018-355/2006 Ministrstvo za notranje zadeve

Številka: 018-355/06-42-3042

SKLEP

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljnjem besedilu: Državna revizijska komisija) je na podlagi 23. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Uradni list RS, št. 78/1999, 90/1999, 110/2002, 42/2004, 61/2005, 78/2006; v nadaljnjem besedilu: ZRPJN), v senatu članice Sonje Drozdek šinko kot predsednice senata ter predsednika Same Červeka in članice Nataše Jeršič kot članov senata, ob sodelovanju svetovalca Andraža Žvana, v postopku nadzora nad zakonitostjo postopka oddaje javnega naročila za izdelavo in dobavo registrskih tablic za motorna in priklopna vozila in na podlagi zahtevka za revizijo vlagatelja PROSUM d.o.o., Ob železnici 18, Ljubljana, ki ga zastopa odvetnik Bojan Grubar, Tomšičeva 45, Maribor (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika Republika Slovenija, Ministrstvo za notranje zadeve, štefanova ulica 2, Ljubljana, dne 27.9.2006 soglasno

ODLOČILA

1. Zahtevek za revizijo se zavrne kot neutemeljen.
2. Zahteva za povrnitev stroškov, nastalih z revizijo, se zavrne kot neutemeljena.

Obrazložitev

Naročnik je dne 26.4.2006 izdal sklep o začetku postopka oddaje javnega naročila za izdelavo in dobavo registrskih tablic za motorna in priklopna vozila. Javni razpis je naročnik dne 5.5.2006 objavil v Uradnem glasilu ES, dne 12.5.2006 pa še v Uradnem listu RS, št. 48-49/06, pod št. objave Ob-12887/06.

Vlagatelj je z vlogo z dne 16.8.2006 vložil zahtevek za revizijo, v katerem navaja, da je naročnik v razpisni dokumentaciji določil diskriminatorne in nejasne pogoje. V točki 7.9.3 poglavja 7 navodil ponudnikom je naročnik zahteval, da morajo ponudniki k ponudbi priložiti poročilo neodvisnega akreditiranega laboratorija o ustreznosti predloženih vzorcev registrskih tablic. Kakor je pojasnil naročnik, naj bi takšno analizo v Sloveniji opravljal Zavod za gradbeništvo (ZAG), katerega soustanovitelj je tudi ZRMK Holding d.d.. Na ZAG-u so sporočili, da za pripravo takšne analize potrebujejo najmanj 45 dni, na inštitutu MPA v Hannovru pa so potrdili, da se testiranje po ISO 7591 zaključi predvidoma po 5 tednih po prejemu preskusnih tablic. Ker je vlagatelj razpisno dokumentacijo dvignil dne 28.6.2006, mu je zaradi pogoja predložitve poročila neodvisnega akreditiranega laboratorija onemogočeno sodelovanje v postopku, saj ponudbe ne more predložiti pravočasno. Ta pogoj omejuje vse ponudnike, ki so razpisno dokumentacijo dvignili po datumu, ki predstavlja možnost ponudnika, da izdela pravilno ponudbo, upoštevajoč obdobje priprave vzorcev registrskih tablic in vzorcev za testiranje v skladu s standardom ISO 7591 (9 - 11 tednov), zaradi česar so ponudniki v neenakem položaju. Vlagatelj je naročnika dne 14.7.2006 zaprosil za podaljšanje roka, kar pa je naročnik zavrnil, češ da je bil razpis objavljen 12.5.2006 in da je določil dovolj dolg rok za oddajo ponudbe, ponudniki pa so dolžni razpisno dokumentacijo zahtevati čim prej. Vlagatelj meni, da bi ta obrazložitev veljala le, če bi razpisna dokumentacija vsebovala pogoje, za izpolnjevanje katerih ponudniki ne potrebujejo daljšega časa, temveč se predvideva povprečen čas. V tem primeru pa je izpolnitev enega izmed pogojev odvisna od predloženih vzorcev, ki morajo biti testirani pri določeni instituciji, pri čemer proces testiranja traja določeno časovno obdobje.
Vlagatelj v nadaljevanju opozarja tudi na spremembo razpisne dokumentacije, zaradi katere so morali ponudniki spreminjati svojo ponudbo. V razpisni dokumentaciji je vrsta tehničnih nejasnosti, ki ponudnikom onemogočajo pripravo ustrezne ponudbe, odgovori naročnika pa povzročajo daljši rok za pripravo ponudbenih vzorcev. V dodatnih pojasnilih z dne 17.7.2006 je naročnik pri odgovoru na 10. vprašanje spremenil barvne tabele, ki so po novem označene z vrednostmi po CIELAB sistemu in niso več definirane v PANTONE skali, kot je bilo to v prvotni razpisni dokumentaciji. Nov način označevanja bistveno podaljša čas izdelave vzorcev, saj naročnik ne upošteva zahtev, ki jih za pravilno testiranje postavlja ISO 7591. Vlagatelj mora namreč izvajati nove meritve, ki bodo podlaga za vzorčenje v neodvisnem inštitutu. Naročnik je to spremembo sporočil 16 delovnih dni pred rokom za predložitev ponudb in ob tem podaljšal rok do 17.8.2006 do 10.00 ure. Vlagatelj meni, da je ta rok prekratek, saj priprava kakovostnih ponudb ne zahteva zgolj testiranja, ampak tudi umestitev rezultatov v ponudbo z morebitnimi pojasnili in dodatnimi podatki. Ponudniki za ustrezno spremembo ponudbe zato niso imeli dovolj časa.
Na podlagi navedenega vlagatelj predlaga, da naročnik delno razveljavi razpisno dokumentacijo v delih, ki onemogočajo pripravo pravilne ponudbe in na podlagi spremenjene razpisne dokumentacije izvede nov odprti postopek v skladu z določbami Zakona o javnih naročilih (Uradni list RS, št. 39/00, 102/00 in 2/04; v nadaljevanju: ZJN-1). Vlagatelj zahteva tudi povrnitev stroškov, ki so mu nastali z revizijo, skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dneva odločitve o zahtevku za revizijo do plačila.

Naročnik je dne 31.8.2006 sprejel sklep, s katerim je zahtevek za revizijo zavrnil kot neutemeljen. V obrazložitvi sklepa naročnik navaja, da je bil predmetni javni razpis objavljen v Uradnem glasilu ES dne 5.5.2006, v Uradnem listu RS pa je bil javni razpis objavljen dne 12.5.2006. Vlagatelj je razpisno dokumentacijo dvignil dne 28.6.2006, pri čemer je bil prvotni rok za predložitev (9.8.2006) podaljšan do 17.8.2006. To pomeni, da je vlagatelj razpisno dokumentacijo dvignil mesec in pol po objavi v uradnem glasilu. Naročnik navaja, da so ponudniki v skladu z drugim odstavkom 24. člena ZJN-1 dolžni dvigniti razpisno dokumentacijo čim prej po objavi razpisa, v nasprotnem primeru pa imajo na voljo manj časa za pripravo ponudbe, saj rok za predložitev ponudb ne teče od dneva prevzema razpisne dokumentacije, ampak je vedno določen točen datum. ZJN-1 predpisuje rok od objave javnega razpisa do oddaje ponudb oz. določa, da mora rok za predložitev ponudb ponudniku omogočiti pripravo pravilne ponudbe, ne govori pa o roku od dviga razpisne dokumentacije. To je naročnik vlagatelju tudi pojasnil, vendar vlagatelj takrat ni vložil revizijskega zahtevka, pač pa je še naprej sodeloval in zastavljal dodatna vprašanja. Naročnik zato meni, da so se pri vlagatelju naknadno pojavile subjektivne okoliščine, ki jih ni predvidel, zato skuša pridobiti čas z vložitvijo zahtevka za revizijo. Naročnik nadaljuje, da se je pri določitvi roka zavedal zahtevnosti priprave ponudbe in trajanj preizkusov. ZJN-1 in Direktiva 2004/18/ES določata splošni rok za predložitev ponudb 52 dni ali več, pod določenimi pogoji pa lahko naročnik ta rok tudi skrajša. Prvotni rok za predložitev ponudb je v predmetnem postopku znašal 103 dni, naknadno pa ga je naročnik podaljšal še za 8 dni. Po podatkih ZAG-a potreben čas za izvedbo vseh laboratorijskih preizkusov in izdelavo končnega poročila skladno z zahtevo razpisne dokumentacije ni daljši od 45 dni. Posamezni preizkusi na vzorcih registrskih tablic skladno z ISO 7591 se namreč lahko opravljajo istočasno s preizkusi na vzorcih referenčnih barv grbov in to neprekinjeno 24 ur na dan znotraj 45 dnevnega roka. To pomeni, da so imeli ponudniki ob predpostavki pravočasne pridobitve razpisne dokumentacije zagotovljen dovolj dolg rok za pripravo pravilne ponudbe. Na očitek, da ponudniki niso bili vnaprej opozorjeni glede navedenega pogoja, naročnik odgovarja, da je bil pogoj predložitve neodvisnega akreditiranega laboratorija eksplicitno zapisan v točki razpisne dokumentacije, ponudniki pa so bili na to opozorjeni že v sami objavi razpisa.
Glede vlagateljeve navedbe, da sprememba označevanja barvnih vrednosti po CIELAB zahteva bistveno podaljšanje časa, naročnik pripominja, da so vrednosti PANTONE še vedno veljavne in podane informativno, za lažjo pripravo vzorcev. Dopolnitev z vrednostmi po CIELAB je bila podana zaradi izločitve možnosti subjektivne presoje ustreznosti ponudb, ki jo lahko pogojuje vizualno ugotavljanje barv oz. barvnih odtenkov. Ponudniki so že 17.7.2006 prejeli vrednosti po CIELAB, zato so lahko takoj pričeli pripravljati ustrezne barvne vzorce. Dne 3.8.2006 je bila razpisna dokumentacija dopolnjena izključno le s parametri, potrebnimi za merjenja. Glede na podaljšanje roka za predložitev ponudb je bilo na voljo 14 dni za morebitna ponovna opravljanja meritev referenčnih barv. Standard ISO 7591 določa pogoje, ki jih morajo izpolnjevati retroodsevne registrske tablice ter postopke preizkušanja in ne govori o kolorimetričnih (barvnih) lastnostih referenčnih barv za grbe, temveč izključno o lastnostih retroodsevnih registrskih tablic. Ti pogoji pa so določeni v poglavjih 7.1 do 7.12 razpisne dokumentacije. Poglavje 7.13.3 "Kontrola kolorimetričnih lastnosti grbov" določa kolorimetrične lastnosti barv grbov, podanih v tabeli 1 priloge 2 razpisne dokumentacije. Meritve barvnometričnih oz. kolorimetričnih lastnosti barv grbov v CIELAB barvnem prostoru pa se meri na spektofotometru, svetloba D 50 in merskem kotu 2o, skladno s standardom SIST ISO 13656. Trditev vlagatelja, da mora ponovno opraviti celotne preizkuse registrskih tablic tudi glede na ISO 7591, zato ne drži, navaja naročnik. Ponudniki so morali ponovno opraviti le meritev kolorimetričnih lastnosti barv grbov iz tabele 1, priloga 2, podanih v CIELAB barvnem prostoru, ter dopolniti poročilo o preskusu registrskih tablic v točki 3.8.2 Fotometrične lastnosti referenčnih barv grbov iz priloge 3 razpisne dokumentacije. Trditev vlagatelja, da sprememba označevanja vrednosti po CIELAB in ne po PANTONE zahteva bistveno podaljšanje časa za pripravo barvnih vzorcev, po mnenju naročnika tudi ni točna zato, ker prav CIELAB barvni prostor s podanimi barvnimi razlikami omogoča hitrejšo določitev odstopanja barv od zahtevanih vrednosti. Naročnik poudarja, da so bile ponovne meritve potrebne le za kolorimetrične lastnosti referenčnih barv grbov skladno s poglavjem 7.13.3 razpisne dokumentacije ter v tem primeru dopolnitev končnega poročila o preskusu registrskih tablic v poglavju 3.8.3. Po podatkih, ki jih je naročnik pridobil od neodvisnega slovenskega laboratorija za opravljanje meritev barvnometričnih lastnosti barv, je potreben čas za izvedbo primerjalne analize dostavljenih vzorcev 10 barv, komentar doseženih vrednosti in mnenje o ustreznosti do največ 16 ur. Za ponavljanje analize v primeru, ko dosežene barvnometrične vrednosti barv grbov ne dosegajo želenih lastnosti, je za izvedbo ponavljanj potrebnih še dodatnih 24 ur. Glede na navedeno je skupen čas za izvedbo merjenja s pripravo komentarjev in mnenja 40 ur oz. 5 delovnih dni. Za vnos rezultatov meritev v zaključno poročilo iz priloge 3 sta potrebna 2 dneva, kar pomeni, da je čas za izvedbo meritev in vključitev meritev v poročilo največ 7 dni.

Po prejemu vlagateljevega obvestila, da bo nadaljeval revizijski postopek (vloga z dne 6.9.2006), je naročnik z dopisom z dne 11.9.2006 odstopil zahtevek za revizijo skupaj z dokumentacijo Državni revizijski komisiji.

Po pregledu dokumentacije o javnem naročilu ter preučitvi navedb vlagatelja in naročnika je Državna revizijska komisija ugotovila, da je zahtevek za revizijo neutemeljen.

Uvodoma gre ugotoviti, da med vlagateljem in naročnikom ni spora glede same vsebine pogoja iz točke 7.9.3 navodil ponudnikom za izdelavo ponudb oz. pojasnila naročnika na 10. vprašanje (dokument z dne 17.7.2006). Spor je le glede vprašanja, ali je naročnik določil dovolj dolg rok za predložitev ponudb oz. ali je naročnik ustrezno podaljšal rok za predložitev ponudb, ko je z odgovorom na 10. vprašanje dne 17.7.2006 spremenil razpisno dokumentacijo.

Vlagateljevo navedbo, da je naročnik glede na čas, ki ga zahteva izpolnitev pogoja iz točke 7.9.3 navodil ponudnikom za izdelavo ponudb, določil prekratek rok za predložitev ponudb, je treba presojati z vidika 58. člena ZJN-1. Le-ta določa, da mora rok za predložitev ponudbe ponudniku omogočiti, da pripravi pravilno ponudbo, pri čemer mora naročnik pri določanju roka predvideti daljši rok, če se za pripravo ponudbe zahteva pregled obsežne razpisne dokumentacije, obširnih tehničnih specifikacij, ogled lokacije in podobno. Najkrajši splošni rok za predložitev ponudb v odprtem postopku (59. člen ZJN-1) je v primeru, kadar naročnik objavi javni razpis za oddajo naročila v Uradnem glasilu Evropskih skupnosti, 52 dni od dneva, ko je naročnik odposlal razpis v objavo. 52-dnevni rok iz 59. člena ZJN-1 je torej minimalni rok za predložitev ponudb v odprtem postopku (ki ga je sicer mogoče še dodatno skrajševati pod pogoji iz 60. in 64.a člena ZJN-1). Vendar zakonski minimalni roki ne omogočajo vedno priprave pravilne ponudbe, zato mora naročnik, upoštevajoč drugi odstavek 58. člena ZJN-1, določiti ustrezno daljši rok za predložitev ponudb, če je razpisna dokumentacija obsežnejša oz. če se od ponudnikov pričakuje predložitev dokumentacije, katere pridobitev je odvisna tudi od postopkov, ki potekajo pred, za izdajo zahtevanega dokumenta pristojnimi institucijami. Rok za predložitev ponudb mora biti zato določen na način, ki naj ponudnikom omogoči, da natančno preučijo določbe razpisne dokumentacije, zberejo vse potrebne dokumente, ki jih naročnik zahteva od njih in pravočasno predložijo pravilno ponudbo.

Potencialni ponudnik se z dejstvom, da naročnik oddaja javno naročilo, praviloma seznani ob objavi javnega razpisa v Uradnem glasilu Evropskih skupnosti oz. Uradnem listu RS, s podrobnejšimi navodili glede predmeta javnega naročila in priprave ponudbene dokumentacije pa se seznani ob prejemu in pregledu razpisne dokumentacije. Ker lahko ponudnik praviloma začne pripravljati ponudbo šele po prejemu oz. proučitvi razpisne dokumentacije, je treba v zvezi z rokom za predložitev ponudb upoštevati tudi prvi odstavek 24. člena ZJN-1, ki določa, da mora naročnik od dneva objave javnega razpisa dalje omogočiti zainteresiranim ponudnikom vpogled v razpisno dokumentacijo in jo na zahtevo predati vsakomur, ki to zahteva. Naročnik mora torej zainteresiranim ponudnikom omogočiti dostop do razpisne dokumentacije že od same objave razpisa dalje in jo mora poslati najkasneje v šestih dneh od dneva, ko jo je ponudnik zahteval (drugi odstavek 24. člena ZJN-1). Dolžnost ponudnikov na drugi strani pa je, da zahtevajo razpisno dokumentacijo čim prej po objavi razpisa (drugi odstavek 24. člena ZJN-1). To dolžnost ponudnikov je sicer treba razlagati v povezavi z določbo prvega odstavka 24. člena ZJN-1, po kateri naročnik ne sme omejevati roka, do katerega lahko ponudniki zahtevajo razpisno dokumentacijo. Navedeno pomeni, da lahko načeloma ponudniki dvignejo razpisno dokumentacijo tudi neposredno pred samim potekom roka za predložitev ponudb. Vendar pa lahko takšno ravnanje ponudnikov povzroči, da bodo imeli za pripravo ponudbe manj časa kot v primeru, če bi razpisno dokumentacijo prevzeli (kot to določa drugi odstavek 24. člena ZJN-1) čim prej po objavi javnega razpisa. Ponudniki torej s poznim prevzemom razpisne dokumentacije sami povzročijo situacijo, v kateri imajo na voljo manj časa za pripravo ponudbene dokumentacije, s tem pa nase prevzamejo tudi tveganje nezmožnosti pravočasne predložitve ponudbe. Zato je pri presoji primernosti roka za predložitev ponudb bistveno, ali je naročnik glede na predmet javnega naročila in zahteve razpisne dokumentacije določil dovolj dolg rok ob predpostavki, da bodo ponudniki prevzeli razpisno dokumentacijo čim prej po objavi javnega razpisa in začeli s pripravo ponudbene dokumentacije v razumnem času.

Vprašanje podaljšanja roka za predložitev ponudb v primeru spremembe ali dopolnitve razpisne dokumentacije gre presojati z vidika četrtega odstavka 25. člena ZJN-1. Le-ta določa, da mora naročnik glede na obseg in vsebino sprememb, ustrezno podaljšati rok za predložitev ponudb, če je razpisna dokumentacija ali dopolnilni dokumenti preobširni, če se lahko pripravi ponudba le po ogledu kraja izvršitve javnega naročila in po pregledu dopolnilnih listin na kraju samem, ali če naročnik spremeni ali dopolni razpisno dokumentacijo šest dni ali manj pred rokom, določenim za predložitev ponudb. O podaljšanju roka mora naročnik pisno obvestiti vse ponudnike, ki so že prejeli razpisno dokumentacijo in spremembo roka objaviti na način, kot je bil objavljen razpis (peti odstavek 25. člena ZJN-1). Naročnik mora torej med drugim ustrezno podaljšati rok za predložitev ponudb, če to zahteva obseg oz. vsebina sprememb razpisne dokumentacije.

Iz dokumentacije predmetnega postopka oddaje javnega naročila je razvidno, da je naročnik javni razpis objavil v Uradnem glasilu ES št. 86/2006 z dne 5.5.2006 pod št. 90959. Iz točke IV.3.4) objave javnega razpisa je razvidno, da je bil rok za sprejemanje ponudb določen dne 9.8.2006, iz točke VI.5) pa izhaja, da je naročnik odposlal razpis v objavo dne 28.4.2006. Ob upoštevanju 59. člena ZJN-1 to pomeni, da je bil (prvotni) rok za predložitev ponudb dolg 103 dni. Tudi če upoštevamo objavo javnega razpisa v Uradnem listu RS št. 48-49/06 z dne 12.5.2006, pri kateri je bil datum odpošiljanja obvestila 3.5.2006, je bil rok za predložitev ponudb dolg 98 dni. Nesporno torej je, da je naročnik določil daljši rok od najkrajšega možnega, zato mu ni mogoče očitati kršitve 59. člena ZJN-1. Ker pa se ponudnik seznani z dejstvom, da naročnik oddaja javno naročilo, praviloma šele ob objavi javnega razpisa, to pomeni, da so imeli ponudniki za pripravo ponudbe v predmetnem postopku oddaje javnega naročila na voljo 96 dni od dneva objave razpisa v Uradnem glasilu ES oz. 89 dni od dneva objave v Uradnem listu RS. Vprašanje, na katerega je treba odgovoriti v tem revizijskem postopku, je, ali sta navedena roka za predložitev ponudb ob upoštevanju zahtev v razpisni dokumentaciji dovolj dolga za pripravo pravilne in pravočasne ponudbe.

Vlagatelj v zahtevku za revizijo navaja, da mu pravočasno predložitev ponudb onemogoča zahteva iz točke 7.9.3. navodil ponudnikom, v kateri je naročnik določil, da mora ponudnik v ponudbi predložiti poročilo neodvisnega akreditiranega laboratorija o ustreznosti predloženih vzorcev registrskih tablic. Ponudniki so morali v skladu s točko 7.9.1. navodil ponudnikom izdelati vzorce registrskih tablic, jih posredovati neodvisnemu akreditiranemu laboratoriju ter pridobiti njegovo poročilo in ga priložiti ponudbi. Med vlagateljem in naročnikom ni sporno, da ustreznost registrskih tablic v Sloveniji preverja in izdaja poročilo o tem ZAG ter da je rok za izdelavo poročila približno 45 dni od prejema preskusnih tablic. Ob tem vlagatelj sam navaja, da bi testiranje tablic na inštitutu MPA v Hannovru trajalo nekaj manj časa, in sicer 5 tednov po prejemu preskusnih tablic oz. približno 35 dni. Ob upoštevanju navedenega ter roka za izdelavo preskusnih tablic v skladu z naročnikovimi tehničnimi specifikacijami Državna revizijska komisija ugotavlja, da je 96 oz. 89 dnevni rok od objave javnega razpisa v Uradnem glasilu ES oz. Uradnem listu RS dovolj dolg rok za izdelavo pravilne ponudbe, saj so imeli ponudniki, ki so upoštevali določilo drugega odstavka 24. člena ZJN-1, primeren čas za seznanitev z zahtevami razpisne dokumentacije, izdelavo vzorcev registrskih tablic in pridobitev poročila neodvisnega akreditiranega laboratorija o ustreznosti slednjih. Ob tem gre opozoriti, da ne drži navedba vlagatelja, da naročnik ponudnikov ni vnaprej opozoril na zahtevo po predložitvi poročila neodvisnega akreditiranega laboratorija iz točke 7.9.3. navodil ponudnikom, saj je bila vsebina razpisne dokumentacije v tem delu objavljena že v objavi javnega razpisa v Uradnem glasilu ES in Uradnem listu RS (točka III.2.3 Tehnična sposobnost). Navedeno pomeni, da se je imel vlagatelj možnost seznaniti s sporno zahtevo ne le od dneva, ko je prevzel razpisno dokumentacijo, temveč od objave javnega razpisa naprej.

Vlagatelj v zahtevku za revizijo sicer trdi, da obstoječa razpisna dokumentacija diskriminira ponudnike glede na čas dviga razpisne dokumentacije in seznanitve z njeno vsebino oz. da naročnik omejuje tiste ponudnike, ki so razpisno dokumentacijo dvignili po datumu, ki predstavlja možnost ponudnika, da izdela pravilno ponudbo, zaradi česar so ponudniki v neenakem položaju. Državna revizijska komisija ugotavlja, da se v postopku priprave ponudbe ponudniki dejansko razlikujejo glede na čas dviga razpisne dokumentacije, pri čemer imajo tisti, ki razpisno dokumentacijo dvignejo čim prej po objavi javnega razpisa, več časa za pripravo ponudbe in so zato tudi v boljšem položaju kot tisti, ki razpisno dokumentacijo dvignejo kasneje. Vendar v tem primeru ne gre za razlikovanje, ki bi ga vzpostavljal naročnik, pač pa razlikovanje, ki ga s svojim ravnanjem povzročijo ponudniki sami. Če ponudniki zaradi okoliščin, ki so na njihovi strani, ne ravnajo v skladu z drugim odstavkom 24. člena ZJN-1, pri presoji primernosti roka za predložitev ponudb ni pomembno, kdaj dvignejo razpisno dokumentacijo oz. ali so imeli od dviga razpisne dokumentacije dovolj časa za pripravo primerne ponudbe, temveč ali je naročnik celoten rok za predložitev ponudb, od datuma odpošiljanja zahteve za objavo oz. od objave razpisa do poteka roka za predložitev ponudb, določil na način, ki ponudnikom, ki so ravnali v skladu z drugim odstavkom 24. člena ZJN-1, omogoča pripravo pravilnih ponudb.

V konkretnem primeru je vlagatelj razpisno dokumentacijo dvignil dne 28.6.2006, torej 54 dni po objavi razpisa v Uradnem glasilu ES oz. 45 dni po objavi razpisa v Uradnem listu RS in je imel za pripravo ponudbe še 42 dni časa. Po mnenju Državne revizijske komisije je vlagatelj s tem, ko razpisne dokumentacije ni dvignil čim prej po objavi razpisa oz. v razumnem roku, temveč več kot mesec in pol po objavi, sam povzročil položaj, v katerem je začel pripravljati ponudbeno dokumentacijo šele v času, ko ni bilo več gotovo, ali bo lahko pridobil zahtevano poročilo neodvisnega akreditiranega laboratorija. Pri tem vlagatelj niti ne zatrjuje, da so obstajale objektivne okoliščine, zaradi katerih ni mogel dvigniti razpisne dokumentacije še v času, ko bi lahko pripravil pravilno ponudbo, niti ne zatrjuje, da ni mogel prej dvigniti razpisne dokumentacije zaradi okoliščin, ki so na strani naročnika (npr. neposredovanje zahtevane razpisne dokumentacije, onemogočanje dostopa itd.). Kot je bilo že zapisano, lahko ponudniki dvignejo razpisno dokumentacijo tudi kasneje, vse do poteka roka za predložitev ponudb, vendar s tem nase prevzamejo tveganje, da bodo imeli na voljo manj časa za pripravo pravilne ponudbe. V nasprotnem primeru bi namreč lahko zahtevek za revizijo vložil ponudnik tudi v primeru, ko bi naročnik določil bistveno daljši rok za predložitev ponudb, kot je bil npr. določen v predmetnem postopku, ponudnik pa bi razpisno dokumentacijo dvignil le nekaj tednov ali celo le nekaj dni pred potekom roka za predložitev ponudb.

Vlagatelj v zahtevku za revizijo tudi navaja, da je naročnik dne 17.7.2006 pri odgovoru na 10. vprašanje spremenil razpisno dokumentacijo v delu, ki se nanaša na kontrolo kolorimetričnih lastnosti grbov, zaradi česar naj bi se bistveno podaljšal čas in rok izdelave referenčnih vzorcev.

Iz dokumentacije predmetnega postopka oddaje javnega naročila je razvidno, da je naročnik dne 17.7.2006 pri odgovoru na 10. vprašanje spremenil razpisno dokumentacijo z novim besedilom poglavja 7.13.3 Kontrola kolorimetričnih lastnosti grbov, v katerem je v tabeli podal vrednosti za posamezne referenčne barve, podane v CIELAB barvnem prostoru, katerim morajo ustrezati izmerjene vrednosti. V pojasnilu z dne 3.8.2006, torej 6 dni pred potekom roka za predložitev ponudb, je naročnik razpisno dokumentacijo dopolnil še s parametri, potrebnimi za merjenja kolorimetričnih lastnosti grbov. Hkrati je naročnik podaljšal tudi rok za predložitev ponudb, in sicer na 17.8.2006, torej za 8 dni, kar je objavil v Uradnem listu RS, št. 85-86, z dne 11.8.2006.

Vlagatelj v zahtevku za revizijo trdi, da naj bi se zaradi spremembe razpisne dokumentacije z dne 17.7.2006 bistveno podaljšal čas in rok izdelave referenčnih vzorcev, vendar za to svojo trditev ni predložil nobenih dokazov. Naročnik na drugi strani zatrjuje, da so morali ponudniki ponovno opraviti le meritev kolorimetričnih lastnosti barv grbov ter dopolniti poročilo o preskusu registrskih tablic v točki 3.8.2 Fotometrične lastnosti referenčnih barv grbov, pri čemer je po podatkih slovenskega laboratorija potreben čas za izvedbo primerjalne analize ter komentarja in mnenja o ustreznosti največ 16 ur, za izvedbo ponavljanj pa še dodatnih 24 ur. Skupaj je tako potrebnih 5 delovnih dni, za vnos rezultatov meritev v zaključno poročilo pa sta potrebna še 2 dneva, skupaj torej največ 7 dni.

Državna revizijska komisija je ob vpogledu v razpisno dokumentacijo ugotovila, da se točka 7.13.3 navodil ponudnikom, ki je bila spremenjena dne 17.7.2006, nanaša na kontrolo kolorimetričnih lastnosti grbov ter da naročnik v tem delu ni določil, da se kolorimetrične lastnosti grbov preizkušajo skladno z ISO 7591, kot je to določil pri drugih fotometričnih lastnostih registrskih tablic. V pojasnilu oz. dopolnitvi z dne 3.8.2006 je naročnik izrecno določil, da se ustreznost referenčnih barv grbov izmeri skladno s SIST ISO 13656. Zato tudi ni mogoče ugotoviti, da bi sprememba točke 7.13.3 navodil ponudnikom vplivala na testiranje vzorcev tablic. To pomeni, da vlagateljevim navedbam, da bi moral zaradi spremembe razpisne dokumentacije ponovno opraviti celotno testiranje tablic po sistemu ISO 7591, ni mogoče slediti. Po drugi strani je naročnik sklepu, s katerim je zavrnil zahtevek za revizijo, priložil tudi potrdili Inštituta za celulozo in papir (dokument z dne 24.8.2006) ter Zavoda za gradbeništvo (dokument z dne 22.8.2006), iz katerih je razvidno, da osnovne in dodatne meritve referenčnih barv grbov, kot jih zahteva naročnik, skupaj s pripravo komentarjev in mnenja trajajo 40 ur oz. 5 delovnih dni, pri čemer sta za vnos dodatnih rezultatov meritev v zaključno poročilo za že izvedene preskuse potrebna 2 dneva. Obe potrdili torej potrjujeta navedbe naročnika iz sklepa, s katerim je zavrnil zahtevek za revizijo. Ker je naročnik rok za predložitev ponudb podaljšal za 8 dni, ni mogoče ugotoviti, da je ravnal v nasprotju s četrtim odstavkom 25. člena ZJN-1.

Na podlagi vsega navedenega Državna revizijska komisija ugotavlja, da naročniku ni mogoče očitati kršitve prvega odstavka 24. člena, četrtega odstavka 25. člena, prvega in drugega odstavka 58. člena ter 59. člena ZJN-1, zato je v skladu z 2. alinejo prvega odstavka 23. člena ZRPJN zahtevek za revizijo zavrnila kot neutemeljen.


S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa.


Vlagatelj je zahteval tudi povračilo stroškov, nastalih z revizijo. Ker zahtevek za revizijo ni utemeljen, je Državna revizijska komisija skladno s tretjim odstavkom 22. člena ZRPJN zavrnila tudi vlagateljevo zahtevo za povračilo stroškov revizijskega postopka.


S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa.


POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Po končanem postopku pred Državno revizijsko komisijo je sodno varstvo zagotovljeno v postopku povračila škode pred sodiščem splošne pristojnosti (peti odstavek 23. člena ZRPJN).


V Ljubljani, dne 27.9.2006



predsednica senata
Sonja Drozdek šinko, univ.dipl.prav.
članica Državne revizijske komisije



























Vročiti:

- Republika Slovenija, Ministrstvo za notranje zadeve, štefanova ulica 2, Ljubljana
- Odvetnik Bojan Grubar, Tomšičeva 45, Maribor
- Republika Slovenija, Ministrstvo za finance, Sektor za javna naročila, gospodarske javne službe in koncesije, Beethovnova 11, Ljubljana
- Državno pravobranilstvo Republike Slovenije, šubičeva 2, Ljubljana