018-348/2006 Elektro Celje, d.d.

Številka: 018-348/2006-43-2978

SKLEP

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljnjem besedilu: Državna revizijska komisija) je na podlagi 22. in 23. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Uradni list RS, št. 78/1999, 90/1999, 110/2002, 42/2004, 61/2005 ter 78/2006; v nadaljnjem besedilu: ZRPJN) ter na podlagi 300. člena Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 26/1999, 96/2002, 2/2004, 2/2004 (10/2004 - popr.); v nadaljevanju: ZPP), v povezavi s petim odstavkom 3. člena ZRPJN, v senatu članice Nataše Jeršič, kot predsednice senata, ter predsednika Sama Červeka in članice Sonje Drozdek šinko, kot članov senata, ob sodelovanju svetovalca Boruta Smrdela, v postopku nadzora nad zakonitostjo postopka oddaje javnega naročila "kabel energetski NN" in na podlagi zahtevkov za revizijo, ki sta ju vložila vlagatelja Kapis, d.o.o., Novo Celje 8, Petrovče, ki ga zastopa odvetniška družba Maček & Maček, o.p., d.n.o., Prešernova ulica 27, Celje (v nadaljevanju: prvi vlagatelj), in Eltima, d.o.o., šlandrova ulica 8a, Ljubljana- Črnuče, ki ga zastopa odvetnica Carmen Dobnik, Likozarjeva ulica 6, Ljubljana (v nadaljevanju: drugi vlagatelj), zoper ravnanje naročnika Elektro Celje, d.d., Vrunčeva ulica 2a, Celje (v nadaljevanju: naročnik), dne 25.09.2006 soglasno

ODLOČILA

1. Obravnavanje revizijskih zahtevkov prvega vlagatelja, brez datuma, ki ga je naročnik prejel dne 17.08.2006, ter drugega vlagatelja, z dne 16.08.2006, se združi v en revizijski postopek.

2. Revizijski zahtevek prvega vlagatelja, brez datuma, ki ga je naročnik prejel dne 17.08.2006, se zavrne kot neutemeljen.

3. Revizijskemu zahtevku drugega vlagatelja, z dne 16.08.2006, se ugodi tako, da se razveljavi odločitev o oddaji javnega naročila "kabel energetski NN", kot izhaja iz naročnikovega dokumenta "Odločitev o oddaji javnega naročila", z dne 04.08.2006.

4. Zahteva prvega vlagatelja za povrnitev stroškov, nastalih v zvezi z revizijo, se zavrne.

5. Naročnik je drugemu vlagatelju dolžan povrniti stroške, nastale v zvezi z revizijo, v višini 238.600,00 SIT, v roku 15 dni od prejema tega sklepa, po poteku tega roka pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dne prejema tega sklepa do plačila, pod izvršbo. Višja stroškovna zahteva drugega vlagatelja se zavrne.

Obrazložitev

Naročnik je dne 21.06.2006 sprejel sklep o pričetku predmetnega postopka oddaje javnega naročila. Javni razpis, pod opisom "kabel energetski NN", je naročnik objavil v Uradnem listu RS, št. 67-68, z dne 30.06.2006, pod številko objave Ob-18341/06.

Dne 04.08.2006 je naročnik izdal dokument "Odločitev o oddaji javnega naročila", iz katerega med drugim izhaja, da se predmetno javno naročilo odda ponudniku Elektronabava, d.o.o., Cesta 24. junija 3, Ljubljana (v nadaljevanju: izbrani ponudnik). Iz dokumenta izhaja tudi, da sta bili ponudbi obeh vlagateljev ter še enega ponudnika ocenjene kot nepravilne, poleg ponudbe izbranega ponudnika pa je bila kot pravilna ocenjena še ponudba ponudnika Telma trade, d.o.o., Trzin (v nadaljevanju: Telma trade, d.o.o.). Glede ponudbe prvega vlagatelja naročnik navaja, da je nepravilna zato, ker je ta ponudnik ponudil kabel, ki ne ustreza razpisnim pogojem. Za kabel "NAY2Y" je prvi vlagatelj predložil Potrdilo o preskusu, št. C211-0011/05, s Poročilom o preskusu, št. T211-0172/05, ki navaja: "Kabel NAY2Y odstopa od navedenega standarda v preseku sredinske žile, ki je pri preskušenem kablu 2,5 mm2, zahteva v standardu pa podaja presek 1,5 mm2. Rezultati preskušanja veljajo za vzorca, ki sta prispela v preskušanje 09.10.2002.". Prvi vlagatelj je dne 18.07.2006 prosil za pojasnilo razpisne dokumentacije, ali lahko v ponudbeni specifikaciji kablov alternativno ponudijo vodečo žilo s presekom 2,5 mm2, namesto 1,5 mm2, kot je opredeljeno v specifikaciji. Naročnik je to zavrnil. Prvi vlagatelj je tako vedel, da ponujeni kabli tipa NAY2Y nimajo certifikata o ustreznosti SIQ in da odstopajo od zahtevanega standarda, je pa res, da je prvi vlagatelj ponudil kable tega tipa z dodatno žilo 1,5 mm2, kot je bilo zahtevano. V času priprave ponudbe pa bi prvi vlagatelj lahko pridobil zahtevani certifikat. Glede ponudbe drugega vlagatelja naročnik navaja, da je nepravilna zato, ker je drugi vlagatelj v njej predložil certifikat o ustreznosti SIQ, iz katerega je razvidna skladnost s standardom "SIST HD 603S!: 1998" (pravilno: SIST HD 603 S1...- opomba Državne revizijske komisije), ne pa tudi z dodatkom A1:2001, kot je zahteval naročnik. Izmed pravilnih ponudb je bila kot ekonomsko najugodnejša izbrana ponudba izbranega ponudnika.

Prvi vlagatelj je z vlogo brez datuma, ki jo je naročnik prejel dne 17.08.2006, na slednjega naslovil revizijski zahtevek. V zahtevku prvi vlagatelj zatrjuje, da je naročnikova ugotovitev o neustreznosti njegove ponudbe neutemeljena. Nesporno je namreč, da je prvi vlagatelj ponudil ustrezen kabel z ustrezno dodatno žilo 1,5 mm2, ki ustreza vsem tehničnim razpisnim pogojem. Ker je bil odgovor naročnika na zahtevo za pojasnilo glede vodeče žile s presekom 2,5 mm2 negativen, je prvi vlagatelj ostal pri že ponujenem kablu z zahtevano dodatno žilo 1,5 mm2. Certifikat o ustreznosti je bil predložen za kabel s presekom 2,5 mm2, ki ga prvi vlagatelj sicer ni ponudil, kot je ugotovil že naročnik. Naročnikova ugotovitev, da ponudba prvega vlagatelja ne ustreza tehničnim razpisnim pogojem, ni pravilna. Kabel s presekom žile 2,5 mm2 in kabel s presekom žile 1,5 mm2 se tehnično v ničemer ne razlikujeta in se oba uporabljata za namene uporabe, ki jih zasleduje naročnik, kar slednji tudi dobro ve. Različni oznaki preseka žile sta zgolj in samo formalnega značaja, kar lahko potrdi tudi Slovenski inštitut za kakovost in meroslovje. Da je temu tako, izhaja iz dejstva, da ponudniki, tako pa tudi prvi vlagatelj, v razpisih za dobavo kablov vedno prilagajo priloženi certifikat, ki je tehnično ustrezen tudi zahtevam za žilo s presekom 1,5 mm2. Tako je naročnik ponudbo prvega vlagatelja, opremljeno z istim certifikatom, pri prejšnjem razpisu sprejel, glede na nesporno tehnično zadovoljivost kabla. Certifikat, ki ga je predložil prvi vlagatelj, se formalno resnično nanaša na žilo s presekom 2,5 mm2 in ne 1,5 mm2, ki jo je prvi vlagatelj ponudil, vendar pa naročnik namenoma prezre, da se standarda 2,5 mm2 in 1,5 mm2 tehnično ne razlikujeta. Zaradi navedenega prvi vlagatelj pri razpisih uporablja navedeni certifikat, saj bi v drugačnem primeru pridobil certifikat za oba standarda, kar pa glede na tehnične elemente obeh presekov ni potrebno in nujno. V kolikor bi tehnično razlika v standardu pomenila resnično tehnično nezmožnost uporabe kabla 2,5 mm2, bi moral naročnik ob predložitvi ponudbe od prvega vlagatelja zahtevati pravilen certifikat, ne pa da je zgolj odgovoril, da ne sprejema alternativne ponudbe kabla s presekom žile 2,5 mm2, čeprav je ponudnik ponudil pravilen kabel s presekom 1,5 mm2. Prvi vlagatelj zato predlaga, da se njegovemu revizijskemu zahtevku ugodi in se predmetni postopek oddaje javnega naročila razveljavi v delu, ki se nanaša na ugotovitev, da prvi vlagatelj ni podal ponudbe, ki bi ustrezala tehničnim pogojem razpisa, ter da se ugotovi, da prvi vlagatelj izpolnjuje vse zahtevane pogoje javnega razpisa ter ponovno odloča o oddaji naročila. Prvi vlagatelj v revizijski zahtevek priglaša tudi stroške, nastale v zvezi z revizijo, in sicer v višini 200.000,00 SIT, za plačilo takse za revizijo, v višini "3000 točk", povečano za DDV, za zahtevek za revizijo, ter v višini "30 točk", povečano za DDV, za materialne stroške.

Z vlogama, z dne 18.08.2006 ter 21.08.2006 je prvi vlagatelj svoj revizijski zahtevek dopolnil s predložitvijo potrdila o plačilu takse za revizijo ter pooblastila za zastopanje.

Z vlogo, z dne 16.08.2006, je revizijski zahtevek na naročnika naslovil tudi drugi vlagatelj. V njem navaja, da je z vpogledom v ponudbi izbranega ponudnika ter ponudnika Telma trade, d.o.o., ugotovil, da nobena od njiju ne izpolnjuje vseh razpisanih pogojev, in sicer ne vsebujeta ustreznega certifikata o odobritvi tima merila. V razpisni dokumentaciji je bilo tako zahtevano, da ponudniki predložijo certifikat Urada za meroslovje o odobritvi tipa merila za stroj za merjenje dolžine kabla. Izbrani ponudnik zahtevanega certifikata ni predložil, temveč je predložil le potrdilo o skladnosti, izdano s strani Univerze v Mariboru, Fakultete za strojništvo. Slednje potrdilo ne predstavlja certifikata, ki ga zahteva razpisna dokumentacija. Ravno tako tudi ponudnik Telma trade, d.o.o., v svoji ponudbi ni predložil certifikata Urada za meroslovje za stroj za merjenje dolžine kabla, tudi ponudba tega ponudnika pa tako ni skladna z zahtevami razpisne dokumentacije. Ker naročnik ponudbe omenjenih ponudnikov ni izločil, je ravnal v nasprotju s prvim odstavkom 76. člena Zakona o javnih naročilih (Uradni list RS, št. 39/2000 (102/2000 - popr.), 2/2004, 2/2004; v nadaljevanju: ZJN-1). Drugi vlagatelj zato predlaga, da naročnik razveljavi svoj "sklep", z dne 04.08.2006, ter začne nov postopek oddaje javnega naročila, drugemu vlagatelju pa povrne stroške, nastale v zvezi z revizijo, skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi. Drugi vlagatelj stroške priglaša, kakor sledi: za sestavo zahtevka za revizijo- stroške v protivrednosti 1000 točk po Odvetniški tarifi (Uradni list RS, št. 67/2003 (70/2003 - popr.); v nadaljevanju: Odvetniška tarifa); za sestanek s stranko- stroške v protivrednosti 200 točk po Odvetniški tarifi; oboje navedeno povečano za 20% DDV. Drugi vlagatelj zahteva tudi povrnitev takse za revizijski postopek (drugi vlagatelj prilaga potrdilo o plačilu takse za revizijo, v višini 100.000,00 SIT).

Naročnik je o revizijskem zahtevku prvega vlagatelja odločil s sklepom, z dne 28.08.2006, s katerim je le-tega zavrnil, odločil pa je tudi, da prvi vlagatelj sam nosi stroške postopka. V obrazložitvi sklepa naročnik navaja, da prvi vlagatelj tudi sam priznava, da je predložil certifikat o ustreznosti kabla z razpisanimi standardi za kabel s presekom vodeče žice 2,5 mm2. Naročnik je izrecno zahteval kabel s presekom žice 1,5 mm2, v ponudbi pa se je morala predložiti tudi dokumentacija za kabel s takšnim presekom. Prvi vlagatelj je ponudil kabel s takšnim presekom, certifikat o ustreznosti pa je priložil za kabel s presekom 2,5 mm2. Glede navedb o ustreznosti takšnega certifikata v prejšnjem razpisu naročnik navaja, da se je takrat kot varianta upoštevala tudi ponudba za kabel s presekom 2,5 mm2, kar pa ne velja za predmetni postopek. Prvi vlagatelj si napačno razlaga 54. člen ZJN-1; slednji namreč prepoveduje naročniku, da bi dal ponudniku možnost, da predloži dokument, ki bi iz nepravilne napravil pravilno ponudbo.

O zahtevku za revizijo drugega vlagatelja je naročnik odločil z ločenim sklepom, ravno tako datiranim z datumom 28.08.2006, s katerim je revizijski zahtevek drugega vlagatelja zavrnil kot neutemeljen, odločil pa je tudi, da drugi vlagatelj sam nosi stroške postopka. V obrazložitvi sklepa naročnik navaja, da revizijski zahtevek drugega vlagatelja vsebuje nepravilne podatke. Naročnik tako izpostavlja, da je drugi vlagatelj dejansko vpogledal v ponudbeno dokumentacijo izbranega ponudnika, ni pa vpogledal v ponudbeno dokumentacijo ponudnika Telma trade, d.o.o. Zaradi navedenega so nepreverljive in izmišljene navedbe drugega vlagatelja, da slednji ponudnik ne razpolaga s certifikatom Urada za meroslovje o odobritvi tipa merila za stroj za merjenje dolžine kabla. Navedeni certifikat ponudnik Telma trade, d.o.o., ima, kar bi drugi vlagatelj, v kolikor bi v ponudbo tega ponudnika vpogledal, lahko ugotovil. Naročnik v obrazložitvi sklepa dalje navaja, da je na podlagi ponovnega pregleda vseh ponudb ugotovil, da so navedbe drugega vlagatelja delno točne, zato se sklep o izbiri najugodnejšega ponudnika, z dne 04.08.2006, razveljavi in se o izbiri ponovno odloči. Naročnik je navedel tudi, da se vlagatelju priglašeni stroški ne priznajo, saj ni uspel z revizijskim zahtevkom, ker naročnik ni razveljavil postopka, temveč bo le spremenil odločitev o oddaji javnega naročila in izbral najugodnejšega ponudnika, ki izpolnjuje vse razpisne pogoje.

Prvi vlagatelj je z vlogo, z dne 30.08.2006, naročnika obvestil, da želi revizijski postopek nadaljevati pred Državno revizijsko komisijo.

Drugi vlagatelj je o tem, da želi revizijski postopek nadaljevati pred Državno revizijsko komisijo, naročnika obvestil z vlogo, z dne 04.09.2006. Ob tem je dodatno pojasnil svoja stališča do zadeve, v vlogi pa je navajal tudi nova dejstva, ki jih v svojem revizijskem zahtevku, z dne 16.08.2006, ni navajal. Drugi vlagatelj je v revizijski postopek priglasil tudi nadaljnje stroške, nastale v zvezi z revizijo, in sicer v protivrednosti 300 točk po Odvetniški tarifi, za sestavo vloge, ter v protivrednosti 200 točk po Odvetniški tarifi, za sestanek s stranko, vse navedeno povečano za 20% DDV. Drugi vlagatelj zahteva tudi povrnitev stroškov, nastalih s plačilom takse za revizijo.

Dne 04.09.2006 je naročnik na Državno revizijsko komisijo naslovil vlogi, v katerih dodatno pojasnjuje svoja stališča v zadevi in razloge za sprejem svojih odločitev o revizijskih zahtevkih. Ob tem navaja tudi dejstva, ki jih v sklepih, s katerima je odločil o zahtevkih za revizijo, ni navajal. V prilogi omenjenih vlog je naročnik Državni revizijski komisiji odstopil dokumentacijo o predmetnem postopku oddaje javnega naročila.


Po pregledu dokumentacije o javnem naročilu ter proučitvi utemeljenosti navedb vlagatelja in naročnika je Državna revizijska komisija, na podlagi prvega odstavka 300. člena ZPP, v povezavi s petim odstavkom 3. člena ZRPJN, na podlagi 2. in 3. alineje prvega odstavka 23. člena ZRPJN ter na podlagi šestega odstavka 22. člena ZRPJN, odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju.

Skladno z določili prvega odstavka 300. člena ZPP, ki se na podlagi petega odstavka 3. člena ZRPJN v reviziji postopkov oddaje javnih naročil in v drugih postopkih, urejenih s tem zakonom, smiselno uporablja glede vprašanj, ki jih ta zakon ne ureja, se lahko v primeru, kadar teče pred istim sodiščem več pravd med istimi osebami ali več pravd, v katerih je ista oseba nasprotnik raznih tožnikov ali raznih tožencev, vse te pravde s sklepom senata združijo za skupno obravnavanje, če se s tem pospeši obravnavanje ali zmanjšajo stroški. O vseh združenih pravdah lahko izda sodišče skupno sodbo.

V konkretnem primeru sta prvi in drugi vlagatelj v istem postopku oddaje javnega naročila vložila revizijska zahtevka zoper ravnanja istega naročnika, zato je zaradi pospešitve obravnavanja senat Državne revizijske komisije obravnavanje revizijskih zahtevkov obeh vlagateljev združil v en revizijski postopek, v katerem je odločil z enim, to je predmetnim sklepom.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa.


Državna revizijska komisija dalje ugotavlja, da je drugi vlagatelj v svoji vlogi, z dne 04.09.2006, navajal nova dejstva, ki jih v svojem revizijskem zahtevku, z dne 16.08.2006, ni navajal. Tako je pojasnil, da je dne 04.09.2006 vpogledal v ponudbeno dokumentacijo ponudnika Telma trade, d.o.o., ob tem pa na novo navedel, da ponudba omenjenega ponudnika ni skladna z razpisno dokumentacijo, saj ta določa, da mora biti izjava o skladnosti podana po "Zakonu o tehničnih zahtevah za proizvode in o ugotavljanju skladnosti". Drugi vlagatelj dalje na novo navaja vsebino zahtev tega predpisa ter standarda SIST EN 45014, navajajoč pri tem minimum vsebine, ki bi ga morala vsebovati izjava o skladnosti, pri čemer na novo zatrjuje, da izjava o skladnosti, ki jo je predložil ponudnik Telma trade, d.o.o., nekaterih od teh vsebin nima.

Državna revizijska komisija je že v več svojih odločitvah (npr. 018-155/06-32-1462) opozorila, da podlago odločitve naročnika o zahtevku za revizijo tvorijo le tista dejstva, ki so bila navedena, in le tisti zahtevki, ki so bili postavljeni do konca postopka v zvezi z zahtevkom za revizijo pred naročnikom, ki ga določajo 13. do vključno 16. člen ZRPJN. Do tega trenutka morajo biti podane vse procesne predpostavke za dopustnost zahteve za revizijo, po tem trenutku pa se presoja tudi utemeljenost vlagateljeve zahteve za revizijo. Naročnik odloči o zahtevku za revizijo z učinkom ex nunc, v kolikor vlagatelj ni zadovoljen z odločitvijo naročnika, pa lahko, v skladu z 17. členom ZRPJN, zahteva nadaljevanje postopka pred Državno revizijsko komisijo. Vlagatelj pa pri tem ne more navajati novih dejstev in postavljati novih zahtevkov, saj s temi dejstvi in zahtevki ni bil seznanjen naročnik, ko je sprejel svojo odločitev, in o njih zato tudi ni mogel odločati. Citirano pravilo udejanja eno izmed temeljnih načel revizije postopkov javnega naročanja - načelo hitrosti, in velja tako za vložitev zahtevka kot tudi za morebitno dopolnitev zahtevka. Ob nasprotnem tolmačenju bi bila zaobidena določba 16. člena ZRPJN o odločanju naročnika o revizijskem zahtevku pred odločanjem Državne revizijske komisije o le-tem.

Upoštevajoč zgoraj navedene argumente Državna revizijska komisija novih dejstev, ki jih navaja drugi vlagatelj v svoji vlogi, z dne 04.09.2006, in ki v njegovem revizijskem zahtevku, z dne 16.08.2006, niso bila navedena, pri odločanju v predmetni zadevi ni upoštevala.


Državna revizijska komisija dalje ugotavlja, da naročnik v svojih vlogah, z dne 06.09.2006, navaja tudi argumente v prid zavrnitvi revizijskih zahtevkov obeh vlagateljev, ki jih v sklepih, s katerima je odločil o njunih revizijskih zahtevkih, ni navajal. Državna revizijska komisija na tem mestu izpostavlja, da so v revizijskem postopku, kot poteka pred tem organom, upoštevni zgolj tisti argumenti naročnika za zavrnitev (zavrženje, ugoditev) revizijskega zahtevka, s katerimi je naročnik seznanil vlagatelja ob sprejemu svoje odločitve o le-tem; zgolj na podlagi slednjih argumentov se ima vlagatelj namreč možnost odločiti, ali bo revizijski postopek nadaljeval pred Državno revizijsko komisijo ali ne, zgolj na ta način pa je vlagatelju tudi zagotovljeno učinkovito pravno varstvo, ob hkratnem zagotavljanju spoštovanja načel hitrosti in učinkovitosti revizijskega postopka.

Iz navedenih razlogov Državna revizijska komisija argumentov v prid zavrnitvi revizijskih zahtevkov obeh vlagateljev, ki jih naročnik navaja v svojih vlogah, z dne 06.09.2006, pa v njegovih sklepih, z dne 28.08.2006, s katerima je odločil o revizijskih zahtevkih obeh vlagateljev, niso bili navedeni, pri odločanju v predmetni zadevi ni upoštevala.


V nadaljevanju revizijskega postopka je Državna revizijska komisija obravnavala revizijski zahtevek prvega vlagatelja. Ob tem je ugotovila, da le-ta ni utemeljen.

Z vpogledom v razpisno dokumentacijo predmetnega postopka oddaje javnega naročila gre ugotoviti, da je naročnik v le-tej določil, da naroča skupno sedem vrst kablov, in sicer tri vrste kablov tipa NAYY ter štiri vrste kablov tipa NAY2Y. Pri vseh kablih, ki jih naročnik naroča, je slednji postavil zahtevo po dodatni žili preseka 1,5 mm2. Naročnik je v razpisni dokumentaciji določil tudi, da mora "za vse razpisane kable oziroma tipe razpisanih kablov" ponudba vsebovati tudi "Certifikat o ustreznosti Slovenskega inštituta za kakovost in meroslovje SIQ s poročilom o preskusu".

Med strankama (naročnikom in prvim vlagateljem) ni spora o tem, da je prvi vlagatelj v svoji ponudbi ponudil kable tipov NAYY ter NAY2Y z dodatno žilo z zahtevanim presekom, to je 1,5 mm2, torej kable, ki ustrezajo tehničnim zahtevam razpisne dokumentacije. Med strankama pa ni sporno tudi, da je prvi vlagatelj v svoji ponudbi za kable tipa NAY2Y predložil Potrdilo o preskusu (Certificate of Test), z dne 16.12.2005, izdan s strani Slovenskega inštituta za kakovost in meroslovje, s priloženim Poročilom o preskusu, z dne 15.12.2005, iz katerega izhaja, da v konkretnem primeru testirana vzorca kabla odstopata od standarda, s katerim skladnost se je ugotavljala, v preseku sredinske žile, ki je pri preizkušenem kablu 2,5 mm2 (namesto 1,5 mm2, kot je podano v standardu).

Iz določil 13. točke prvega odstavka 3. člena ZJN-1 izhaja, da je "pravilna ponudba" tista ponudba, ki je pravočasna in za katero se po odpiranju ponudb, na podlagi pregleda in ocenjevanja ugotovi, da v celoti izpolnjuje vse zahteve iz razpisne dokumentacije. Podobno je, skladno z 2. členom Pravilnika o ugotovitvi, kdaj šteje ponudba za nepravilno, neprimerno ali nesprejemljivo (Uradni list RS, št. 33/2004), ponudba med drugim nepravilna, če se po odpiranju ponudb na podlagi pregleda in ocenjevanja ugotovi, da ne izpolnjuje v celoti vseh zahtev iz razpisne dokumentacije.

V konkretni zadevi je naročnik, kot je že bilo navedeno, v razpisni dokumentaciji postavil zahtevo po tem, da ponudniki za vse tipe razpisanih kablov v ponudbeni dokumentaciji predložijo tudi "Certifikat o ustreznosti Slovenskega inštituta za kakovost in meroslovje SIQ s poročilom o preskusu". Državna revizijska izpostavlja, da vlagatelj po poteku roka za predložitev ponudb ne more navajati kršitev, ki so mu bile ali bi mu morale biti znane pred potekom tega roka, pa kljub temu ni vložil zahtevka za revizijo že pred potekom roka, določenega za predložitev ponudb oziroma prijav, razen v primerih, ko dokaže, da zatrjevanih kršitev objektivno ni bilo mogoče ugotoviti pred tem trenutkom (peti odstavek 12. člena ZRPJN). V kolikor je vlagatelj menil, da je obravnavana naročnikova zahteva sporna (in da je npr. mogoče ustreznost ponujenih kablov izkazovati tudi na druge načine), bi moral s tem povezane revizijske navedbe podati v revizijskem zahtevku, vloženim pred potekom roka oddaje ponudb, saj je bil z vsebino s tem povezane zahteve seznanjen že s prevzemom razpisne dokumentacije. V predmetni fazi postopka oddaje javnega naročila (po poteku roka za predložitev ponudb) je tako dopustna zgolj presoja vprašanja, ali je naročnikova ugotovitev o tem, da vlagatelj neke zahteve iz razpisne dokumentacije ne izpolnjuje, pravilna ali ne. V okviru takšne presoje pa Državna revizijska komisija kot nesporno ugotavlja, da prvi vlagatelj za razpisane kable tipa NAY2Y, dodatna žila preseka 1,5 mm2, zahtevanega Certifikata o ustreznosti s Poročilom o preskusu ni predložil (kot že navedeno, je prvi vlagatelj sicer predložil Certifikat o ustreznosti s Poročilom o preskusu za kable tipa NAY2Y, pri čemer pa se slednji nanaša na kable z sredinsko žilo preseka 2,5 mm2).

Ob zapisanem gre pritrditi naročniku, ki navaja, da prvega vlagatelja po oddaji njegove ponudbe ni smel pozvati k predložitvi ustreznega Certifikata o ustreznosti, kot slednji sicer predlaga v svojem revizijskem zahtevku; skladno s 54. členom ZJN-1 naročnik namreč ne sme zahtevati, dovoliti ali ponuditi kakršnekoli spremembe vsebine ponudbe, vključno s spremembo cene in takih sprememb, ki bi iz nepravilne ponudbe le-to naredila pravilno. Dovolitev naknadne predložitve z razpisno dokumentacijo zahtevanega Certifikata o ustreznosti bi imela za posledico prav to in bi bila zato v neskladju z ZJN-1.

V povzetku navedenega gre ugotoviti, da ponudba prvega vlagatelja ne izpolnjuje vseh zahtev razpisne dokumentacije in je zato nepravilna, kot takšno pa jo je bil naročnik, na podlagi prvega odstavka 76. člena ZJN-1, upravičen in dolžan zavrniti.

Ker prvi vlagatelj ni uspel izkazati neskladja naročnikove odločitve o zavrnitvi njegove ponudbe zaradi njene nepravilnosti s predpisi s področja oddaje javnih naročil, je Državna revizijska komisija, na podlagi 2. alineje prvega odstavka 23. člena ZRPJN, revizijski zahtevek prvega vlagatelja, brez datuma, ki ga je naročnik prejel dne 17.08.2006, zavrnila kot neutemeljen.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa.


V nadaljevanju revizijskega postopka je Državna revizijska komisija obravnavala revizijski zahtevek drugega vlagatelja. Ob tem je ugotovila, da je le-ta delno utemeljen.

Državna revizijska komisija najprej ugotavlja, da drugi vlagatelj v svojem revizijskem zahtevku ne napada naročnikove odločitve o tem, da se njegova ponudba izloči kot nepravilna, temveč zatrjuje nepravilnost obeh ponudb, ki ju je naročnik ocenil kot pravilni, to je ponudbe izbranega ponudnika in ponudnika Telma trade, d.o.o. Glede teh drugi vlagatelj navaja, da sta nepravilni, ker v njiju nista bila priložena certifikata Urada za meroslovje za stroj za merjenje dolžine kabla.

Državna revizijska komisija dalje ugotavlja, da naročnik v obrazložitvi sklepa, s katerim je odločil o revizijskem zahtevku drugega vlagatelja, navaja, da je ponudnik Telma trade, d.o.o., v svoji ponudbi zahtevani certifikat predložil, navaja pa tudi, da je na podlagi ponovnega pregleda vseh ponudb ugotovil, da so navedbe drugega vlagatelja delno točne, zato se je odločil razveljaviti sklep o izbiri najugodnejšega ponudnika. Ne glede na navedeno pa naročnik v svojem sklepu izraža prepričanje, da drugi vlagatelj s svojim revizijskim zahtevkom ni uspel, saj naročnik ni razveljavil postopka, temveč bo le spremenil odločitev o oddaji javnega naročila.

Državna revizijska komisija je že v več svojih odločitvah (npr. v zadevah 018-231/04, 018-162/05â??) zapisala, da lahko naročnik po sprejemu odločitve o dodelitvi javnega naročila takšno odločitev spremeni le v postopku pravnega varstva, t.j. v primeru, hkrati pa tudi v okviru meja vloženega zahtevka za revizijo. Naročnik brez izrecno vloženega pravnega sredstva oziroma brez podlage v le-tem svoje odločitve ne more samostojno spremeniti. Ob zapisanem gre izpostaviti tudi, da naročnik, tudi skladno s 16. členom ZRPJN, po preverjanju odloči o zahtevku za revizijo tako, da "v celoti ali delno razveljavi postopek oddaje javnega naročila ali zavrne zahtevek za revizijo". Skladno z navedenim naročnik ne more hkrati zavrniti zahtevka za revizijo in spremeniti svoje odločitve o oddaji javnega naročila, kot je to storil naročnik v predmetni zadevi.

Glede utemeljenosti revizijskih navedb iz revizijskega zahtevka drugega vlagatelja Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik v razpisni dokumentaciji predmetnega postopka oddaje javnega naročila med drugim postavil zahtevo po tem, da ponudniki v svojih ponudbah predložijo "Certifikat urada za meroslovje o odobritvi tipa merila za stroj za merjenje dolžine kabla".

Med strankama (naročnikom in drugim vlagateljem) ni spora o tem, da izbrani ponudnik v svoji ponudbi zahtevanega certifikata ni predložil. Kljub temu, da naročnik tega v svojem sklepu, s katerim je odločil o revizijskem zahtevku drugega vlagatelja, ni izrecno potrdil, navedeno izhaja iz dejstva priznavanja "delne točnosti" revizijskih navedb drugega vlagatelja. Nenazadnje pa navedeno dejstvo izkazuje tudi vpogled v ponudbo izbranega ponudnika, s katerim gre ugotoviti, da je slednji za stroj za merjenje dolžine kabla sicer predložil "Potrdilo o skladnosti s predpisi", izdano s strani Univerze v Mariboru, Fakultete za strojništvo, Laboratorija za tehnološke meritve, ki pa ga ne gre šteti za zahtevani "Certifikat urada za meroslovje o odobritvi tipa merila za stroj za merjenje dolžine kabla".

Iz navedenega izhaja, da ponudba izbranega ponudnika ne izpolnjuje vseh zahtev razpisne dokumentacije in je tako nepravilna, naročnik pa bi jo moral, skladno s prvim odstavkom 76. člena ZJN-1, zavrniti. S tem povezane revizijske navedbe so torej utemeljene.

Glede revizijskih navedb o tem, da je iz razloga nepredložitve na tem mestu obravnavanega Certifikata nepravilna tudi ponudba ponudnika Telma trade, d.o.o., Državna revizijska komisija ugotavlja, da niso utemeljene. Z vpogledom v ponudbo omenjenega ponudnika gre namreč ugotoviti, da je v le-tej bil predložen "Certifikat o odobritvi tipa merila", izdan s strani Republike Slovenije, Ministrstva za šolstvo, znanost in tehnologijo, Urada za meroslovje, z dne 12.07.2006. Dokument se nanaša na "stroj za merjenje dolžine žice in kabla", z oznako tipa "OA - 10Q/60/OM" in tako predstavlja z razpisno dokumentacijo zahtevani "Certifikat urada za meroslovje o odobritvi tipa merila za stroj za merjenje dolžine kabla". S tem povezane revizijske navedbe drugega vlagatelja torej niso utemeljene.

V povzetku zgornjih ugotovitev gre zaključiti, da je drugi vlagatelj uspel izkazati neskladje naročnikove odločitve o oddaji predmetnega javnega naročila s predpisi s področja oddaje javnih naročil.

V svojem revizijskem zahtevku drugi vlagatelj predlaga, da se razveljavi sklep o oddaji javnega naročila, z dne 04.08.2006, ter začne nov postopek oddaje javnega naročila.
Državna revizijska komisija izpostavlja, da je odločitev o tem, kako bo nadaljeval razveljavljeni del postopka oddaje javnega naročila, v domeni naročnika, Državna revizijska komisija pa s svojo odločitvijo ne more nadomestiti odločitev naročnika, ki jih slednji sprejema v okviru postopka oddaje javnega naročila (kasatorne pristojnosti Državne revizijske komisije). Skladno z navedenim Državna revizijska komisija ne more odločati o zahtevi drugega vlagatelja za začetek novega postopka oddaje javnega naročila (pri čemer je potrebno izpostaviti, da drugi vlagatelj s svojim revizijskim zahtevkom ni uspel izkazati nepravilnosti vseh prispelih ponudb!).

Izhajajoč iz navedenega je Državna revizijska komisija, na podlagi 3. alineje prvega odstavka 23. člena ZRPJN, vlagateljevemu revizijskemu zahtevku ugodila tako, da je razveljavila odločitev o oddaji javnega naročila "kabel energetski NN", kot izhaja iz naročnikovega dokumenta "Odločitev o oddaji javnega naročila", z dne 04.08.2006.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 3. točke izreka tega sklepa.


Prvi vlagatelj je v revizijski postopek priglasil stroške, nastale v zvezi z revizijo.

Skladno s tretjim odstavkom 22. člena ZRPJN mora v primeru, če je zahtevek za revizijo utemeljen, naročnik na pisno zahtevo vlagatelju zahtevka za revizijo povrniti potrebne stroške, nastale z revizijo.

Prvi vlagatelj s svojim revizijskim zahtevkom ni uspel, zato je Državna revizijska komisija, na podlagi šestega odstavka 22. člena ZRPJN, zavrnila tudi njegovo zahtevo za povrnitev stroškov, nastalih v zvezi z revizijo.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 4. točke izreka tega sklepa.


Drugi vlagatelj je v revizijski postopek priglasil naslednje stroške, nastale v zvezi z revizijo:
- za sestavo zahtevka za revizijo- stroške v protivrednosti 1000 točk po Odvetniški tarifi, povečano za 20% DDV,
- za sestanek s stranko (ob zahtevku za revizijo)- stroške v protivrednosti 200 točk po Odvetniški tarifi, povečano za 20% DDV,
- za takso za revizijski postopek- stroške v višini 100.000,00 SIT,
- za sestavo vloge o nadaljevanju revizijskega postopka pred Državno revizijsko komisijo- stroške v protivrednosti 300 točk po Odvetniški tarifi, povečano za 20% DDV,
- za sestanek s stranko (ob vlogi za nadaljevanje postopka pred Državno revizijsko komisijo)- stroške v protivrednosti 200 točk po Odvetniški tarifi, povečano za 20% DDV.

Skladno s tretjim odstavkom 22. člena ZRPJN mora v primeru, če je zahtevek za revizijo utemeljen, naročnik na pisno zahtevo vlagatelju zahtevka za revizijo povrniti potrebne stroške, nastale z revizijo.

Drugi vlagatelj je s svojim revizijskim zahtevkom uspel, zato mu je naročnik dolžan povrniti potrebne stroške, nastale v zvezi z revizijo.

Na podlagi šestega odstavka 22. člena ZRPJN Državna revizijska komisija drugemu vlagatelju priznava naslednje potrebne stroške, nastale v zvezi z revizijo:
- za plačilo takse za revizijski postopek- stroške v višini 100.000,00 SIT,
- za sestavo zahtevka za revizijo- stroške v protivrednosti 1000 točk po Odvetniški tarifi, povečano za 20% DDV, skupaj tako v višini 132.000,00 SIT,
- za zahtevo za nadaljevanje postopka pred Državno revizijsko komisijo- stroške v protivrednosti 50 točk po Odvetniški tarifi, povečano za 20% DDV, skupaj tako v višini 6.600,00 SIT.

Ostalih priglašenih stroškov Državna revizijska komisija drugemu vlagatelju ne priznava, saj jih ne ocenjuje za potrebne stroške revizijskega postopka.

Naročnik je vlagatelju dolžan povrniti stroške, nastale v zvezi z revizijo, v višini 238.600,00 SIT, v roku 15 dni od prejema tega sklepa, po poteku tega roka pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dne prejema tega sklepa do plačila, pod izvršbo. Višja stroškovna zahteva drugega vlagatelja se zavrne.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 5. točke izreka tega sklepa.



POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Po končanem postopku pred Državno revizijsko komisijo je sodno varstvo zagotovljeno v postopku povračila škode pred sodiščem splošne pristojnosti (peti odstavek 23. člena ZRPJN).


V Ljubljani, 25.09.2006


Predsednica senata:
Nataša Jeršič, univ. dipl. ekon.,
Članica Državne revizijske komisije









Vročiti:
- Elektro Celje, d.d., Vrunčeva ulica 2a, Celje,
- Odvetniška družba Maček & Maček, o.p., d.n.o., Prešernova ulica 27, Celje,
- Odvetnica Carmen Dobnik, Likozarjeva ulica 6, Ljubljana,
- Elektronabava, d.o.o., Cesta 24. junija 3, Ljubljana,
- Republika Slovenija, Ministrstvo za finance, Sektor za javna naročila, gospodarske javne službe in koncesije, Beethovnova 11, Ljubljana,
- Državno pravobranilstvo Republike Slovenije, šubičeva 2, Ljubljana.