018-346/2006 Kontrola zračnega prometa Slovenije

Številka: 018-346/06-43-3107

SKLEP

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljnjem besedilu: Državna revizijska komisija) je na podlagi 23. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Uradni list RS, št. 78/99, 90/99, 110/02, 42/04, 61/05 in 78/06; v nadaljnjem besedilu: ZRPJN) v senatu članice Nataše Jeršič, kot predsednice senata, ter člana Jožefa Kocuvana in članice Vide Kostanjevec, kot članov senata, ob sodelovanju svetovalke Zlate Jerman, v postopku nadzora nad zakonitostjo postopka oddaje javnega naročila "Pravno in poslovno svetovanje" in na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložil vlagatelj Odvetniška družba Gregorovič-Pungartnik, o.p., d.n.o., Cesta Valentina Orožna 8, šentjur (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika Kontrola zračnega prometa Slovenije, d.o.o., Kotnikova 19a, Ljubljana (v nadaljevanju: naročnik), dne 11.10.2006 soglasno

ODLOČILA

1. Zahtevek za revizijo vlagatelja z dne 25.05.2006 se zavrne.

2. Zahteva vlagatelja za povrnitev stroškov, nastalih v zvezi z revizijo, se zavrne kot neutemeljena.

3. Zahteva naročnika za povrnitev stroškov, nastalih v zvezi z revizijo, se zavrne kot neutemeljena.

Obrazložitev

Naročnik je dne 20.12.2005 sprejel sklep o pričetku predmetnega postopka oddaje javnega naročila. Javni razpis, pod opisom "Javno naročilo za pravno in poslovno svetovanje", je naročnik objavil v Uradnem listu RS, št. 120-121, z dne 30.12.2005, pod številko objave Ob-36721/05, popravke javnega razpisa pa v Uradnem listu RS, št. 37, z dne 07.04.2006, pod številko objave Ob-9852/06, v Uradnem listu RS, št. 51-52, z dne 19.05.2006, pod številko objave Ob-14182/06, ter v Uradnem listu RS, št. 62-63, z dne 16.06.2006, pod številko objave Ob-16939/06.

Z vlogo, z dne 25.5.2006, ki jo je naročnik prejel pred potekom roka za oddajo ponudb dne 26.05.2006, je vlagatelj vložil zahtevek za revizijo, v katerem navaja, da je razpisna dokumentacija sestavljena v nasprotju z Zakonom o javnih naročilih (Uradni list RS, št. 39/00, 102/00 in 2/04; v nadaljevanju: ZJN-1), saj neupravičeno diskriminira odvetnike oziroma odvetniške družbe, diskriminacija pa je zlasti razvidna iz pogoja registracije in nedelitve predmetnega naročila na sklope. Ker naročnik naročila ni razdelil na sklope, je vlagatelju onemogočeno sodelovanje na razpisu v delu, ki se nanaša na pravno svetovanje. Takšen predmet vlagatelja sili, da ponuja tudi storitve informatike oz. da sodeluje v konzorciju, česar pa vlagatelj ne namerava storiti. Vlagatelj meni, da bi moralo biti v skladu z načelom gospodarnosti naročilo razdeljeno na tri logično zaključene sklope, in sicer pravno svetovanje, poslovno svetovanje ter storitve s področja informacijske tehnologije, pri čemer bi bilo odvetniškim družbam omogočeno sodelovanje v prvem sklopu. Po mnenju vlagatelja je tudi objava javnega razpisa neskladna z razpisno dokumentacijo, saj je bil rok za predložitev ponudb spremenjen, v razpisni dokumentaciji pa ni bil popravljen. Kljub spremembi pa je rok za predložitev ponudb glede na njegovo objavo prekratek. Vlagatelj ugovarja tudi načinu določitve pogoja referenc, saj je po njegovem mnenju vrednostni prag ene milijarde previsok, diskriminatoren in ni nujno v povezavi z ustrezno usposobljenostjo ponudnika. Vlagatelj predlaga razveljavitev celotnega postopka oddaje predmetnega naročila.


Naročnik je dne 07.08.2006 sprejel sklep, s katerim je zahtevek za revizijo vlagatelja zavrnil. Naročnik glede diskriminatornosti pogoja za registracijo pojasnjuje, da gre za zakonski pogoj skladno s prvo točko prvega odstavka 42. člena ZJN-1, ki določa, da mora ponudnik izpolnjevati pogoj, da je registriran pri pristojnem sodišču ali drugem organu. V zvezi z objavo roka za oddajo ponudb naročnik navaja, da je skladno z ZJN-1 objavil nov rok za oddajo ponudb in o navedenem obvestil vse prevzemnike razpisne dokumentacije, vključno vlagatelja. Sicer pa je bil rok za oddajo ponudb celo daljši od zakonsko določenega, saj je bilo naročilo v Uradnem listu RS objavljeno že dne 30.12.2005, medtem ko je bil rok določen na dan 26.05.2006. V zvezi s trditvijo vlagatelja glede obveze naročnika, da bi moral predmetno naročilo razdeliti na sklope, naročnik meni, da je samo naročnik tisti, ki je odgovoren za organizacijo svojega poslovanja in edini pristojen za ugotavljanje, katera javna naročila bo oddal in na kakšen način. V konkretnem primeru je osrednja storitev poslovno svetovanje, vse ostale storitve pa so z njo nerazdružljivo povezane. Kot zadnje naročnik glede zahtevanih referenc navaja, da je njihov namen pridobiti kvalificirane ponudnike, ki imajo ustrezno znanje in izkušnje ter so v preteklosti podobne posle že izvajali. Naročnik namreč opravlja občutljivo, tehnološko in organizacijsko zahtevno dejavnost. Naročnik v prihodnje načrtuje večje število zelo zahtevnih postopkov oddaje javnih naročil, med katerimi bodo tudi postopki z vrednostjo nad eno milijardo SIT, zato je postavljen referenčni pogoj sorazmeren glede na predviden obseg razpisanih storitev.

Vlagatelj je z vlogo z dne 21.08.2006 naročnika obvestil o nadaljevanju postopka pred Državno revizijsko komisijo. V vlogi vlagatelj nasprotuje odločitvi naročnika glede povrnitve stroškov naročnika, opozarja na prekoračitev roka za odločitev o revizijskem zahtevku ter dodatno pojasnjuje nestrinjanje z navedbami naročnika v sklepu z dne 07.08.2006.

Naročnik je Državni revizijski komisiji odstopil zahtevek za revizijo skupaj z dokumentacijo o oddaji javnega naročila v odločanje Državni revizijski komisiji.

Državna revizijska komisija je naročnika dne 22.09.2006 zaprosila za podatek o tem, koliko ponudnikov na podlagi analize naročnika o relevantnem trgu izpolnjuje oba v zahtevku za revizijo napadena pogoja registracije in referenc ter kateri ponudniki so to.

Naročnik je dne 28.09.2006 podal odgovor, v katerem je navedel, da izpolnjujejo vse zahtevane pogoje najmanj naslednja podjetja: COWI Group, Deloitte, Ernst & Young, Perenič svetovanje d.o.o., Pricewaterhouse Coopers in Praetor d.o.o.; podatki pa so dostopni na spletnih straneh navedenih podjetij.

Po pregledu dokumentacije o javnem naročilu ter proučitvi utemeljenosti navedb naročnika in vlagatelja je Državna revizijska komisija, na podlagi prvega odstavka 23. člena ZRPJN, odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju.

1. Državna revizijska komisija je najprej presojala navedbe vlagatelja v zvezi z diskriminatornim pogojem za registracijo ter zavezo naročnika, da bi moral skladno z načelom gospodarnosti in načelom zagotavljanja konkurence med ponudniki predmetno naročilo razdeliti na tri logično zaključene sklope, na podlagi česar bi vlagatelj kot odvetniška družba lahko podal ponudbo za sklop, za katerega izpolnjuje pogoje, to je za pravno svetovanje.

Naročnik je v Navodilih ponudnikom za pripravo ponudb za javno naročilo za pravno in poslovno svetovanje, v točki "9.1 Pogoji za ugotavljanje usposobljenosti in sposobnosti", 6. točka, postavil zahtevo po tem, da so ponudniki registrirani za opravljanje dejavnosti 74110 Pravno svetovanje, 74130 Raziskovanje trga in javnega mnenja, 74140 Podjetniško in poslovno svetovanje ter 72100 Svetovanje o računalniških napravah ali 72600 Druge računalniške dejavnosti.
Državna revizijska komisija uvodoma izpostavlja, da zahteva po registriranosti za opravljanje dejavnosti sodi med pogoje iz prvega odstavka 42. člena ZJN-1. Četrti odstavek 47. člena ZJN-1 med drugim določa, da se pri skupnih ponudbah izpolnjevanje pogojev iz 42. člena tega zakona ugotavlja za vsakega izvajalca posamično. Iz navedenega izhaja, da se ne glede na to, da to v razpisni dokumentaciji ni bilo posebej določeno, v predmetnem postopku oddaje javnega naročila v primeru oddaje skupne ponudbe od vsakega od ponudnikov v skupni ponudbi posebej zahteva, da v celoti izpolnjuje zgoraj navedeni pogoj, to je, da je registriran za opravljanje vsake od zgoraj navedenih dejavnosti. Iz določil prvega odstavka 42.a člena ZJN-1 dalje izhaja, da lahko naročnik za izpolnjevanje ekonomsko-finančnih, tehničnih in kadrovskih pogojev določi raven in druge okvire ekonomsko-finančne, tehnične in kadrovske sposobnosti, v obsegu, ki je potreben in sorazmeren z naravo, vsebino, namenom in obsegom javnega naročila. Državna revizijska komisija ugotavlja, da pogoj v zgoraj opredeljeni vsebini ustvarja diferenciacijo med ponudniki, saj ponudnikom, ki ne izpolnjujejo v celoti vsej zgoraj navedenih zahtev, onemogoča uspešno sodelovanje v predmetnem postopku oddaje javnega naročila. Ob zapisanem pa je potrebno ugotoviti, da vlagatelj s svojimi revizijskimi navedbami ni uspel izkazati, da je takšna diferenciacija neupravičena. Odvetnikom in odvetniškim pisarnam naj bi, sledeč razpisni dokumentaciji in skladno z vlagateljevimi revizijskimi navedbami, bilo dejansko onemogočeno, da bi sami uspešno oddali svojo ponudbo v predmetnem postopku oddaje javnega naročila. Ker pa vlagatelj ne pojasnjuje, zakaj bi bila takšna omejitev diskriminatorna, ampak se dejansko opira le na navedbo, da odvetniške družbe ne morejo oddati ponudbe v predmetnem postopku oddaje naročila, pa je potrebno, ob presoji revizijskega zahtevka v mejah, kot jih določa 19. člen ZRPJN, s tem povezane revizijske navedbe, na podlagi pravila trditvenega in dokaznega bremena, zavrniti kot neutemeljene.

Državna revizijska komisija na tem mestu še izpostavlja, da je na podlagi odgovora naročnika z dne 28.09.2006 in na podlagi vpogleda v javne evidence ugotovila, da izpolnjujejo pogoj za zahtevano registracijo vseh dejavnosti v razpisni dokumentaciji tako podjetja Deloitte svetovanje d.o.o., Dunajska 9, Ljubljana, Perenič svetovanje d.o.o., Dunajska 101, Ljubljana in Praetor d.o.o., Aljaževa 7, Ljubljana. Na podlagi navedenega je mogoče zaključiti, da naročnik s tem, ko predmetno naročilo oddaja kot celoto, še vedno zagotavlja konkurenco med ponudniki.


Nadalje, iz določil prvega odstavka 26. člena ZJN-1 izhaja, da naročnik, ob upoštevanju načela gospodarnosti, predmet javnega naročila "lahko oblikuje v smiselno sklenjene celote (v nadaljnjem besedilu: sklope) tako, da jih je mogoče oddajati ločeno. Naročnik ne sme izbrati načina določitve vrednosti tako, da bi se zaradi nižje ocenjene vrednosti izognil uporabi tega zakona glede na mejne vrednosti predmeta javnega naročila.". Citirano določilo ZJN-1, ki naročniku samo po sebi ne nalaga obveznosti oblikovanja javnih naročil v sklope (temveč mu daje le to možnost), pa je potrebno, v nasprotju z drugačnim mnenjem naročnika, interpretirati tudi v smislu omejitev in zahtev, ki izhajajo iz temeljnih načel javnega naročanja, to je predvsem načela zagotavljanja konkurence med ponudniki. Tako gre izpostaviti, da odločitev o tem, ali se bo neko naročilo oddalo po sklopih ali ne, ni stvar povsem proste presoje naročnika, saj mora slednji pri odločitvi o tem vsekakor upoštevati tudi okoliščino, ali je (ne)oddaja naročila po sklopih morebiti diskriminatorna. Tako v primeru, ko bi oddaja javnega naročila kot celote pomenila za potencialne ponudnike bistveno in neutemeljeno otežitev njihove zmožnosti sodelovati v postopku oddaje javnega naročila, zgolj sklicevanje na 26. člen ZJN-1 ne bi utemeljilo naročnikove odločitve za oddajo javnega naročila na tak način. Ne glede na zapisano pa gre v konkretnem primeru ugotoviti, da vlagatelj tudi v tem delu s svojimi revizijskimi navedbami ni uspel izkazati, da je naročnikova odločitev o tem, da naročilo odda kot celoto, v zatrjevanem neskladju s 26. členom ZJN-1, načelom gospodarnosti ter načelom zagotavljanja konkurence med ponudniki. Sicer pa Državna revizijska komisija pritrjuje naročniku, da je v konkretnem primeru glede na dejavnost, ki jo naročnik opravlja, to je kontrola zračnega prometa, letalskih informacij in letalskih komunikacij, naročnikova organizacija dela podprta s projekti na podlagi analize potreb, trga in razpoložljive informacijske tehnologije. Javna naročila temeljijo na poslovnih odločitvah, zato predmet konkretnega naročila ni iskanje svetovalcev za posamezne pravne posle, ampak svetovanje in podpora naročniku v celoti. Storitve pri javnih naročilih zajemajo tako svetovanje pri investicijski dokumentaciji, svetovanje in priprava razpisne dokumentacije, sodelovanje pri pripravi projektne in investicijske dokumentacije ter sodelovanje pri izvedbi postopka oddaje javnih naročil. Iz navedenega je mogoče zaključiti, da pravno svetovanje zajema dejansko le manjši del sodelovanja pri izvedbi postopka oddaje javnega naročila (npr. pri poslovanju in sklepanju pogodb) in bi v primeru delitve konkretnega naročila lahko prišlo do situacije, ko bi naročnik moral en postopek javnega naročila izpeljati s tremi različnimi izvajalci, čeprav je vsako naročilo smiselno zaključena celota.

2. Nadalje je Državna revizijska komisija preverila vlagateljeve trditve v zvezi z rokom za oddajo ponudb.

Iz vpogleda v dokumentacijo predmetnega naročila izhaja, da je naročnik v Uradnem listu RS, št. 50-51/06 dne 19.05.2006 pod št. Ob-14182/06 objavil popravek, v katerem je določil nov rok za sprejemanje ponudb na dan 26.05.2006. Zahteva za objavo popravka je bila posredovana na Uradni list RS dne 16.05.2006. Naročnik je o objavi popravka obvestil prevzemnike razpisne dokumentacije, vključno vlagatelja, z dopisom dne 19.05.2006.

Skladno s 55. členom ZJN-1 mora naročnik objaviti v javnem razpisu in v razpisni dokumentaciji rok, v katerem je treba predložiti ponudbo. Rok za oddajo ponudbe, določen v objavi in razpisni dokumentaciji, mora biti isti. Namen citirane določbe je, da se rok objavi in ne le navede v razpisni dokumentaciji oziroma morebitni njeni naknadni spremembi. Tako tudi navajajo avtorji Zakona o javnih naročilih s komentarjem, str. 546 (Založniška hiša Primath, 2004): Rok za oddajo ponudbe, določen v objavi in razpisni dokumentaciji, mora biti isti. Čeprav je pravilo na videz povsem jasno, pa ga naročniki, s tem, ko zgolj z dopolnitvijo ali spremembo razpisne dokumentacije urejajo nov rok za oddajo ponudbe (prijav), pogosto nenaklepno kršijo." Nadalje pa peti odstavek 25. člena ZJN-1 določa, da mora o podaljšanju roka naročnik pisno obvestiti vse ponudnike, ki so že prejeli razpisno dokumentacijo in spremembo roka objaviti na način, kot je bil objavljen razpis.

Naročnik je v konkretnem postopku ravnal skladno s petim odstavkom ZJN-1, saj je o podaljšanju roka z dopisom dne 19.05.2006 obvestil prevzemnike razpisne dokumentacije, prav tako pa je podaljšanje roka objavil v Uradnem listu RS. Državna revizijska komisija tako ugotavlja, da naročniku v tem delu ni mogoče očitati kršitev določb ZJN-1, saj zakon dejansko ne zahteva, da bi moral naročnik dodatno še spremeniti razpisno dokumentacijo.

Vlagatelj v zahtevku za revizijo tudi zatrjuje, da rok za oddajo ponudb na dan 26.05.2006 ni skladen z 58. členom ZJN-1.

Skladno z 58. členom ZJN-1 mora rok za predložitev ponudbe omogočiti ponudniku, da pripravi pravilno ponudbo. Pri določanju roka za predložitev ponudbe mora naročnik predvideti daljši rok, če se za pripravo ponudbe zahteva pregled obsežne razpisne dokumentacije, obširnih tehničnih specifikacij, ogled lokacije in podobno. V zvezi z navedenim Državna revizijska komisija ugotavlja, da zakon ne določa, da bi morali biti minimalni zakonski roki veljati tudi za primer podaljšanja rokov. Tako tudi navaja Zakon o javnih naročilih s komentarjem, str. 279 (Založniška hiša Primath): "O podaljšanju roka mora naročnik pisno obvestiti vse ponudnike, ki so že prejeli razpisno dokumentacijo in spremembo roka objaviti na način, kot je bil objavljen razpis. Pri tem pa besedila "spremembo roka objaviti na način, kot je bil objavljen razpis" ni mogoče ekstenzivno razlagati, da bi moral hkrati tudi znova začeti teči rok za oddajo ponudb." Zato Državna revizijska komisija na tem mestu vlagateljeve navedbe glede neupoštevanja minimalnega zakonskega roka zavrača kot neutemeljene.

3. Nadalje, je Državna revizijska komisija presodila sporni pogoj naročnika iz razpisne dokumentacije vsaj 1 uspešno izvedenega postopka oddaje javnega naročila v vrednosti nad 1 milijardo SIT.

V točki 9.1 Navodil ponudnikom za pripravo ponudb za javno naročilo za pravno in poslovno svetovanje, "Pogoji za ugotavljanje usposobljenosti in sposobnosti" je kot eden izmed pogojev določen tudi "vsaj 1 uspešno izvedeni postopek oddaje javnega naročila (izdelava razpisne dokumentacije in sodelovanje v postopku) v vrednosti nad 1 milijardo SIT". Vlagatelj meni, da naročnik postavlja nerazumno visoke referenčne zahteve, ne da bi to utemeljil. Glede na obrazložitev naročnika v spremembi razpisne dokumentacije z dne 07.04.2006 pa vlagatelj meni, da bi naročnik lahko kvečjemu zahteval referenco na področju gradenj. Sicer pa vlagatelj meni, da je sporni pogoj diskriminatoren, ker ga izpolnjuje zelo omejeno število ponudnikov pravnih in poslovnih storitev.

Državna revizijska komisija najprej ugotavlja, da vlagatelj ni dokazal svoje trditve, da sporni pogoj izpolnjuje omejen krog ponudnikov, niti zanjo ni predložil relevantnih dokazil, zato je potrebno le-to zavrniti kot neutemeljeno.

Nadalje, vlagatelj zgolj pavšalno navaja, da naročnik povezuje zapletenost javnih naročil z njihovimi vrednostmi, kar naj bi se kazalo zlasti pri opisu storitev, ki so predmet javnega naročila, ter pri referenčnih zahtevah. Ker vlagatelj ob tem ne navaja, v čem naj bi bilo tako opisano naročnikovo ravnanje v neskladju s predpisi s področja oddaje javnih naročil, je potrebno tudi te navedbe zavrniti kot neutemeljene. Ne glede na navedeno pa Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik v spremembi razpisne dokumentacije z dne 07.04.2006, na strani 3-4 konkretno pojasnil, zakaj zahteva reference v takšni višini, in sicer da bo naročnik za obdobje, za katerega razpisuje predmetno naročilo, izvedel večje število postopkov oddaje naročil tako za blago, storitve in gradnje, ki bodo po vsebini in vrednosti bistveno presegli postavljene referenčne pogoje, pri čemer izpostavlja predvsem gradnjo centra za kontrolo zračnega prometa s stolpom ATCC, skupaj s pripadajočimi objekti (vsaj en postopek nad 1 milijardo SIT), nabavo opreme za delovanje novega centra, posodobitev in nabavo sistemov za spremljanje in kontrolo zračnega prometa; določeno obdobje bosta morala vzporedno delovati nov in obstoječ center ATCC.

4. Državna revizijska komisija je nadalje preverila še navedbe vlagatelja v obvestilu o nadaljevanju postopka z dne 21.08.2006 pod 3. točko, glede prekoračitve roka za izdajo sklepa o zavrnitvi zahtevka za revizijo.

Naročnik je sklep Državne revizijske komisije, s katerim je le-ta naročniku naložila, da meritorno odloči o zahtevku za revizijo vlagatelja, prejel dne 21.07.2006 in bi torej moral skladno s prvim odstavkom 16. člena ZRPJN sprejeti odločitev v 15 dneh, torej najkasneje do dne 07.08.2006 (ker se zadnji dan roka izteče na soboto dne 05.08.2006, se rok izteče s prvim naslednjim delovnikom skladno z Zakonom o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 26/99, 96/02, 2/04, 10/04, 69/05, 90/05 in 43/06; v nadaljevanju: ZPP) v povezavi s petim odstavkom 3. člena ZRPJN). Vlagatelj pa bi moral prejeti odločitev naročnika v 20 dneh, to je najkasneje do 12.08.2006. Naročnik je odločitev sprejel 07.08.2006, torej v roku in jo posredoval vlagatelju priporočeno po pošti dne 09.08.2006. Naročnik je s tem, ko je odločitev oddal na pošto, dejansko izpolnil pogoj tudi glede 20 dnevnega roka, saj je krivda, da je vlagatelj dvignil pošto šele 16.08.2006, na strani samega vlagatelja, za kar naročnik ne more nositi posledic. Naročniku tako ni mogoče očitati prekoračitve roka za odločitev o zahtevku za revizijo vlagatelja.



5. V zvezi z dodatnimi navedbami vlagatelja pod 4. točko obvestila o nadaljevanju postopka z dne 21.08.2006 Državna revizijska komisija izpostavlja, da je že v več svojih odločitvah (npr. v zadevah 018-160/2005, 018-270/2005, 018-002/2006, 018-073/2006) v zvezi z razširitvami zahtevkov za revizijo opozorila, da podlago odločitve naročnika o zahtevku za revizijo tvorijo le tista dejstva, ki so bila navedena, in le tisti zahtevki, ki so bili postavljeni do konca postopka v zvezi z zahtevkom za revizijo pred naročnikom. Do tega trenutka morajo biti podane vse procesne predpostavke za dopustnost zahtevka za revizijo, po tem trenutku pa se presoja tudi utemeljenost vlagateljevega zahtevka za revizijo. Naročnik odloči o zahtevku za revizijo ex nunc. Če se vlagatelj ne strinja z odločitvijo naročnika, pa lahko, v skladu s 17. členom ZRPJN, zahteva nadaljevanje postopka pred Državno revizijsko komisijo, vendar vlagatelj pri tem ne more navajati novih dejstev in kršitev oziroma postavljati novih zahtevkov, saj s temi dejstvi in kršitvami oziroma zahtevki ni bil seznanjen naročnik, ko je sprejel svojo odločitev, in zato o njih tudi ni mogel odločati ali se izjaviti. Navedeno pravilo udejanja eno izmed temeljnih načel revizije postopkov javnega naročanja - načelo hitrosti in velja tako za vložitev zahtevka kot tudi za morebitno njegovo dopolnitev (tudi v primeru dodatnih oziroma novih navedb in kršitev oziroma spremembe ali dopolnitve revizijskega predloga v obvestilu o nadaljevanju postopka pred Državno revizijsko komisijo). Ob nasprotnem tolmačenju bi zaobšli 16. člen ZRPJN, ki ureja odločanje naročnika o zahtevku za revizijo pred odločanjem Državne revizijske komisije o njem.

Upoštevajoč navedeno Državna revizijska komisija ugotavlja, da je vlagatelj v obvestilu o nadaljevanju postopka pred Državno revizijsko komisijo z dne 21.08.2006 pod 4. točko prepozno uveljavljal nova dejstva in nove kršitve, zato o njih Državna revizijska komisija ni meritorno odločala.


Glede na vse navedeno Državna revizijska komisija ugotavlja, da trditve vlagatelja v zahtevku za revizijo niso utemeljene, zaradi česar je vlagateljev zahtevek za revizijo kot neutemeljenega zavrnila.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa.

Vlagatelj je skladno z določilom 22. člena ZRPJN zahteval povračilo stroškov, nastalih z revizijo. Državna revizijska komisija je zahtevek za revizijo zavrnila, zato je potrebno, skladno z določilom tretjega odstavka 22. člena ZRPJN, ki povrnitev potrebnih stroškov nastalih z revizijo, veže na utemeljenost zahtevka za revizijo, zavrniti tudi vlagateljevo zahtevo za povračilo stroškov, nastalih z revizijo.

S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa utemeljena.

Iz določil četrtega odstavka 22. člena ZRPJN izhaja, da mora vlagatelj zahtevka za revizijo v primeru, če zahtevek za revizijo ni utemeljen, naročniku na njegovo pisno zahtevo povrniti potrebne stroške, nastale z revizijo. Naročnik je v revizijskem postopku zahteval povrnitev stroškov, nastalih v zvezi z revizijo, in sicer stroške odvetniškega zastopanja ter pravnega svetovanja pri pripravi sklepa o zavrnitvi zahtevka za revizijo po odvetniški tarifi v višini 3000 odvetniških točk in DDV ter 3 % materialnih stroškov. Državna revizijska komisija naročnika na tem mestu opozarja, da iz določil četrtega odstavka 12. člena, drugega odstavka 13. člena ter prvega odstavka 16. člena ZRPJN izhaja, da o vloženem zahtevku za revizijo najprej odloča naročnik. Ob odločanju o zahtevku za revizijo naročnik ne nastopa kot enakopravna pogodbena stranka, temveč na podlagi zakonsko (z ZRPJN) podeljenega pooblastila za odločanje o zahtevku za revizijo, to je za odločanje o pravici vlagatelja do zagotovitve pravnega varstva v postopku oddaje javnega naročila. Ob tem ZRPJN ne določa, da bi se lahko pooblastilo za odločanje o zahtevku za revizijo s pravnim poslom preneslo na drugo osebo javnega ali zasebnega prava (kot je to sicer v prvem odstavku 22. člena ZJN-1 predvideno (zgolj) za vodenje postopkov oddaje javnih naročil). Navedeno sicer ne pomeni, da naročnik (zlasti v primeru, ko sam ne razpolaga z ustreznim pravnim znanjem) za pomoč pri odločanju o zahtevku za revizijo ne bi smel najeti pravnega strokovnjaka, vendar niti ZRPJN niti kakšen drug zakon ne predvideva, da bi lahko naročnik za zastopanje pri samem aktu izdaje odločitve o zahtevku za revizijo pooblastil drugo fizično ali pravno osebo. Vsled navedenemu Državna revizijska komisija ugotavlja, da stroški, katere je naročnik imel zaradi odvetniškega zastopanja in pravnega svetovanja, niso potrebni stroški, nastali z revizijo. Naročnik pa tudi ni specificiral materialnih stroškov, ki naj bi bili potrebni, zaradi česar se naročnikova zahteva za povrnitev stroškov zavrne kot neutemeljena.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 3. točke izreka tega sklepa.




POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Po končanem postopku pred Državno revizijsko komisijo je sodno varstvo zagotovljeno v postopku povračila škode pred sodiščem splošne pristojnosti (peti odstavek 23. člena ZRPJN).


V Ljubljani, Â"Â"Â"Â"Â"11.10.2006


Predsednica senata:
Nataša Jeršič, univ. dipl. ekon.,
Članica Državne revizijske komisije












Vročiti:

- Kontrola zračnega prometa Slovenije, d.o.o., Kotnikova 19a, Ljubljana,
- Odvetniška družba Gregorovič - Pungartnik, o.p., d.n.o., Cesta Valentina Orožna 8, šentjur,
- Republika Slovenija, Ministrstvo za finance, Sektor za javna naročila, gospodarske javne službe in koncesije, Beethovnova 11, Ljubljana,
- Državno pravobranilstvo Republike Slovenije, šubičeva 2, Ljubljana.