018-258/2006 Slovenska turistična organizacija

Številka: 018-258/2006-34-2162

SKLEP

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 22. in 23. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Uradni list RS, št. 78/99, 90/99, 110/02, 42/04, 61/05 in 78/06; v nadaljevanju: ZRPJN) po članici Vidi Kostanjevec, ob sodelovanju svetovalca Aleksandra Petrovčiča, v postopku nadzora nad zakonitostjo postopka oddaje javnega naročila male vrednosti "povpraševanje za spremljanje medijev v Sloveniji od 1.5.2006 do 31.12.2006" in na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložilo podjetje Kliping d.o.o., Trubarjeva 79, Ljubljana (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika Slovenska turistična organizacija, Dunajska cesta 156, Ljubljana (v nadaljevanju: naročnik), dne 28.07.2006

ODLOČILA

1. Zahtevek za revizijo se zavrne kot neutemeljen.

2. Vlagateljeva zahteva za povrnitev stroškov, nastalih v zvezi z revizijo, se zavrne kot neutemeljena.

Obrazložitev

Naročnik je vodil postopek oddaje javnega naročila male vrednosti "povpraševanje za spremljanje medijev v Sloveniji od 1.5.2006 do 31.12.2006".

Dne 10.04.2006 je naročnik izdal sklep o začetku postopka oddaje predmetnega javnega naročila, istega dne je naročnik povabil k oddaji ponudbe več ponudnikov, med njimi tudi vlagatelja.

Naročnik je z obvestilom o oddaji predmetnega javnega naročila, št. 139/2006-BG/LK, obvestil ponudnike, da se izbere za predmetno javno naročilo ponudnik Press Clipping d.o.o., Kraljeviča Marka ulica 5, Maribor (v nadaljevanju: izbrani ponudnik).

Dne 24.05.2006 je naročnik izdal obrazloženo obvestilo o oddaji predmetnega javnega naročila. Naročnik obrazloži v citiranem obvestilu, da je vlagateljevo zahtevo, z dne 10.05.2006, obravnaval kot zahtevo za obrazloženo obvestilo, zato se smiselno ni opredelil do vlagateljevega podrednega zahtevka.

Vlagatelj je dne 05.06.2006 vložil zahtevek za revizijo, v katerem najprej očita naročniku ocenjevanje ponudb v neskladju z opisanim merilom "cena". Vlagatelj pojasnjuje, da je naročnik na drugi strani povpraševanja navedel "... cena za fiksni del - stalni del spremljanja ... max 40 točk", ter da se točke preračunajo po formuli "št. točk = (najnižja ponujena cena / cena ocenjevane ponudbe) * 40". Vlagatelj navaja, da je naročnik tudi zapisal, da po tej formuli dobi najcenejši ponudnik 35 točk. Glede na navedeno vlagatelj meni, da bi moral izbrani ponudnik, ki je ponudil ceno za fiksni del - stalni del spremljanja 480 SIT, prejeti 35 točk oziroma posledično skupaj po vseh merilih 95 točk, namesto prejetih 100 točk. Za svojo ponudbo, v kateri je ponudil drugo najnižjo ponudbeno ceno za fiksni del - stalni del spremljanja v višini 500 SIT, pa vlagatelj meni, da bi morala, glede na citirano merilo, prejeti 38,40 točke, oziroma skupaj po vseh merilih 98,40 točke.
Nadalje vlagatelj očita naročniku pomanjkljivo obrazložitev, ki naj ne bi bila v skladu z drugim odstavkom 78. člena ZJN-1, zaradi česar naj bi bil vlagatelj tudi oviran pri izvrševanju svoje pravice do pravnega varstva v smislu vložitve zahtevka za revizijo.
Zatem vlagatelj očita naročniku, da merila "reference" ni določil dovolj natančno - naročnik v povpraševanju ni natančno določil, ali bo upošteval samo reference iz navedenega triletnega časovnega obdobja, ali ustrezno "starejše" reference, kar naj bi bilo v nasprotju s podtočko a) 2. točke 42.a člena ZJN-1, pri čemer vlagatelj zatrjuje, da mu je to dejstvo postalo znano šele po preteku roka za predložitev ponudb.
V nadaljevanju vlagatelj očita naročniku, da je izbrani ponudnik svoje reference predstavil na način, ki ne ustreza dejanskemu stanju oziroma ne izkazuje sposobnosti izbranega ponudnika.
Kot zadnji očitek vlagatelj navaja, da je izbrani ponudnik navedel reference na način, ki ne odražajo dejanskega stanja. Vlagatelj pojasnjuje, da je izbrani ponudnik navedel stranko "Združena lista socialnih demokratov" in stranko "Socialni demokrati Ljubljana", ter da gre za eno isti stranko, tako da je mogoče to referenco upoštevati samo enkrat. Vlagatelj nadalje pojasnjuje, da je izbrani ponudnik kot reference navedel več strank vlagatelja, iz česar vlagatelj sklepa, da sta v določenem obdobju za določenega ponudnika (pravilneje: stranko oziroma naročnika; opomba Državne revizijske komisije) storitve spremljanja medijev opravljala tako izbrani ponudnik kot tudi vlagatelj. Vlagatelj dodaja še, da so med strankami vlagatelja, ki jih je kot reference navedel tudi izbrani ponudnik, tako na primer naročniki Pristop Ljubljana d.o.o., Agencija Futura Ljubljana, Futura PR, Avditorij Portorož, Patrik Greblo (za slednja vlagatelj pojasnjuje, da ju je mogoče upoštevati zgolj kot eno referenco), DARS, Droga Portorož, Halcom, šOU Ljubljana in TV Paprika.
Vlagatelj predlaga primarno razveljavitev sklepa o izbiri izbranega ponudnika in izbor vlagatelja kot najugodnejšega ponudnika, skladno s povpraševanjem, podredno pa razveljavitev postopka oddaje predmetnega javnega naročila v celoti.

Naročnik je dne 20.06.2006 sprejel odločitev (naročnik jo je poslal vlagatelju 10.07.2006), s katero je zahtevek za revizijo zavrnil kot neutemeljen. Naročnik v obrazložitvi odločitve pojasni, da gre pri merilu "cena" pri tekstu, da po formuli dobi najcenejši ponudnik 35 točk, za očitno pomoto, ki jo je mogoče razbrati iz konteksta celotnega povpraševanja.
Glede očitka v zvezi z obrazloženim obvestilom naročnik pojasni, da je glede na normo drugega odstavka 78. člena dovolj dodatno obrazložil svojo izbiro, poleg tega pa je bil vlagatelj najpozneje dne 26.05.2006 na vpogledu v konkurenčne ponudbe in vso dokumentacijo v zvezi s predmetnim javnim naročilom seznanjen z vsem, kar je očitno pričakoval, da bo izvedel v dodatni obrazložitvi.
Glede očitka vlagatelja, da naročnik merila "reference" ni dovolj natančno opredelil, naročnik pojasni, da je vlagatelj s tem očitkom prepozen glede na normo petega odstavka 16. člena ZRPJN (očitno je imel naročnik v mislih normo petega odstavka 12. člena ZRPJN, kar sledi iz nadaljevanja naročnikove obrazložitve). Ne glede na navedeno prepoznost pa naročnik pojasnjuje, da je kot referenco opredelil opravljanje storitve spremljanja medijev za posameznega naročnika, pri čemer povsem enako presoja referenco, iz katere izhaja, da je izvajalec spremljal medije po npr. vnaprej določenih 10 geslih, in referenco, iz katere izhaja, da gre za spremljanje medijev po npr. 2 določenih geslih. Storitev po mnenju naročnika ostaja ista ne glede na število gesel, spreminja pa se število dobljenih rezultatov. Naročnik ocenjuje, da število gesel, po katerih se spremljajo mediji, ne vpliva na kvaliteto storitev.
Naročnik pa tudi zavrača očitek vlagatelja glede izkazovanja referenc pri izbranem ponudniku. Naročnik kot prvo pojasni, da reference časovno niso omejene. Naročnik nadalje pojasni, da vlagatelj navaja zgolj potencialno možnost kršitev s strani izbranega ponudnika, ne predloži pa nobenih dokazov oziroma so navedbe, glede na časovno neomejenost referenc, pavšalne. Naročnik tudi obrazloži, da ne vidi razloga, zakaj ne bi mogli biti naročniki storitev ločeno npr. Avditorij Portorož in Patrik Greblo, Združena lista socialnih demokratov in Socialni demokrati Ljubljana.

Vlagatelj je z vlogo dne 14.07.2006 naročnika obvestil, da nadaljuje revizijski postopek pred Državno revizijsko komisijo. S to vlogo je vlagatelj tudi priglasil stroške revizijskega postopka, in sicer strošek plačila takse v višini 100.000,00 SIT.

Naročnik je z dopisom dne 18.07.2006, ki ga je Državna revizijska komisija prejela 19.07.2006, le-tej odstopil dokumentacijo o predmetnem javnem naročilu.

Po pregledu dokumentacije o naročilu ter proučitvi utemeljenosti navedb vlagatelja in naročnika je Državna revizijska komisija, v skladu z 22. in 23. členom ZRPJN, odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju.

Državna revizijska komisija je najprej presojala očitek, da je ocenjevanje ponudb v neskladju z opisanim merilom "cena" ("cena za fiksni del - stalni del spremljanja").
Na podlagi vpogleda v spisovno dokumentacijo Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik na drugi strani dokumenta z naslovom "Povpraševanje po izvajalcu spremljanja medijev v Sloveniji", z dne 10.04.2006, navedel merila za izbor ekonomsko najugodnejše ponudbe, in sicer "Cena za fiksni del - stalni del spremljanja ... max 40 točk", "Cena za variabilni del ... max 30 točk" in "Reference ... max 30 točk". Nadalje je naročnik pri merilu "Cena za fiksni del - stalni del spremljanja ... max 40 točk" navedel "točke se preračunajo po naslednji formuli: št. točk = (najnižja ponujena cena / cena ocenjevane ponudbe) * 40". Po tej formuli najcenejši ponudnik dobi 35 točk, vsi ostali pa sorazmerno manjše število točk.". Državna revizijska komisija ugotavlja, da želi vlagatelj v zahtevku za revizijo, da se njemu dodeli po citiranem merilu večje število točk kot izbranemu ponudniku, kljub dejstvu, da je sam ponudil ceno za fiksni del - stalni del spremljanja 500,00 SIT, izbrani ponudnik pa 480,00 SIT (oboje brez DDV). Ob tem pa gre opozoriti na drugi del stavka, ki je zapisan v opisu citiranega merila, in na katerega vlagatelj v svojem izpodbijanju pozabi, in sicer "da vsi ostali dobijo sorazmerno manjše število točk.". Naročnik bi ravno s selektivnim upoštevanjem želje oziroma zahteve vlagatelja ravnal v nasprotju z navedenim drugim delom stavka, saj bi tako vlagatelj, ki je ponudil višjo ceno od izbranega ponudnika za fiksni del, prejel iz tega naslova več točk od izbranega ponudnika, ki je ponudil nižjo ceno za fiksni del.
V posledici zgoraj navedenih ugotovitev je Državna revizijska komisija presodila vlagateljev predmetni očitek kot neutemeljen.
Zatem je Državna revizijska komisija presojala navedbo, da naj obrazložitev ne bi bila v skladu z drugim odstavkom 78. člena ZJN-1, zaradi česar naj bi bil vlagatelj tudi oviran pri izvrševanju svoje pravice do pravnega varstva v smislu vložitve zahtevka za revizijo.
Državna revizijska komisija poudarja, da drugi odstavek 78. člena ZJN-1 določa med drugim, da mora dodatna obrazložitev odločitve o oddaji naročila vsebovati razloge za zavrnitev ponudbe tistega neizbranega ponudnika, ki zahteva dodatno obrazložitev, ter prednosti sprejete ponudbe v razmerju do ponudbe vlagatelja zahteve za dodatno obrazložitev. ZJN-1 ne normira podrobnejše vsebine dodatne obrazložitve oziroma ne predpisuje, kako podrobna mora biti dodatna obrazložitev v odnosu "neizbrani ponudnik, ki zahteva dodatno obrazložitev" - "izbrani ponudnik". Seveda pa naj bi bila dodatna obrazložitev odločitve o oddaji javnega naročila vsaj takšna, da je mogoče razbrati morebitne razloge za nepravilnost, neprimernost oziroma nesprejemljivost ponudbe vlagatelja zahteve za dodatno obrazložitev, oziroma da je mogoče razbrati dodelitev točk po merilih oziroma merilu v smislu 51. člena ZJN-1. Slednje je še zlasti pomembno v primeru, kadar imamo opravka z merilom ekonomsko najugodnejša ponudba (nabor meril) v smislu drugega odstavka 51. člena ZJN-1. Pri morebitni izdaji dodatne obrazložitve odločitve o oddaji naročila mora naročnik hkrati upoštevati (vezano na posamezno konkretno situacijo, ki je različna od primera do primera) tudi določbo tretjega odstavka 78. člena ZJN-1.
Državna revizijska komisija je vpogledala v obrazloženo obvestilo o oddaji javnega naročila, z dne 24.05.2006, ki ga je naročnik posredoval vlagatelju (vlagatelj ga je nesporno prejel, saj se nanj sklicuje v zahtevku za revizijo), in ugotovila, da je naročnik zapisal v le-tem, da so bile ponudbe ocenjene na podlagi meril cena za fiksni del - stalni del spremljanja, cena za variabilni del in reference, ter da je najugodnejši ponudnik za predmetno javno naročilo izbrani ponudnik, ki je zbral 100 točk, vlagatelj pa 97,38 točke. Naročnik nadalje v obrazloženem obvestilu tudi zapiše, da je vlagatelj zahteval tudi vpogled v ponudbe drugih ponudnikov, kar se mu omogoči 26.05.2006 ob 10. uri na sedežu naročnika. Dejstva, da je bil vlagatelju omogočen vpogled v dokumentacijo drugih ponudnikov na sedežu naročnika, pa vlagatelj ne prereka (vlagatelj izrecno navaja v zahtevku za revizijo, da mu je bil citiranega dne omogočen vpogled v ponudbo izbranega ponudnika), poleg tega pa tudi ni jasno, kako bi sicer lahko vlagatelj brez vpogleda navajal npr. poimensko določene reference izbranega ponudnika, ki naj bi bile domnevno sporne, napake pri ocenjevanju po merilu cena za fiksni del - stalni del spremljanja, ki naj bi jih storil naročnik, in koliko točk bi moral v skupnem seštevku prejeti vlagatelj oziroma izbrani ponudnik.
Državna revizijska komisija ugotavlja, da gre šteti, upoštevajoč vsebino obrazloženega obvestila, z dne 24.05.2006, da naročnik slednjega vlagatelju ni posredoval v skladu z drugim odstavkom 78. člena ZJN-1, hkrati pa ugotavlja tudi, da mu je bil očitno omogočen ogled relevantne dokumentacije na sedežu naročnika, s čimer je prišel še do podrobnejših podatkov, glede na določbo citiranega člena ZJN-1. Glede na vsebino zahtevka za revizijo, gornje ugotovitve in upoštevajoč dejstvo, da je naročnik vlagatelju v konkretnem postopku oddaje dopustil vložitev zahtevka za revizijo, torej ni jasno, kako naj bi bil vlagatelj z obrazloženim obvestilom, ki ni v skladu z drugim odstavkom 78. člena ZJN-1, v konkretnem primeru oviran pri izvrševanju svoje pravice do pravnega varstva - pravice do vložitve zahtevka za revizijo.
Glede na navedeno je Državna revizijska komisija vlagateljevo predmetno navedbo oziroma očitek presodila kot neutemeljen.

Zatem je Državna revizijska komisija presojala očitek naročniku, da merila "reference" ni določil dovolj natančno - naročnik v povpraševanju ni natančno določil, ali bo upošteval samo reference iz navedenega triletnega časovnega obdobja, ali ustrezno "starejše" reference, kar naj bi bilo v nasprotju s podtočko a) 2. točke 42.a člena ZJN-1, pri čemer vlagatelj zatrjuje, da mu je to dejstvo postalo znano šele po preteku roka za predložitev ponudb.
Iz spisovne dokumentacije izhaja, da je naročnik že v dokumentu z naslovom "Povpraševanje po izvajalcu spremljanja medijev v Sloveniji", z dne 10.04.2006, ki ga je vlagatelj prejel, kot navaja v zahtevku za revizijo, dne 12.04.2006, navedel pri merilu "Reference ... max 30 točk" zgolj, da ponudnik navede reference s področja spremljanja medijev v Sloveniji, pri čemer je naročnik še pojasnil način točkovanja po tem merilu (formula). Državna revizijska komisija ugotavlja, da je bil oziroma bi moral biti vlagatelj že s citiranim dokumentom seznanjen z domnevno nenatančno opredeljenim merilom "Reference" (to dejstvo mu je bilo oziroma bi mu moralo biti, glede na prejet citirani dokument, nesporno znano pred pretekom roka za predložitev ponudb), pa kljub temu ni vložil zahtevka za revizijo iz tega naslova pred rokom, določenim za predložitev ponudb (ki je bil s citiranim dokumentom določen do 14.04.2006 do 10. ure), kot to določa peti odstavek 12. člena ZRPJN. Zahtevek za revizijo se v skladu s prvim odstavkom 12. člena ZRPJN lahko vloži v vseh stopnjah postopka oddaje javnega naročila, zoper vsako ravnanje naročnika, razen če zakon, ki ureja oddajo javnih naročil, in ZRPJN ne določata drugače. Peti odstavek 12. člena ZRPJN pa predstavlja odmik od pravila prvega odstavka 12. člena ZRPJN glede možnosti vlaganja zahtevka za revizijo v vseh stopnjah postopka oddaje javnega naročila, saj določa, da vlagatelj po preteku roka, določenega za predložitev ponudb oziroma prijav, ne more navajati kršitev, ki so mu bile ali bi mu morale biti znane pred potekom tega roka, pa kljub temu ni vložil zahtevka za revizijo že pred potekom roka, določenega za predložitev ponudb oziroma prijav, razen v primerih, ko dokaže, da zatrjevanih kršitev objektivno ni bilo mogoče ugotoviti pred tem trenutkom. Ker se zainteresirani ponudnik z določili razpisne dokumentacije oziroma z vsebino povabila k oddaji ponudbe seznani praviloma ob prejemu le-tega za posamezen konkreten postopek oddaje javnega naročila, skuša ZRPJN s predhodno navedeno določbo preprečiti situacije, ko ponudnik ob pregledu sicer opazi sporna oziroma domnevno nezakonita določila razpisne dokumentacije oziroma povabila k oddaji ponudbe, vendar zoper njih ne reagira takoj, ker pričakuje ugoden izid, zahtevek za revizijo pa vloži šele potem, ko spozna, da se postopek oddaje javnega naročila zanj ne bo končal ugodno oziroma se ne konča ugodno.
Vsebinska presoja revizijskih navedb o domnevno nenatančno določenem merilu "Reference" torej v konkretnem primeru ni več mogoča, saj bi moral vlagatelj v skladu z določilom petega odstavka 12. člena ZRPJN vložiti zahtevek za revizijo iz naslova te očitane kršitve že pred potekom roka, določenega za predložitev ponudb. Domnevna potencialna kršitev je tako postala po preteku roka, določenega za predložitev ponudb, aksiom, vlagatelj pa je postal prekludiran v možnosti navajanja kršitve iz tega naslova.
Glede na navedeno Državna revizijska komisija ni sledila predmetni navedbi oziroma očitku vlagatelja.

V nadaljevanju pa je Državna revizijska komisija presojala očitek, da je izbrani ponudnik svoje reference predstavil na način, ki ne ustreza dejanskemu stanju oziroma ne izkazuje sposobnosti izbranega ponudnika.
Iz spisovne dokumentacije izhaja (kar je bilo že tudi predhodno ugotovljeno v tem sklepu), da je naročnik v dokumentu z naslovom "Povpraševanje po izvajalcu spremljanja medijev v Sloveniji", z dne 10.04.2006, navedel pri merilu "Reference ... max 30 točk" zgolj, da ponudnik navede reference s področja spremljanja medijev v Sloveniji, pri čemer je naročnik še pojasnil način točkovanja po tem merilu (formula). Naročnik je torej v citiranem dokumentu določil način dokazovanja referenc oziroma boljše ali slabše sposobnosti posameznega ponudnika iz tega naslova (merilo). Na podlagi vpogleda v ponudbo izbranega ponudnika Državna revizijska komisija ugotavlja, da je slednji navedel 277 referenc, na podlagi vpogleda v ponudbo vlagatelja pa Državna revizijska komisija ugotavlja, da je le-ta navedel 274 referenc. Oba ponudnika (vlagatelj in izbrani ponudnik) sta torej navedla v svoji ponudbi reference na način, kot je bil določen v dokumentu z naslovom "Povpraševanje po izvajalcu spremljanja medijev v Sloveniji", z dne 10.04.2006, s tem pa sta tudi izkazala "višino" svoje sposobnosti iz tega naslova na zahtevan način. Ugotoviti gre namreč, da naročnik v citiranem dokumentu nikjer ni zahteval podrobnejše opredelitve referenc, razen da je potrebno navesti reference s področja spremljanja medijev v Sloveniji. Iz spisovne dokumentacije izhaja, da je naročnik, glede na zahtevano, upošteval pri ocenjevanju reference kot so bile navedene v ponudbi izbranega ponudnika oziroma ponudbi vlagatelja.
Glede na navedeno Državna revizijska komisija ni sledila predmetnemu očitku vlagatelja.

Kot zadnjega je Državna revizijska komisija obravnavala očitek vlagatelja, da je izbrani ponudnik navedel reference na način, ki ne odražajo dejanskega stanja.
Vlagatelj pojasnjuje, da je izbrani ponudnik navedel stranko "Združena lista socialnih demokratov" in stranko "Socialni demokrati Ljubljana", ter da gre za eno in isto stranko, tako da je mogoče to referenco upoštevati samo enkrat (ti dve referenci očitno nista več sporni, saj je izbrani ponudnik naročniku pojasnil, da gre za pravno nasledstvo, zato se lahko prizna kot ena referenca, kar je naročnik izrecno navedel v odločitvi o zahtevku za revizijo). Vlagatelj nadalje pojasnjuje, da je izbrani ponudnik kot reference navedel več strank vlagatelja, iz česar vlagatelj sklepa, da sta v določenem obdobju za določenega ponudnika (pravilneje: stranko oziroma naročnika; opomba Državne revizijske komisije) storitve spremljanja medijev opravljala tako izbrani ponudnik kot tudi vlagatelj. Vlagatelj dodaja še, da so med strankami vlagatelja, ki jih je kot reference navedel tudi izbrani ponudnik, tako na primer naročniki Pristop Ljubljana d.o.o., Agencija Futura Ljubljana, Futura PR, Avditorij Portorož, Patrik Greblo (za slednja vlagatelj pojasnjuje, da ju je mogoče upoštevati zgolj kot eno referenco), DARS, Droga Portorož, Halcom, šOU Ljubljana in TV Paprika.
Naročnik v dokumentu z naslovom "Povpraševanje po izvajalcu spremljanja medijev v Sloveniji", z dne 10.04.2006, kot je že tudi predhodno ugotovljeno v tem sklepu, nikjer ni zahteval podrobnejše opredelitve referenc, razen da je potrebno navesti reference s področja spremljanja medijev v Sloveniji. Iz tega sledi tudi, da naročnik v citiranem dokumentu referenc ni časovno omejil. Poleg tega pa Državna revizijska komisija ne vidi načelno nič spornega v morebitnem hkratnem / istočasnem (pogodbenem) sodelovanju izbranega ponudnika in vlagatelja z isto stranko oziroma naročnikom. Vsled časovne neopredeljenosti merila "reference" in glede na načelno dopustnost hkratnega morebitnega pogodbenega sodelovanja izbranega ponudnika in vlagatelja z istim naročnikom, Državna revizijska komisija zavrača navedbo vlagatelja glede referenc izbranega ponudnika z naročniki, ki naj bi bili tudi (pogodbene) stranke vlagatelja (Pristop Ljubljana d.o.o., Agencija Futura Ljubljana, Futura PR, Avditorij Portorož, Patrik Greblo, DARS, Droga Portorož, Halcom, šOU Ljubljana in TV Paprika). Prav tako Državna revizijska komisija ne vidi omejitev (sploh pa upoštevajoč še vlagateljeve zgolj pavšalne navedbe), zakaj ne bi smel imeti izbrani ponudnik hkrati morebitnega pogodbenega razmerja z Avditorijem Portorož kot morebitno pravno osebo in Patrikom Greblom kot morebitno fizično osebo. Nenazadnje je tudi vlagatelj kontradiktoren s svojimi trditvami, saj v navajanju Avditorija Portorož in Patrika Grebla najprej zatrjuje, da gre le za eno referenco in ne dve, po drugi strani pa v kontekstu referenc, ki naj bi jih imela vlagatelj in izbrani ponudnik "skupne", navaja ta dva naročnika ločeno, torej ju priznava kot dve možni ločeni referenci.
Glede na navedeno Državna revizijska komisija ni sledila predmetnemu očitku vlagatelja.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa.

Vlagatelj je zahteval povračilo stroškov, nastalih z revizijo. Glede na to, da je Državna revizijska komisija zavrnila zahtevek za revizijo kot neutemeljen, je posledično, skladno s tretjim odstavkom 22. člena ZRPJN, morala zavrniti tudi vlagateljevo zahtevo za povračilo stroškov revizijskega postopka.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa.


POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Po končanem postopku pred Državno revizijsko komisijo je sodno varstvo zagotovljeno v postopku povračila škode pred sodiščem splošne pristojnosti (peti odstavek 23. člena ZRPJN).


Ljubljana, 28.07.2006




Vida Kostanjevec, univ. dipl. prav.
Članica Državne revizijske komisije





















Vročiti:
- Slovenska turistična organizacija, Dunajska cesta 156, Ljubljana,
- Kliping d.o.o., Trubarjeva 79, Ljubljana,
- Press Clipping d.o.o, Kraljeviča Marka ulica 5, Maribor
- Državno pravobranilstvo Republike Slovenije, šubičeva 2, Ljubljana,
- Republika Slovenija, Ministrstvo za finance, Sektor za javna naročila, gospodarske javne službe in koncesije, Beethovnova 11, Ljubljana.