018-361/2006 Mestna občina Maribor

Številka: 018-361/2006-45-3051

SKLEP

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljnjem besedilu: Državna revizijska komisija) je na podlagi 22. in 23. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Ur. l. RS, št. 78/99, 90/99, 110/02, 42/04, 61/05 in 78/06; v nadaljnjem besedilu: ZRPJN) v senatu članice Vide Kostanjevec kot predsednice senata, ter člana Jožefa Kocuvana in članice Nataše Jeršič kot članov senata v postopku nadzora nad zakonitostjo postopka oddaje javnega naročila za izvajanje vzdrževanja parkirišč, parkirne opreme in pobiranja parkirnine na plačljivih javnih parkiriščih, sklepanje pogodb z najemniki ter prodaja vrednostnih kartic, ki ga je vložilo podjetje 1. NIGRAD javno komunalno podjetje d.d., Zagrebška 30, Maribor, ki ga zastopa odvetnik Zvonko Kolšek, Cankarjeva 19, Maribor, 2. podjetje CITY MB d.o.o., Ulica heroja Bračiča 6, Maribor, ki ga zastopa odvetnik Bogomir Kobal, Ulica Vita Kraigherja 8/II, Maribor (v nadaljevanju: vlagatelja), zoper ravnanje naročnika Mestna občina Maribor, Mestna uprava, Ulica heroja Staneta 1, Maribor (v nadaljevanju: naročnik), dne 4.10.2006 soglasno

ODLOČILA

1. Zahtevkoma za revizijo se ugodi tako, da se Obvestilo o oddaji naročila, št. 34001-457/2006 0800 DPO, z dne 28.6.2006 razveljavi.

2. Naročnik je prvemu vlagatelju dolžan povrniti stroške, nastale v zvezi z revizijo, v višini 234.640,00 SIT, v roku 15 dni od prejema tega sklepa, pod izvršbo. Višja stroškovna zahteva vlagatelja se zavrne.

3. Naročnik je drugemu vlagatelju dolžan povrniti stroške, nastale v zvezi z revizijo, v višini 499.960,00 SIT, v roku 15 dni od prejema tega sklepa, pod izvršbo. Višja stroškovna zahteva vlagatelja se zavrne

Obrazložitev

Naročnik je javni razpis za izvedbo vzdrževanja parkirišč, parkirne opreme in pobiranja parkirnine na plačljivih javnih parkiriščih objavil v Uradnem listu RS, št. 51-52, z dne 19.5.2006, pod št. objave Ob-13993/06. Naročnik je dne 28.6.2006 izdal Obvestilo o oddaji predmetnega javnega naročila, iz katerega izhaja, da naročnik ni prejel nobene pravilne ponudbe, zaradi česar je v nadaljevanju sprejel odločitev, da se predmetno naročilo ne odda nobenemu izmed ponudnikov.

Prvi vlagatelj je dne 7.8.2006 pravočasno vložil zahtevek za revizijo, v katerem ugotavlja, da je njegova ponudba pravilna. Vlagatelj pri tem navaja, da je naročnik štel vlagateljevo ponudbo za nepravilno, ker naj bi bila njegova izjava o izdaji bančne garancije za dobro izvedbo pogodbenih obveznosti, katero je izdala Nova KBM dne 8.6.2006, izpolnjena v nasprotju z vsebino razpisne dokumentacije. Banka je po vlagateljevih navedbah v omenjeno izjavo namesto višine (zneska) SIT vpisala v izjavo "da bo izdala nepreklicno in brezpogojno garancijo za dobro izvedbo pogodbenih obveznosti v višini 5% pogodbene vrednostiâ??". Po vlagateljevem mnenju je izjava banke o izdaji garancije povsem v skladu z določili 2. točke razpisne dokumentacije na str. 10. Po mnenju vlagatelja je odločitev naročnika, da je izjava o garanciji nepravilna, ker v njej ni naveden znesek, napačna. Vlagatelj namreč v tej fazi postopka ni mogel v izjavo vpisati pogodbene vrednosti, ker ta še ni bila ne opredeljena niti dogovorjena, zaradi česar je njegova izjava, dana s strani Nove KBM d.d., ne glede na strogo formalno in vsebinsko obličnost skladna z določili razpisne dokumentacije. Pogodbena vrednost je tako določljiva v SIT in jo je mogoče vpisati v bančno garancijo šele po sklenitvi pogodbe (v roku 10. delovnih dni), kot to določa razpisna dokumentacija in ne prej, torej v fazi izdaje same izjave. Na podlagi navedenega vlagatelj predlaga, da se delno razveljavi postopek o oddaji javnega naročila, ki se nanaša na sprejeto odločitev o neizbiri nobene ponudbe. Vlagatelj nadalje zahteva povrnitev stroškov nastalih z revizijo, in sicer za zahtevek za revizijo v višini 1000 točk, povračilo materialnih stroškov v višini 20 točk, oboje povečano za 20% DDV in za plačano takso v višini 200.000,00 SIT.

Drugi vlagatelj je dne 18.8.2006 pravočasno vložil zahtevek za revizijo, v katerem ugotavlja, da je njegova ponudba tako popolna kot tudi pravilna. Drugi vlagatelj pri tem poudarja, da je pri pripravi ponudbe ravnal v skladu z razpisno dokumentacijo, ki v XII. Poglavju v 2. točki izrecno navaja, da bo ponudnik, ki bo na razpisu uspel, moral za dobro izvedbo pogodbenih obveznosti naročniku izročiti bančno garancijo v višini 5 % od vrednosti pogodbe. Drugi vlagatelj je skladno z navedenim naročniku predložil izjavo Nove KBM, ki vsebuje navedeno določilo. Drugi vlagatelj pri tem opozarja, da se z navedeno izjavo banka zavezuje, da bo ustrezno bančno garancijo izdala v primeru, če bo ponudnik izbran. Poleg tega po navedbah vlagatelja naročnik v razpisni dokumentaciji sam navaja določeno toleranco glede vsebinskih odstopanj pri zahtevanem finančnem zavarovanju, saj naročnik v 2. odstavku iste točke navaja, da se kot ustrezna šteje tudi druga oblika zavarovanja ( pri zavarovalnicah), katera pa po vsebini ne smejo bistveno odstopati od vzorca bančne garancije. Predložena izjava po vlagateljevem mnenju od vzorca nikakor bistveno ne odstopa. Vlagatelj pri tem še opozarja na neskladje v razpisni dokumentaciji, in sicer med vzorcem izjave banke, ki se glasi na SIT in na besedilo razpisne dokumentacije v XII. Poglavju točke 2, kjer naročnik navaja, da bo zahteval garancijo v višini 5 % od vrednosti pogodbe. Ker je odstopanje od vzorca po vlagateljevem mnenju malenkostno in nebistveno, kajti izjava banke je v skladu z razpisno dokumentacijo, razen tega pa neskladje med vzorcem izjave in originalno izjavo ni navedeno kot razlog za nepravilno ponudbo, naročnik ponudbe iz tega razloga ne bi smel šteti za nepravilno.
Po vlagateljem mnenju je neutemeljena tudi naročnikova navedba v obrazložitvi, da vlagatelj ponudbe naj ne bi označil, kot je to zahtevano v 3. odstavku poglavja XXI. Vlagatelj pri tem opozarja, da je za pregrade uporabil naročnikovo razpisno dokumentacijo z zahtevanimi označbami. Vlagatelj pri tem opozarja, da je drugi ponudnik za pregradne liste uporabil lastne liste in ne tistih iz razpisne dokumentacije, naročnik pa konkretnih pisarniških navodil o načinu spenjanja v mapo v razpisni dokumentaciji ni navedel. Na podlagi navedenega vlagatelj predlaga, da se naročnikovo Obvestilo o oddaji naročila z dne 28.6.2006 razveljavi, za izvajalca po tem javnem naročilu pa se izbere drugega vlagatelja. Vlagatelj nadalje zahteva povrnitev stroškov nastalih z revizijo, in sicer za zahtevek za revizijo v višini 3000 točk, pregled dokumentacije 50 točk, poročilo stranki 50 točk, povračilo materialnih stroškov v višini 2% od skupnega zneska, vse povečano za 20% DDV in za plačano takso v višini 100.000,00 SIT.

Prvi vlagatelj je z dopisom, z dne 11.9.2006, drugi pa z dopisom z dne 12.9.2006, obvestil naročnika, da bo postopek nadaljeval pred Državno revizijsko komisijo. Ker nobeden od obeh vlagateljev s strani naročnika ni prejel odločitve na vložen zahtevek za revizijo, sta oba vlagatelja postopek nadaljevala na podlagi 2. odstavka 16. člena ZRPJN pred Državno revizijsko komisijo.

Naročnik je z dopisom, z dne 18.9.2006, ki ga je Državna revizijska komisija prejela dne 20.9.2006, odstopil zahtevek za revizijo skupaj z dokumentacijo o oddaji javnega naročila v odločanje Državni revizijski komisiji.

Po pregledu dokumentacije o javnem naročilu ter preučitvi navedb vlagatelja in naročnika je Državna revizijska komisija, skladno z določilom 3. alineje 1. odstavka 23. člena ZRPJN, ter skladno z določilom 6. odstavka 22. člena ZRPJN, odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa in sicer iz razlogov, navedenih v nadaljevanju.

Med strankami je sporno, ali sta oba vlagatelja izjavo banke o izdaji bančne garancije za dobro izvedbo pogodbenih obveznosti predložila v nasprotju z razpisno dokumentacijo, zaradi česar bi bila lahko njuna ponudba posledično nepravilna. Državna revizijska komisija v obravnavanem primeru ugotavlja, da je zahtevana izjava v obeh primerih predložena skladno z razpisno dokumentacijo, zaradi česar ponudbi iz tega razloga nista nepravilni.

Državna revizijska komisija je v celoti sledila navedbam tako prvega kot tudi drugega vlagatelja, da se s predložitvijo spornega obrazca banka zgolj zavezuje, da bo banka ustrezno bančno garancijo izdala v primeru, če bo ponudnik izbran in da je naročnik v 2. točki XII. poglavja Navodil ponudnikom za izdelavo ponudbe pri finančnem zavarovanju pristal na določena vsebinska odstopanja. Naročnik sicer v IX. poglavju Navodil ponudnikom za izdelavo ponudbe navaja, da bo ob pregledu ponudb izločil kot nepravilne vse tiste ponudbe, pri katerih se ugotovijo nepravilnosti, med drugim tudi to, da predloženo finančno zavarovanje za resnost ponudbe odstopa od vzorca iz razpisne dokumentacije. Vendar se zahtevana stroga obličnost, ki ima za posledico takojšnjo nepravilnost ponudbe, nanaša zgolj na finančno zavarovanje za resnost ponudbe, ne pa tudi na finančno zavarovanje za dobro izvedbo pogodbenih obveznosti. Pri slednjem Državna revizijska komisija ugotavlja, da naročnik v 2. odstavku 2. točke XII. Navodil pri predložitvi zavarovanja dopušča celo določeno odstopanje od vzorca bančne garancije, pri čemer takšno odstopanja ne sme biti bistveno. Kar pomeni, da naročnik dopušča, da se obrazec sicer lahko glasi drugače od predloženega vzorca, vendar pri tem od njega ne sme bistveno odstopati. Pravilnik o vrstah Pravilnik o vrstah finančnih zavarovanj, s katerimi ponudnik zavaruje izpolnitev svoje obveznosti v postopku oddaje javnega naročila (Ur. L. RS, št. 25/04), ki predstavlja pravno podlago v XII. poglavju Navodil določenih zahtev, v 4. odstavku 1. člena jasno eksemplifikativno našteva, da bistveno odstopanje pomeni, da predložena bančna garancija ne sme vsebovati dodatnih pogojev za izplačilo, krajših rokov, kot jih določi naročnik, nižjega zneska zavarovanja, kot ga določi naročnik ali spremenjene krajevne pristojnosti za reševanje sporov med upravičencem in banko oziroma zavarovalnico. Državna revizijska komisija pri tem naročnika opozarja, da je potrebno skladno z argumentom simile ad simili v razpisni dokumentaciji zahtevane dokumente tako bančno garancijo pri banki kot zavarovanje pri zavarovalnici obravnavati enako. Kar pomeni, če so dovoljena določena odstopanja od vzorca pri zavarovanjih, so dopustna tudi pri bančnih garancijah, vendar pri tem nobena ne smejo biti bistvena. V obravnavanem primeru državna revizijska komisija ugotavlja, da v obeh primerih s strani Nove KBM d.d. dana bančna garancija, s katero se banka zavezuje, da bo izdala nepreklicno in brezpogojno garancijo za dobro izvedbo pogodbenih obveznosti v višini 5% pogodbene vrednosti, bistveno ne odstopa od danega vzorca (obrazec 8/2) v smislu 4. odstavka 1. člena omenjenega Pravilnika. Kajti zajamčena vrednost izjave s strani banke je vrednostno skladna z zahtevami iz 2. točko XII. poglavja Navodil in zato tudi bistveno ne odstopa od obrazca 8/2. Pri tem pa Državna revizijska komisija še poudarja, da naročnikovo prvotno navajanje v 2. točki XII. poglavja Navodil, kjer je prvotno podana zahteva po bančni garanciji za dobro izvedbo pogodbenih obveznosti izražena v deležu 5 %, pozneje pa je ta ista zahteva izražena v znesku SIT, skladno s 1. odstavkom 23. člena Zakona o javnih naročilih-1 (Ur. l. RS, št. 39/00,102/00, 2/04, v nadaljevanju ZJN-1) ne sme iti v škodo ponudnikov. Na podlagi navedenega je bilo potrebno zahtevkoma obeh vlagateljev ugoditi.

Pri tem pa Državna revizijska komisija drugega vlagatelja opozarja, da ima v revizijskem postopku pri odločanju o revizijskem zahtevku zgolj kasatorična in ne reformatična pooblastila. Kar pomeni, da lahko Državna revizijska komisija na podlagi 23. člena ZRPJN o zahtevku odloči zgolj tako, da bodisi zahtevek za revizijo zvrže, zavrne ali zahtevku ugodi tako, da bodisi postopek oddaje javnega naročila v celoti ali delno razveljavi. Kar pomeni, da Državna revizijska komisija s svojim sklepom ne more nadomestiti naročnikove odločitve o izbiri najugodnejšega ponudnika ali druge odločitev v postopku oddaje javnega naročila. Revizija postopka tako zgolj preprečuje nezakonito izbiro pogodbene stranke, medtem ko odločitev o izbiri še vedno ostaja v rokah naročnika (Mužina, Aleksij: Pravno varstvo v postopkih oddaje javnih naročil, Odin 2002, str. 309). Na podlagi navedenega je bilo zato potrebno zahtevku drugega vlagatelja, v katerem zahteva, da se za izvajalca v predmetnem javnem naročilu izbere njega, zavrniti.

Med naročnikom in drugim vlagateljem pa je tudi sporno, ali je drugi vlagatelj ponudbo opremil in označil skladno z razpisno dokumentacijo. Državna revizijska komisija ugotavlja, da je drugi vlagatelj pravilno oddal svojo ponudbeno dokumentacijo.

Iz 3. odstavka 1. točke XXI. poglavja Navodil namreč izhaja, da mora ponudnik ponudbeno dokumentacijo oddati speto v mapo oz. register tako, da so posamezna poglavja ločena s pregradnimi listi, ki so del razpisne dokumentacije in na katerih so navedeni naslovi posameznih poglavij ter vsebina zahtevanih dokumentov. Državna revizijska komisija na podlagi predložene dokumentacije ugotavlja, da je vlagatelj pravilno ločil dokumentacijo s pregradnimi listi, na katerih so prav tako navedeni zahtevani posamezni naslovi poglavij. V kolikor je imel naročnik v mislih uporabo pregradnih kartonov, bi moral to posebej definirati, česar pa naročnik v obravnavanem primeru ni storil. Naročnik bi moral natančneje opredeliti svoje zahteve, medtem ko nejasnost zahtev skladno s 1. odstavkom 23. člena ne sme iti v škodo vlagatelja, zaradi česar je bilo potrebno vlagateljevemu zahtevku ugoditi.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa.

Prvi vlagatelj je v revizijski postopek priglasil naslednje stroške, nastale v zvezi z revizijo:
- v višini 200.000,00 SIT za takso za revizijo,
- v protivrednosti 1.000 točk po veljavni Odvetniški tarifi, povečano za 20% DDV, za stroške priprave revizijskega zahtevka,
- v protivrednosti 20 točk po veljavni Odvetniški tarifi, povečano za 20% DDV, za materialne stroške.

Drugi vlagatelj je v revizijski postopek priglasil naslednje stroške, nastale v zvezi z revizijo:
- v višini 100.000,00 SIT za takso za revizijo,
- v protivrednosti 3.000 točk po veljavni Odvetniški tarifi, povečano za 20% DDV, za stroške priprave revizijskega zahtevka,
- v protivrednosti 50 točk po veljavni Odvetniški tarifi, povečano za 20% DDV, za poročilo stranki,
- v protivrednosti 50 točk po veljavni Odvetniški tarifi, povečano za 20% DDV, za pregled dokumntacije
- materilani stroški 2% od skupnega zneska.

Državna revizijska komisija, na temelju določil 6. odstavka 22. člena ZRPJN, prvemu vlagatelju priznava naslednje stroške, nastale v zvezi z revizijo:
- v višini 100.000,00 SIT za takso za revizijo,
- v protivrednosti 1.000 točk po veljavni Odvetniški tarifi (glede na vrednost spornega predmeta), povečano za 20% DDV, za stroške priprave revizijskega zahtevka, skupaj tako v višini132.000,00 SIT,
- v protivrednosti 20 točk po 13. členu veljavne Odvetniške tarife, povečano za 20% DDV, za materialne stroške, skupaj tako v višini 2.640,00 SIT.

Državna revizijska komisija prvemu vlagatelju ni priznala povračila takse v višini 200.000,00 SIT, saj je iz predloženega plačilnega naloga z dne 24.8.2006 razvidno, da je prvi vlagatelj plačal zgolj 100.000,00 SIT. Naročnik je tako vlagatelju dolžan povrniti stroške, nastale v zvezi z revizijo, skupaj v višini 234.640,00 SIT, v roku 15 dni od prejema tega sklepa, pod izvršbo. Višja stroškovna zahteva vlagatelja se zavrne.

Državna revizijska komisija, na temelju določil šestega odstavka 22. člena ZRPJN, drug vlagatelju priznava naslednje stroške, nastale v zvezi z revizijo:
- v višini 100.000,00 SIT za takso za revizijo,
- v protivrednosti 3.000 točk po veljavni Odvetniški tarifi (glede na vrednost spornega predmeta), povečano za 20% DDV, za stroške priprave revizijskega zahtevka, skupaj tako v višini 396.000,00 SIT,
- v protivrednosti 30 točk po 13. členu veljavne Odvetniške tarife, povečano za 20% DDV, za materialne stroške, skupaj tako v višini 3.960,00 SIT.

Državna revizijska komisija vlagatelju ne priznava drugih priglašenih stroškov, saj so le-ti zajeti v stroških priprave zahtevka za revizijo. Naročnik je vlagatelju dolžan povrniti stroške, nastale v zvezi z revizijo, v višini 499.960,00 SIT, v roku 15 dni od prejema tega sklepa, pod izvršbo. Višja stroškovna zahteva vlagatelja se zavrne.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa.

POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Po končanem postopku pred Državno revizijsko komisijo je sodno varstvo zagotovljeno v postopku povračila škode pred sodiščem splošne pristojnosti (5. odstavek 23. člena ZRPJN).

V Ljubljani, dne 4.10.2006

Vida Kostanjevec, univ.dipl.prav.
članica Državne revizijske komisije


Vročiti:

- Zvonko Kolšek, Cankarjeva 19, 2000 Maribor
- odvetnik Bogomir Kobal, Ulica Vita Kraigherja 8/II, Maribor
- Mestna občina Maribor, Mestna uprava, Ulica heroja Staneta 1, Maribor
- Državno pravobranilstvo RS, šubičeva 2, Ljubljana
- RS, Ministrstvo za finance, Sektor za javna naročila, gospodarske javne službe in koncesije, Beethovnova 11, Ljubljana