018-378/2006 Ministrstvo za gospodarstvo

Številka: 018-378/2006-44-3116

SKLEP

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljnjem besedilu: Državna revizijska komisija) je na podlagi 23. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Uradni list RS, št. 78/99, 90/99, 110/02, 14/03, 42/04, 61/05 in 78/06; v nadaljnjem besedilu: ZRPJN) po članu Jožefu Kocuvanu in ob sodelovanju svetovalke Zlate Jerman, v postopku nadzora nad zakonitostjo postopka oddaje javnega naročila za "Opravljanje varnostno receptorskih storitev in tehničnega varovanja", in na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložil ponudnik Sintal d.d., Litostrojska cesta 38, Ljubljana, ki ga po pooblastilu zastopa Odvetnik Zmago Marovt, Rozmanova 12, Ljubljana (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika Republika Slovenija, Ministrstvo za gospodarstvo, Kotnikova 5, Ljubljana (v nadaljevanju: naročnik), dne 11.10.2006

ODLOČILA

1. Zahtevek za revizijo vlagatelja se zavrne kot neutemeljen.

2. Zahteva vlagatelja za povrnitev stroškov, nastalih z revizijo, se zavrne kot neutemeljena.

3. Zahteva izbranega ponudnika za povrnitev stroškov, nastalih v zvezi z revizijo, se zavrne kot neutemeljena.

Obrazložitev

Naročnik je v Uradnem listu RS, št. 73-74/2006 dne 14.07.2006, pod št. objave Ob-20090/06 objavil javno naročilo po odprtem postopku za oddajo storitve "Opravljanje varnostno receptorskih storitev in tehničnega varovanja".

Naročnik je dne 14.08.2006 izdal odločitev o oddaji javnega naročila šifra 430-44/2006/11, s katerim je kot najugodnejšega ponudnika izbral ponudnika G7, Družba za varovanje d.o.o., špruha 33, Trzin (v nadaljevanju: izbrani ponudnik).

Vlagatelj je dne 21.08.2006 zahteval dodatno obrazložitev odločitve o oddaji naročila in zaprosil za vpogled v ponudbo izbranega ponudnika. Naročnik je dne 23.08.2006 izdal dodatno obrazložitev odločitve o oddaji naročila, v kateri je povzel potek ocenjevanja ponudb in razloge za izbiro izbranega ponudnika.

Zoper odločitev naročnika je vlagatelj preko pooblaščenca dne 04.09.2006 vložil zahtevek za revizijo, s katerim predlaga razveljavitev odločitve naročnika o oddaji naročila, šifra 430-44/2006/11 z dne 14.08.2006 ter povrnitev nastalih stroškov. Vlagatelj najprej izpodbija pravilnost ponudbe izbranega ponudnika in napačno ocenjevanje le-te pri merilu referenc. Vlagatelj meni, da iz predloženih referenc izbranega ponudnika ni mogoče ugotoviti dejanskih vrednosti referenčnih del, saj je izbrani ponudnik pred vsakim navedenim delom zapisal znak ">", ki po mnenju vlagatelja pomeni manj. Poleg tega ne gre za istovrstna dela, saj iz predloženih referenčnih potrdil naročnikov del izhaja, da gre za "storitve varovanja", medtem ko je predmet konkretnega naročila tako opravljanje varnostno receptorskih storitev kot tudi tehničnega varovanja. Nadalje, ponudbe ni podpisal zakoniti zastopnik izbranega ponudnika, ampak povsem druga oseba. Kot zadnje vlagatelj navaja, da predložena bančna garancija ni identična obrazcu iz razpisne dokumentacije. Vlagatelj nato izpodbija še ponudbo ponudnika Varnost Ljubljana - varovanje d.o.o., Staničeva 41, Ljubljana (v nadaljevanju: drugi ponudnik), in sicer iz razloga, ker drugi ponudnik ni predložil lastnega certifikata za sistem vodenja, ob upoštevanju, da je v ponudbi navedel, da bo izvedel storitev samostojno. Nadalje, je drugi ponudnik v nasprotju z lastno izjavo predložil pogodbo o zagotavljanju storitev varovanja nadzornega centra, sklenjeno med Varnost Rival d.o.o. in Pan Elektronik d.o.o., na podlagi česar izhaja, da naj bi storitev varnostno nadzornega centra opravlja podizvajalec. Nazadnje, drugi ponudnik ni podpisal vzorca pogodbe.

Naročnik je z odločbo, šifra 430-44/2006-20 z dne 15.09.2006 zahtevek za revizijo vlagatelja zavrnil in odločbo posredoval neposredno vlagatelju. V zvezi z očitkom vlagatelja glede vrednosti referenčnih del naročnik razume uporabo znaka ">" pred vrednostjo dela tako, da je vrednost posla večja od tiste, ki je napisana poleg znaka. Navedeno je razvidno tudi iz referenčnih potrdil, kjer je z besedo navedeno, da je letna vrednost posla znašala nad npr. 45.000.000,00 SIT. Naročnik je vsa referenčna potrdila preveril po telefonu pri izdajateljih potrdil, tako tudi glede vrste opravljenih storitev, ki ustrezajo predmetu konkretnega razpisa. V zvezi s podpisom ponudbene dokumentacije naročnik navaja, da v razpisni dokumentaciji ni zahteval, da morajo biti vsi dokumenti podpisani in žigosani oziroma parafirani s strani ponudnika, niti da ponudnik predloži pooblastilo zakonitega zastopnika za osebo, ki bo podpisala dokumente. Nadalje, glede ustreznosti bančne garancije naročnik ugotavlja, da predložena bančna garancija v celoti zagotavlja finančno zavarovanje naročnika, elementi, ki so dodani, pa ne spreminjajo bistvenih določil garancije. V zvezi z nepravilnostjo ponudbe drugega ponudnika naročnik navaja, da certifikat za sistem vodenja v razpisni dokumentaciji ni bil zahtevan kot pogoj, ampak le kot eno izmed meril, ki je prineslo 10 točk. Drugi ponudnik je res predložil certifikat podjetja Varnost Rival d.o.o., vendar je ponudbi predložil tudi dokazilo, iz katerega izhaja, da se je navedeno podjetje preimenovalo v Varnost Ljubljana - varovanje d.o.o., iz česar izhaja, da gre za isto pravno osebo. Glede pogodbe o zagotavljanju storitev varnostno nadzornega centra naročnik pojasnjuje, da je v razpisni dokumentaciji dovolil udeležbo podizvajalcev pri zagotavljanju varnostno nadzornega centra. Drugi ponudnik je izjavil, da ponudbo podaja samostojno. Kot zadnje naročnik ugotavlja, da v razpisni dokumentaciji ni zahteval, da mora biti vzorec pogodbe podpisan.

Izbrani ponudnik, ki ga zastopa odvetnica Aleksandra Jurakk, Komenskega 14, Ljubljana, je kot stranski intervenient na strani naročnika dne 21.09.2006 posredoval naročniku prvo pripravljalno vlogo, s katero izpodbija vlagateljeve navedbe glede nepravilnosti ponudbe izbranega ponudnika oziroma napačnega ocenjevanja le-te. Izbrani ponudnik najprej navaja, da znak ">" v splošni matematični rabi pomeni več, kakor izhaja iz izpolnjenega obrazca "Referenčna lista" in 8 priloženih referenčnih potrdil, kjer je izbrani ponudnik jasno navedel, da je letna vrednost posla znašala nad 45.000.000,00 SIT in enako v naslednjih referenčnih potrdilih. Sicer pa naročnik ni zahteval, da morajo ponudniki navesti vrednost posla natančno v zneskih. Glede vrste opravljenih referenčnih del se izbrani ponudnik sklicuje na 54. člen Zakona o javnih naročilih (Uradni list RS, št. 39/00, 102/00 in 2/04; v nadaljevanju: ZJN-1), ki daje naročniku možnost, da od ponudnika zahteva dodatna pojasnila glede referenc, sicer pa so obrazci "Referenčna potrdila" pravilno in v celoti izpolnjeni ter podpisani s strani pogodbenih izvajalcev. V zvezi s podpisom ponudbe izbrani ponudnik navaja, da naročnik v razpisni dokumentaciji ni zahteval, da mora biti ponudba podpisana s strani zakonitega zastopnika oziroma da mora biti priloženo pooblastilo. Izbrani ponudnik pa je tej prvi pripravljalni vlogi priložil pooblastilo, s katerim je zakoniti zastopnik pooblastil osebo za podpis ponudbe. Kot zadnje, izbrani ponudnik glede bančne garancije pojasnjuje, da je predložena bančna garancija enaka vzorcu iz razpisne dokumentacije, dodana pa sta dva odstavka v zvezi z uvedbo evra, ki ne pomenita bistvenega odstopa od vzorca. Izbrani ponudnik se še sklicuje na četrti odstavek 2. člena Pravilnika o vrstah finančnih zavarovanj, s katerimi ponudnik zavaruje izpolnitev svoje obveznosti v postopku oddaje javnega naročila (Uradni list RS, št. 25/04 in 87/04; v nadaljevanju: pravilnik), skladno s katerim ponudnikova bančna garancija ne sme bistveno odstopati od vzorca iz razpisne dokumentacije, vendar pa predložena bančna garancija ne sme vsebovati dodatnih pogojev za izplačilo, krajših rokov, kot jih določi naročnik, nižjega zneska zavarovanja, kot ga določi naročnik ali spremenjene krajevne pristojnosti za reševanje sporov med upravičencem in banko oziroma zavarovalnico.

Vlagatelj je dne 26.09.2006 na Državno revizijsko komisijo vložil zahtevo za nadaljevanje postopka revizije pred Državno revizijsko komisijo, in sicer na podlagi 16. člena ZRPJN, ker ni prejel odločitve naročnika o njegovem zahtevku za revizijo v predpisanem 20-dnevnem roku.

Naročnik je z dopisom z dne 29.09.2006 odstopil celotno razpisno dokumentacijo Državni revizijski komisiji.

Po pregledu dokumentacije o javnem naročilu ter proučitvi navedb vlagatelja in naročnika je Državna revizijska komisija v skladu s prvim odstavkom 23. člena ZRPJN odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju.

Državna revizijska komisija je uvodoma ugotavljala, ali so izpolnjene procesne predpostavke za nadaljevanje predmetnega postopka pred Državno revizijsko komisijo po prvem in drugem odstavku 16. členu ZRPJN. Le-ta določa: " (1) Po preverjanju naročnik odloči o zahtevku za revizijo tako, da v celoti ali delno razveljavi postopek oddaje javnega naročila ali zavrne zahtevek za revizijo. Svojo odločitev mora naročnik sprejeti v roku 15 dni od prejema zahtevka za revizijo in jo posredovati v pisni obliki vlagatelju zahtevka za revizijo. Če naročnik ne odloči v navedenem roku, se šteje, da je zahtevek za revizijo zavrnil. (2) V primeru, da vlagatelj zahtevka za revizijo v 20 dneh od dne, ko je naročnik prejel njegov popolni zahtevek za revizijo, ne prejme odločitve naročnika iz prejšnjega odstavka, lahko nadaljuje postopek pred Državno revizijsko komisijo. O nadaljevanju postopka pred Državno revizijsko komisijo mora vlagatelj zahtevka za revizijo obvestiti tudi naročnika."

Iz predložene dokumentacije naročnika izhaja, da je naročnik vlagateljev zahtevek prejel dne 05.09.2006. Naročnik je dne 15.09.2006 z odločbo, šifra 430-44/2006-20 zavrnil vlagateljev zahtevek za revizijo, katerega je posredoval neposredno vlagatelju na naslov Sintal d.d., Litostrojska 38, Ljubljana, ki je odločbo prejel dne 15.09.2006. Naročnik pa navedene odločbe ni posredoval pooblaščencu vlagatelja, odvetniku Zmagu Marovtu, ki je vložil zahtevek za revizijo na podlagi pooblastila.

ZRPJN ne vsebuje določb glede vročanja pisanj, zato je v revizijskem postopku potrebno smiselno upoštevati določbe Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 26/99, 96/02, 58/03, 2/04, 69/05, 90/05 in 43/06; v nadaljevanju: ZPP). V petem odstavku 3. člena ZRPJN je namreč določeno: "V reviziji postopkov oddaje javnih naročil in v drugih postopkih, urejenih s tem zakonom, se glede vprašanj, ki jih ta zakon ne ureja, smiselno uporabljajo določbe zakona, ki ureja pravdni postopek." Državna revizijska komisija ugotavlja, da je vlagatelj s pooblastilom z dne 04.09.2006, dal odvetniku Zmagu Marovtu, Rozmanova 12, Ljubljana, pooblastilo za zastopanje v postopku revizije javnega naročila za opravljanje varnostno receptorskih storitev in tehničnega varovanja v stavbi Ministrstva za gospodarstvo na Kotnikovi 5 v Ljubljani. Na podlagi navedenega Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik s tem, ko je odločitev o zahtevku za revizijo z dne 15.09.2006 vročil vlagatelju in ne njegovemu pooblaščencu odvetniku Zmagu Marovtu (po katerem je vlagatelj vložil zahtevek za revizijo), kršil 137. člen ZPP. V 137. členu ZPP je namreč določeno: "Kadar ima stranka zakonitega zastopnika ali pooblaščenca, se vročajo pisanja njemu, če ni v tem zakonu drugače določeno. Če ima stranka več zakonitih zastopnikov ali pooblaščencev, zadostuje, da se pisanje vroči enemu izmed njih."

Državna revizijska komisija ob navedenem ugotavlja, da je naročnik s tem, ko ni pravilno vročil odločitve o zahtevku v predpisanem 20-dnevnem roku, povzročil stanje, kakor da ne bi sprejel odločitve in posledično so tako izpolnjeni pogoji za nadaljevanje postopka pred Državno revizijsko komisijo po drugem odstavku 16. člena ZRPJN in je tako vlagateljeva zahteva za nadaljevanje postopka utemeljena.

V nadaljevanju je Državna komisija meritorno odločila o zahtevku za revizijo, kakor izhaja iz nadaljevanja.

1. Državna revizijska komisija je najprej presojala vlagateljeve navedbe glede nepravilnosti naročnikovega ocenjevanja ponudbe izbranega ponudnika pri merilu reference, in sicer glede višine in vrste referenčnih del, s čimer naj bi naročnik po mnenju vlagatelja kršil 7. člen ZJN-1 (načelo enkopravnosti ponudnikov).

Skladno s tretjim odstavkom 50. člena ZJN-1 mora naročnik v razpisni dokumentaciji navesti, opisati in ovrednotiti vnaprej vsa merila za oddajo, ki jih bo uporabil, v vrstnem redu od najpomembnejšega do najmanj pomembnega. Merilo za ocenitev ponudb je lahko skladno z 51. členom ZJN-1 ekonomsko najugodnejša ponudba ali najnižja cena. Ekonomsko najugodnejša ponudba je ponudba, ki ustreza različnim merilom, odvisno od predmeta javnega naročila.
Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik v predmetnem postopku kot merilo uporabil ekonomsko najugodnejšo ponudbo, in sicer ponudbeno ceno (max 50 točk), reference (max 40 točk) in certifikat kakovosti (max 10 točk).

Skladno s 15. točko Navodil ponudnikom za izdelavo ponudbe iz razpisne dokumentacije (v nadaljevanju: navodila) "Merila", 2. podtočko "Reference - max 40 točk" ponudnik navede potrjene reference izvajalcev, pri katerih je v zadnjih treh letih pred oddajo ponudbe dobro izvedel istovrstne storitve - v vrednosti posla najmanj 15.000.000,00 SIT letno z vključenim davkom na dodano vrednost (OBRAZEC 11) skupaj z referenčnimi potrdili naročnikov (OBRAZEC 12) z navedbo kontaktnih oseb in njihovih telefonskih številk. Ponudnik dobi za vsako potrjeno referenco po 5 točk. Največje število referenc, ki bodo upoštevane pri ocenjevanju, je 8. Naročnik bo upošteval izključno zaključene storitve po pogodbi, torej dokazila o že zaključenih storitvah pred oddajo ponudbe. V primeru večletnih pogodb, se mora storitev pred oddajo ponudbe izvajati že najmanj drugo leto, letni pogodbeni znesek pa mora presegati 15.000.000,00 SIT z vključenim davkom na dodano vrednost. V Obrazcu 11 "Referenčna lista" je podano naslednje navodilo: "V tabelo navedite reference izvajalcev, pri katerih ste v zadnjih treh letih pred oddajo ponudbe dobro izvedli istovrstne storitve - v vrednosti posla najmanj 15.000.000,00 SIT letno z vključenim davkom na dodano vrednost in obrazcu priložite referenčna potrdila." V tabeli so predvidene rubrike: referenčni naročnik, kontaktna oseba - tel.št. in vrednost posla v SIT z DDV. V Obrazec 12 "Referenčno potrdilo" pa je potrjevalec referenčne storitve vnesel znesek letne vrednosti posla v SIT.

Iz vpogleda v ponudbo izbranega ponudnika, Obrazec 11, je razvidno, da je le-ta navedel osem referenčnih del, v zadnjem stolpcu "vrednost posla v SIT z DDV" pa je znesek reference, vsak nad 15.000.000,00 SIT, pred vsakim zneskom pa je naveden znak ">". Izbrani ponudnik je predložil osem referenčnih potrdil (Obrazcev 12), izdanih s strani naročnikov del, v vsakem potrdilu pa je navedeno, da je letna vrednost posla znašala nad zneskom, ki je enak tistemu v Obrazcu 11. Državna revizijska komisija ugotavlja, da iz predloženega Obrazca 11 in Obrazcev 12 nedvoumno izhaja, da je izbrani ponudnik opravil referenčna dela v višini nad zneski, ki jih je navedel v Obrazcu 11 in je zadostil zahtevanemu pogoju, to je vrednost posla najmanj 15.000.000,00 SIT. V tem delu ni mogoče pritrditi vlagatelju, da bi moral izbrani ponudnik vnesti natančno vrednost posla, saj tega naročnik nikjer ne zahteva oziroma ne podaja natančnejših navodil, kako izpolniti obrazec; v Obrazcu 12 je podana le opomba, da se bodo upoštevala le tista referenčna potrdila, ki bodo v celoti izpolnjena in podpisana s strani naročnika, za katerega je ponudnik opravil storitve in bodo navedena tudi v referenčni listi. Izbrani ponudnik je tako v celoti zadostil zahtevanim pogojem.

Nadalje je Državna revizijska komisija presodila vlagateljev očitek, da referenčne storitve izbranega ponudnika niso istovrstne storitve. Naročnik je natančno opisal predmet naročila v 1. točki navodil "Predmet javnega razpisa". Naročnik v Obrazcu 12 ni podal navodila, da mora naročnik referenčnega dela natančno navesti oziroma opisati vrsto storitve, ki jih je opravil, ampak je le navedeno: "Potrjujemo, da je ponudnik â?? v zadnjih treh letih pred oddajo ponudbe, izvršil za naše potrebe â??" Naročnik referenčnega dela je torej po prosti presoji navedel naziv storitve. S tem, ko je v obrazcu navedeno "storitev varovanja", je mogoče sklepati, da gre za istovrstne storitve, saj je predmet konkretnega naročila v osnovi povezan z varovanjem. V tem delu Državna revizijska komisija tako ugotavlja, da je izbrani ponudnik predložil v celoti izpolnjene in podpisane Obrazce 12.

2. V zvezi s trditvijo vlagatelja, da ponudbe izbranega ponudnika ni podpisal njegov zakoniti zastopnik, oziroma ni predloženo pooblastilo za podpis osebe, ki je ponudbo podpisala, Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik v navodilih zahteval za pravilnost ponudbe pod točko 5.2 "Izpolnjen obrazec Ponudba (OBRAZEC 3)". Pod točko 8. "Oblika ponudbe" pa je navedeno, da morajo biti vse priloge izpolnjene, podpisane in žigosane s strani ponudnika. Naročnik ni izrecno zahteval, da mora biti ponudba podpisana s strani zakonitega zastopnika ponudnika, tako da je podpis stvar notranje organizacije posameznega ponudnika. Poleg tega pa tudi iz ponudbe vlagatelja ni razvidno, da je podpis na ponudbi prav od osebe, ki je pooblaščena za podpis.

3. Nadalje je Državna revizijska komisija presodila očitek vlagatelja glede neustreznosti predložene bančne garancije izbranega ponudnika.

Vrsto finančnih zavarovanj natančneje ureja pravilnik, na katerega se sklicuje tudi izbrani ponudnik v svoji prvi pripravljalni vlogi z dne 21.09.2006. Skladno z 2. členom pravilnika mora naročnik določiti vrsto finančnih zavarovanj in način predložitve, višino, roke ter vzorec finančnega zavarovanja že v razpisni dokumentaciji. Ponudnikova predložena bančna garancija ne sme bistveno odstopati od vzorca iz razpisne dokumentacije, vendar pa predložena bančna garancija ne sme vsebovati dodatnih pogojev za izplačilo, krajših rokov, kot jih določi naročnik, nižjega zneska zavarovanja, kot ga določi naročnik ali spremenjene krajevne pristojnosti za reševanje sporov med upravičencem in banko oziroma zavarovalnico.

V točki 5.3 navodil in točki 17 "Finančna zavarovanja" je zahtevana originalna bančna garancija za resnost ponudbe v višini 1.000.000,00 SIT, izdana s strani banke, ki mora veljati še najmanj 90 dni od dneva odpiranja ponudb oziroma toliko, kolikor je veljavna ponudba (OBRAZEC 13 - Vzorec bančne garancije za resnost ponudbe je podlaga za izdajo originalne bančne garancije). Iz navedenega torej izhaja, da je vzorec bančne garancije iz razpisne dokumentacije le podlaga za izdajo bančne garancije, saj naročnik ni zahteval, da mora biti vsebina predložene bančne garancije enaka vsebini vzorca.

Na podlagi primerjave med vzorcem bančne garancije iz razpisne dokumentacije in predložene bančne garancije izbranega ponudnika izhaja, da predložena bančna garancija izbranega ponudnika ne vsebuje dodatnih pogojev za izplačilo, krajših rokov, nižjega zneska zavarovanja in spremenjene krajevne pristojnosti za reševanje sporov. Dodana sta dva odstavka glede uvedbe evra kot zakonitega plačilnega sredstva, vendar navedena dopolnitev v ničemer ne vpliva na obveznost banke, ampak gre dejansko le za navedbo posledic, ki bodo nastopile same od sebe z uvedbo evra. Državna revizijska komisija tako ugotavlja, da bančna garancija izbranega ponudnika bistveno ne odstopa od vzorca iz razpisne dokumentacije, zato je ponudba izbranega ponudnika v tem delu pravilna.


4. Kot zadnje, je Državna revizijska komisija presojala navedbe vlagatelja v zvezi z nepravilnostjo ponudbe drugega ponudnika, in sicer glede podizvajalcev in podpisa vzorca pogodbe.

Naročnik je v točki 15 "Merila", podtočki 3. "Certifikat kakovosti - max 10 točk" za pridobljeni certifikat ISO 9001/2000 navedel 10 točk. Naročnik je drugemu ponudniku pri navedenem merilu dodelil 10 točk. Iz vpogleda v ponudbo drugega ponudnika izhaja, da je le-ta predložil potrdilo Slovenskega inštituta za kakovost in meroslovje o skladnosti sistema vodenja s standardom ISO 9001:2000, in sicer za podjetje Varnost Rival d.o.o.. Drugi ponudnik je ponudbi predložil tudi sklep Okrožnega sodišča v Ljubljani z dne 12.01.2006, iz katerega izhaja, da se je družba Varnost Rival d.o.o. preimenovala v družbo Varnost Ljubljana - varovanje d.o.o. in naročnik je v tem delu pravilno ugotovil, da gre za isto pravno osebo in je drugega ponudnika pri navedeni referenci pravilno ocenil z 10 točkami. Sicer pa je potrebno poudariti, da navedeni certifikat kakovosti ni bil zahtevan kot pogoj in četudi ga drugi ponudnik ne bi predložil, bi bila njegova ponudba pravilna, ne bi pa prejela 10 točk pri tem merilu.

V 3. točki navodil "Udeležba podizvajalcev" je naročnik navedel, da udeležba podizvajalcev na tem javnem razpisu ni dovoljena, razen za zagotavljanje varnostno-nadzornega centra, skladno z določili 31. člena Zakona o zasebnem varovanju. V točki 5.11 "Skupna ponudba" pa je predviden način predložitve skupne ponudbe v skupini izvajalcev. Drugi ponudnik je v obrazcu 3 "Ponudba" označil, da ponudbo oddaja samostojno in ne skupno ponudbo v skupini izvajalcev. V tem delu vlagatelj napačno tolmači, da je drugi ponudnik z navedeno označbo izjavil, da ne bo nastopal s podizvajalci, saj je mišljena skupna ponudba in ne nastop s podizvajalci. Naročnik pa v razpisni dokumentaciji ni nikjer zahteval, da morajo ponudniki označiti, ali bodo v delu zagotavljanja varnostno-nadzornega centra nastopali s podizvajalci. V točki 5.5. navodil je zahtevana licenca za upravljanje z varnostno-nadzornim centrom ali pogodba o zagotavljanju uporabe varnostno-nadzornega centra ter veljavno licenco njegovega lastnika za upravljanje z varnostno-nadzornim centrom. Kot opomba je dodano besedilo, da so pogodbo in licenco dolžni dostaviti vsi ponudniki, ki nimajo zagotovljenega lastnega varnostno-nadzornega centra.

Drugi ponudnik je ponudbi predložil Pogodbo o zagotavljanju storitev varnostno nadzornega centra, sklenjeno dne 10.11.2005 med Varnost Rival d.o.o. in Pan Elektronik d.o.o. in Odločbo Ministrstva za notranje zadeve z dne 28.06.2006 za licenco za upravljanje z varnostno-nadzornim centrom, izdano družbi Pan Elektronik d.o.o.. Državna revizijska komisija ugotavlja, da je drugi ponudnik predložil ustrezno pogodbo in licenco in je zato zadostil zahtevam naročnika.

V zvezi s podpisom vzorca pogodbe Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik v točki 5.12 navedel, da mora biti vsaka stran vzorca pogodbe posebej parafirana in žigosana (OBRAZEC 15). Iz vpogleda v predloženi Obrazec 15 drugega ponudnika izhaja, da je vsaka stran pogodbe posebej parafirana in žigosana in je tako ponudba drugega ponudnika tudi v tem delu pravilna.

Glede na vse navedeno Državna revizijska komisija ugotavlja, da je vlagateljev zahtevek za revizijo neutemeljen, saj sta ponudbi izbranega ponudnika in drugega ponudnika v delu, v katerem jima vlagatelj očita nepravilnost, izpolnili zahteve iz razpisne dokumentacije in sta tako pravilni, naročnik pa je obe ponudbi pri spornih merilih pravilno ocenil.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa.

Vlagatelj je v zahtevku predlagal povrnitev stroškov, nastalih z revizijo. Ker je Državna revizijska komisija zahtevek za revizijo zavrnila, tretji odstavek 22. člena ZRPJN pa povrnitev potrebnih stroškov, nastalih z revizijo, veže na utemeljenost zahtevka za revizijo, je potrebno zavrniti tudi zahtevo vlagatelja za povračilo stroškov revizijskega postopka.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa.

Izbrani ponudnik je v prvi pripravljalni vlogi zahteval, da Državna revizijska komisija v primeru, da bo zahtevek za revizijo vlagatelja zavrnila kot neutemeljenega, vlagatelju naloži povračilo stroškov, ki so nastali izbranemu ponudniku kot stranskemu intervenientu v predmetnem postopku, in sicer stroške odvetniškega zastopanja in priprave pripravljalne vloge v višini 3000 točk po odvetniški tarifi z DDV in 3 % materialnih stroškov.

ZRPJN izbranemu ponudniku ne daje posebnega položaja v postopku revizije oddaje javnega naročila. Določa le, da ga mora naročnik obvestiti o vloženem zahtevku za revizijo (drugi odstavek 12. člena ZRPJN) in da je treba sklep Državne revizijske komisije o zahtevku za revizijo oziroma pritožbi vročiti tudi njemu (tretji odstavek 20. člena ZRPJN). Določba 22. člena ZRPJN, ki ureja stroške revizijskega postopka, predvideva le povračilo stroškov vlagatelju zahtevka za revizijo in naročniku, ne pa tudi drugim osebam, ki sicer sodelujejo v postopku oddaje javnega naročila. Državna revizijska komisija zato ugotavlja, da za povračilo stroškov revizijskega postopka izbranemu ponudniku, kadar le-ta sodeluje tudi v samem postopku revizije, ni najti pravne podlage v ZRPJN, zato izbranemu ponudniku ni priznala povrnitve priglašenih stroškov.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 3. točke izreka tega sklepa.




POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Po končanem postopku pred Državno revizijsko komisijo je sodno varstvo zagotovljeno v postopku povračila škode pred sodiščem splošne pristojnosti (peti odstavek 23. člena ZRPJN).

Ljubljana, Â"Â"Â"Â"Â"Â"Â"11.10.2006



Jožef Kocuvan, univ.dipl.ekon.
Član Državne revizijske komisije






Vročiti:
- Republika Slovenija, Ministrstvo za gospodarstvo, Kotnikova 5, Ljubljana
- Odvetnik Zmago Marovt, Rozmanova 12, Ljubljana
- Odvetnica Aleksandra Jurakk, Komenskega 14, Ljubljana
- G7, Družba za varovanje d.o.o., špruha 33, Trzin
- Državno pravobranilstvo RS, šubičeva 2, Ljubljana
- RS, Ministrstvo za finance, Sektor za javna naročila, gospodarske javne službe in koncesije, Beethovnova 11, Ljubljana