat Državne revizijske komisije obravnavanje revizijskih zahtevkov obeh vlagateljev združil v en revizijski postopek, v katerem je odločil z enim, to je predmetnim sklepom.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa.


V nadaljevanju revizijskega postopka je Državna revizijska komisija obravnavala revizijski zahtevek prvega vlagatelja. Ob tem je ugotovila, da le-ta ni utemeljen.

Z vpogledom v razpisno dokumentacijo predmetnega postopka oddaje javnega naročila gre ugotoviti, da je naročnik v le-tej, in sicer v točki 5.1.b Navodil ponudnikom za izdelavo ponudbe, postavil zahtevo po tem, da ponudniki predložijo "dovoljenje za opravljanje dejavnosti, ki je predmet javnega naročila, če je za opravljanje take dejavnosti na podlagi posebnega zakona dovoljenje potrebno". Takšna zahteva je skladna z določilom 2. točke prvega odstavka 42. člena ZJN-1.

Iz določil 3. člena ZZDej izhaja, da zdravstveno dejavnost na podlagi dovoljenja ministrstva, pristojnega za zdravje, lahko opravljajo domače in tuje pravne in fizične osebe, če izpolnjujejo z zakonom določene pogoje. Omenjeni zakon pa v 93. členu (Prehodne in končne določbe) določa tudi, da ministrstvo, pristojno za zdravje, v enem letu po uveljavitvi tega zakona opravi verifikacijo vseh obstoječih zdravstvenih zavodov in naravnih zdravilišč ter preveri izpolnjevanje pogojev za naziv klinika, klinični inštitut ali klinični oddelek.

Državna revizijska komisija je že v zadevi 018-244/06, kjer je bilo tako kot v predmetni zadevi izpostavljeno vprašanje, ali morajo zavezanci za izvajanje (preventivnih) zdravstvenih pregledov pridobiti zgoraj opredeljeno dovoljenje ter ali ga lahko pridobijo od Ministrstva za zdravje, na slednje ministrstvo naslovila prošnjo za pojasnila. Iz odgovora Ministrstva za zdravje, z dne 28.07.2006, izhaja, da "glede na to, da verifikacije zdravstvenih zavodov niso bile opravljene, vsi zdravstveni zavodi v Republiki Sloveniji svojo dejavnost izvajajo izključno na podlagi ustanovitvenega in drugih notranjih aktov ter pogodbe o izvajanju programa z Zavodom za zdravstveno zavarovanje Slovenije". Iz tako podanega pojasnila, ki je bilo izdano z datumom po poteku roka za oddajo ponudb v predmetni zadevi in ga je tako mogoče upoštevati tudi v predmetni zadevi, izhaja, da izbrani ponudnik za drugi sklop do trenutka oddaje ponudbe v predmetnem postopku oddaje javnega naročila dovoljenja po 3. členu ZZDej ni mogel pridobiti.

Z vpogledom v ponudbeno dokumentacijo izbranega ponudnika za drugi sklop predmetnega javnega naročila gre ugotoviti, da slednji v le-tej dovoljenja po 3. členu ZZDej posledično tudi ni predložil, predložil pa je lastno izjavo, podano pod kazensko in materialno odgovornostjo, da "izpolnjuje pogoje za opravljanje dejavnosti, za katero je registriran in je tako opredeljeno v ustanovnem aktu in statutu zavoda v skladu z Zakonom o zavodih in Zakonom o zdravstveni dejavnostiâ??".

Državna revizijska komisija ob tem izpostavlja 44. člen ZJN-1, ki določa, da v primeru, če v državi, kjer ima ponudnik svoj sedež oziroma po pravu, po katerem je ponudnik ustanovljen, državni organi ne izdajajo potrdil, izpisov ali drugih listin iz 42. člena tega zakona ali pa taka potrdila izpisi ali druge listine ne zajemajo vseh primerov, navedenih v določilih prvega in četrtega odstavka 42. člena tega zakona, jih lahko ponudniki nadomestijo z lastno pisno izjavo, overjeno pred pristojnim organom države, kjer ima tak ponudnik svoj sedež (upravnim ali sodnim organom, notarjem ali pristojno strokovno ali trgovinsko zbornico) ali pisno izjavo, dano pod kazensko in materialno odgovornostjo, če tako določa nacionalni zakon. V Republiki Sloveniji se izjava podana pod materialno in kazensko odgovornostjo šteje za izjavo dano pod prisego. Četudi se nadomestna izjava iz 44. člena ZJN-1 nanaša na t.i. tuje ponudnike, je le-ta ta pogosto način dokazovanja izpolnjevanja pogojev tudi za ponudnike, ki imajo sedež v Republiki Sloveniji. Temu je namenjen tudi zadnji stavek omenjenega člena, da se torej v Republiki Sloveniji izjava, dana pod materialno in kazensko odgovornostjo, šteje za izjavo dano pod prisego. Tako je mogoče šteti, da lahko t.i. domači ponudniki v primerih, ko pristojni organi npr. ne vodijo (enotnih) evidenc raznovrstnih dovoljenj za opravljanje dejavnosti (ali pa, kot v konkretnem primeru, dovoljenj celo ne izdajajo), izpolnjevanje pogojev po 42. členu ZJN-1 dokazujejo z izjavo, podano skladno s 44. členom ZJN-1.

V povzetku zgornjih dejstev in podane pravne podlage gre ugotoviti, da izbrani ponudnik za drugi sklop dovoljenja, ki je sicer po ZZDej podlaga in pogoj za opravljanje zdravstvene dejavnosti (tako pa tudi izvajanje preventivnih zdravstvenih pregledov), ni priložil, saj mu ga Ministrstvo za zdravje ni izdalo. Kot ravno tako izhaja iz zgoraj navedenega, razlog za nezmožnost predložitve dovoljenja ni na strani izbranega ponudnika, pač pa na strani omenjenega ministrstva, katero ni izpolnilo z ZZDej določenih obveznosti, na podlagi katerih bi takšno dovoljenje izdalo. V posledici navedenega Državna revizijska komisija ugotavlja, da ponudnikova neizpolnitev zanj, pa tudi za vse ostale tudi javne zdravstvene zavode, nemogoče zahteve po predložitvi dovoljenja za opravljanje dejavnosti, slednjemu ne more iti v škodo, oziroma, da je izbrani ponudnik s tem povezan sporni pogoj razpisne dokumentacije v konkretnem primeru ustrezno izpolnil s predložitvijo zakonsko omogočene nadomestne izjave po 44. členu ZJN-1, v kateri pod kazensko in materialno odgovornostjo izjavlja, da "izpolnjuje pogoje za opravljanje dejavnosti, za katero je registriran in je tako opredeljeno v ustanovnem aktu in statutu zavoda v skladu z Zakonom o zavodih in Zakonom o zdravstveni dejavnostiâ??".

Iz navedenega izhaja, da prvi vlagatelj ni uspel izkazati razlogov za predlagano delno razveljavitev predmetnega postopka oddaje javnega naročila, Državna revizijska komisija pa je njegov revizijski zahtevek, na podlagi 2. alineje prvega odstavka 23. člena ZRPJN, zavrnila kot neutemeljen.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa.


V nadaljevanju revizijskega postopka je Državna revizijska komisija obravnavala revizijski zahtevek drugega vlagatelja. Ob tem je ugotovila, da le-ta ni utemeljen.

Drugi vlagatelj v svojem revizijskem zahtevku zatrjuje, da je izbrani ponudnik za prvi sklop v svoji ponudil neobičajno nizke cene.

Državna revizijska komisija je že večkrat zavzela stališče (npr. v zadevah 018-275/03, 018-300/06 itd.), da je oblikovanje ponudbenih cen stvar svobodne poslovne odločitve ponudnikov, saj je cena eden od bistvenih elementov konkurenčnosti, zagotovitev konkurenčnosti pa omogoča tudi spoštovanje načela gospodarnosti in učinkovitosti porabe javnih sredstev, ki naročnika zavezuje, da z izvedbo javnega naročila in izborom ponudbe zagotovi, da je poraba sredstev zanj kar najbolj gospodarna. Nizke cene pravo javnih naročil (enako konkurenčno pravo) na splošno ne prepoveduje - zaradi določenih tveganj, ki bi lahko izhajala iz (neobičajno) nizke cene pa ZJN-1 naročniku vendarle daje možnost, da zavrne ponudbo, ki vsebuje (pre)nizko ceno. V zvezi z zapisanim gre že uvodoma izpostaviti, da ZJN-1 pojma "neobičajno nizka cena" ne opredeljuje, ravno tako pa ne določa niti, katere cene je potrebno šteti za neobičajno nizke. Iz navedenega izhaja, da je to vprašanje prepuščeno poslovni presoji naročnika. Ob zapisanem pa ZJN-1 v prvem odstavku 53. člena med drugim določa, da mora naročnik v primeru, če so v ponudbi za dano naročilo ponujene neobičajno nizke cene, preden tako ponudbo zavrne, pisno ali v elektronski obliki zahtevati podrobno obrazložitev vseh postavk ponudbe, za katere meni, da so merodajne in jih mora, upoštevajoč prejete obrazložitve, preveriti. Iz besedila te določbe izhaja, da naročnik ni avtomatično obvezan, da mora od ponudnika, ki ponudi (pre)nizko ceno, zahtevati obrazložitev ponudbene cene, ampak morata biti za to kumulativno izpolnjena dva pogoja: ponudbena cena mora biti neobičajno nizka, naročnik pa mora biti obenem odločen, da bo takšno ponudbo zavrnil. Postopek s preverjanjem t.im. "neobičajno nizkih" cen je torej namenjen varstvu ponudnika, ki je podal "nizko" ceno (in ne naročnika!), v primerih, če bi naročnik želel izločiti njegovo ponudbo iz postopka ocenjevanja zato, ker je ponujeno ceno ocenil kot "neobičajno nizko". Vlagatelj sicer lahko zatrjuje obstoj neobičajno nizke cene, kot je v obravnavanem primeru tudi storil, vendar mora v takšnem primeru navajati dejstva in predložiti konkretne dokaze (5. točka tretjega odstavka 12. člena ZRPJN), ki utemeljujejo njegovo trditev o neobičajno nizki ceni, česar pa vlagatelj v tem revizijskem postopku ni storil. Zgolj zatrjevanje, da so ponudbene cene izbranega ponudnika za prvi sklop nižje od cen drugih ponudnikov, z institutom neobičajno nizke cene nima neposredne pravnorelevatne povezave; osrednji namen instituta v tej zvezi namreč ni neposredno v višini cene, temveč v vprašanju možnosti izvedbe javnega naročila s ponujeno ceno, ki pa ga drugi vlagatelj napada zgolj pavšalno in brez podkrepitve z dokazi.

Ob zapisanem je potrebno kot neutemeljeno zavrniti tudi mnenje drugega vlagatelja (in s tem povezane revizijske navedbe slednjega), da je zahteva po preverjanju ponudbene cene v konkretnem primeru še toliko bolj utemeljena glede na dejstvo, da je izbrani ponudnik za prvi sklop javni zavod, ki naj bi sredstva za delovanje in izvajanje zdravstvene dejavnosti pridobival posredno iz proračuna; kot pravilno izpostavlja naročnik, se storitve predmetnega javnega naročila izbranemu ponudniku za prvi sklop ne bodo plačevale iz proračuna, temveč iz naročnikovih sredstev, hkrati pa ni naročnikova dolžnost (ali pristojnost), da bi v okviru postopkov oddaje javnih naročil nadziral ali preverjal razpolaganje drugih subjektov z dodeljenimi jim javnimi sredstvi.

Vlagateljevih trditev o tem, da predstavlja ponudbena cena izbranega ponudnika dejanje nelojalne konkurence, Državna revizijska komisija ni mogla presojati. Državna revizijska komisija v skladu s 1. in. 4. členom ZRPJN zagotavlja pravno varstvo ponudnikov v vseh stopnjah postopkov oddaje javnih naročil, ki se izvaja z revizijo postopkov oddaje javnih naročil, opredeljenih v predpisih o javnih naročilih, medtem ko je varstvo pred nelojalno konkurenco zagotovljeno v postopkih in pred organi, ki jih opredeljujeta Zakon o varstvu konkurence (Uradni list RS, št. 18/93, 56/99 in 110/02) oz. Zakon o preprečevanju omejevanja konkurence (Uradni list RS, št. 37/04 in 99/04).

Glede revizijskih navedb o tem, da postavljena formula v razpisni dokumentaciji za določitev števila točk glede na oddaljenost ni povsem razumljiva in ne omogoča preizkusa dodelitev števila točk, ter o zatrjevani spornosti določbe razpisne dokumentacije, po kateri naročnik zahteva za posamično skupino delovnih mest opravljanje psiholoških testov na obdobje pet let, Državna revizijska komisija ugotavlja, da jih v trenutni fazi predmetnega postopka oddaje javnega naročila ni več mogoče navajati. Izpostaviti gre namreč, da peti odstavek 12. člena ZRPJN določa, da vlagatelj po preteku roka, določenega za predložitev ponudb oziroma prijav, ne more navajati kršitev, ki so mu bile ali bi mu morale biti znane pred potekom tega roka, pa kljub temu ni vložil zahtevka za revizijo že pred potekom roka, določenega za predložitev ponudb oziroma prijav, razen v primerih, ko dokaže, da zatrjevanih kršitev objektivno ni bilo mogoče ugotoviti pred tem trenutkom. V konkretnem primeru so bila vlagatelju merila (in formule) za izbiro ekonomsko najugodnejše ponudbe ter zanj sedaj sporno določilo o obdobju opravljanja psiholoških testov nedvomno znani že ob prevzemu razpisne dokumentacije, tako pa bi moral tudi revizijski zahtevek, v katerem bi navajal s slednjimi določili razpisne dokumentacije morebiti povezane kršitve, vložiti že pred potekom roka za oddajo ponudb.

V povzetku zgornjih ugotovitev gre zaključiti, da drugi vlagatelj ni uspel izkazati razlogov za predlagano razveljavitev odločitve o oddaji prvega sklopa predmetnega javnega naročila, zato je Državna revizijska komisija, na podlagi 2. alineje prvega odstavka 23. člena ZRPJN, njegov revizijski zahtevek zavrnila kot neutemeljen.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 3. točke izreka tega sklepa.


Prvi in drugi vlagatelj sta v revizijski postopek priglasila stroške, nastale v zvezi z revizijo.

Skladno s tretjim odstavkom 22. člena ZRPJN mora v primeru, če je zahtevek za revizijo utemeljen, naročnik na pisno zahtevo vlagatelju zahtevka za revizijo povrniti potrebne stroške, nastale z revizijo.

Ker noben od vlagateljev s svojim revizijskim zahtevkov ni uspel, je Državna revizijska komisija, na podlagi šestega odstavka 22. člena ZRPJN, zavrnila tudi njuni zahtevi za povrnitev stroškov, nastalih v zvezi z revizijo.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 4. točke izreka tega sklepa.


POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Po končanem postopku pred Državno revizijsko komisijo je sodno varstvo zagotovljeno v postopku povračila škode pred sodiščem splošne pristojnosti (peti odstavek 23. člena ZRPJN).

V Ljubljani, 16.10.2006


Predsednica senata:
Nataša Jeršič, univ. dipl. ekon.,
Članica Državne revizijske komisije












Vročiti:
- DARS, Družba za avtoceste v Republiki Sloveniji, d.d., Ulica XIV. Divizije 4, Celje,
- ZVD, Zavod za varstvo pri delu, d.d., Chengdujska cesta 25, Ljubljana,
- Odvetnica Alenka Pečnik, Ozka ulica 8, Celje,
- Javni zavod Zdravstveni dom "Dr. Jožeta Potrate" Žalec, Prešernova ulica 6, Žalec,
- Zdravstveni dom Ljubljana, Metelkova ulica 9, Ljubljana,
- Republika Slovenija, Ministrstvo za finance, Sektor za javna naročila, gospodarske javne službe in koncesije, Beethovnova 11, Ljubljana,
- Državno pravobranilstvo Republike Slovenije, šubičeva 2, Ljubljana.

Natisni stran