018-358/2006 Splošna bolnišnica dr. Franca Derganca Nova Gorica

Številka: 018-358/2006-45-2877

SKLEP

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljnjem besedilu: Državna revizijska komisija) je na podlagi 22. in 23. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Uradni list RS, št. 95/2005 - ZRPJN-UPB3, 78/2006; v nadaljevanju: ZRPJN) po članici Vidi Kostanjevec, ob sodelovanju svetovalca Vojka Maksimčuka, v postopku nadzora nad zakonitostjo postopka oddaje javnega naročila male vrednosti za stroje in voziček za čistilno-transportno ekipo in na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložil vlagatelj Pan Goslar, d. o. o., Brest 4, Ig, ki ga zastopajo odvetniki Bojan Makovec, Andrej Doles, Katarina Doles - Toš in Matjaž Markelj, Kolodvorska 6, Domžale (v nadaljevanju: vlagatelj) zoper ravnanje naročnika Splošna bolnišnica dr. Franca Derganca Nova Gorica, Ulica padlih borcev 13a, šempeter pri Gorici (v nadaljevanju: naročnik) dne 25. 9. 2006

ODLOČILA

1. Zahtevek za revizijo se zavrne kot neutemeljen.

2. Vlagateljeva zahteva za povrnitev stroškov, nastalih z revizijo, se zavrne.

3. Naročnikova zahteva za povrnitev stroškov, nastalih z revizijo, se zavrne.

Obrazložitev

Naročnik je 17. 7. 2006 sprejel odredbo o izvedbi postopka oddaje obravnavanega javnega naročila male vrednosti št. 270-25/06-1. Naročnik je do roka za predložitev ponudb prejel tri pravočasne ponudbe, 3. 8. 2006 pa je izdal odločitev o oddaji javnega naročila št. 270-25/06-14, iz katere je razvidno, da je kot najugodnejšo izbral ponudbo ponudnika Johnson Diversey, d. o. o., Tržaška cesta 37/a, Maribor (v nadaljevanju: izbrani ponudnik), vlagateljevo ponudbo in ponudbo ponudnika Ecolab, d. o. o., Vajngerlova 4, Maribor pa je zavrnil kot nepravilni.

Vlagatelj je vložil zahtevek za revizijo z dne 9. 8. 2006, v katerem naročniku očita kršitev 6., 7. in 50. člena Zakona o javnih naročilih (Uradni list RS, št. 36/2004 âˆ" ZJN-1-UPB1; v nadaljevanju: ZJN-1), poleg tega pa utemeljuje, da je njegova ponudba pravilna. Vlagatelj zahteva razveljavitev postopka oddaje javnega naročila male vrednosti v celoti.

Vlagatelj navaja, da je obrazložitev odločitve o oddaji javnega naročila v nasprotju z izvedbo dokazov in tehtanjem vseh z javnim razpisom zahtevanih pogojev, ki jim je vlagatelj v celoti sledil. Vlagatelj trdi, da je naročnik v obrazložitvi zgolj zapisal, da vlagateljeva ponudba ne vsebuje vseh zahtevanih podatkov za ponujene stroje in da nekateri podatki ne ustrezajo razpisanim zahtevam, vendar je to popolna neresnica, saj je vlagatelj k ponudbi predložil vse originalne tehnične opise in prospekte, iz katerih je razvidna tehnična sposobnost strojev in naprav kot tudi vozička.

Vlagatelj navaja, da iz razpisnih pogojev izhaja, da je naročnik pod pozicijo 1 âˆ" čistilno-sušilni stroj zahteval zmogljivost čiščenja najmanj 2.000 m2/h, vlagatelj je ponudil stroj z zmogljivostjo 2.640 m2/h, čistilne krtače so v širini 660 mm, pritisk krtač nad 40 kg, da stroj omogoča dvig enote s krtačo na gumb, da širina na sesalni gumi ustreza pričakovanjem, prav tako ročni dvig in tudi "vsi drugi kriteriji, ki jih je ponudnik ponudil, saj vsi ti pogoji izhajajo iz ponudbe in tehničnega prospekta za predmetni stroj". Prav tako gre za enake ugotovitve pri enokolutnem stroju, saj ponudba ustreza vsem tehničnim kriterijem, ki jih je pričakoval naročnik. Enako velja za vse druge stroje in naprave. Vlagatelj je ponudbo pripravil tako, da je k predračunu oziroma ponudbi za vsak posamezni stroj spel tiskovino z vsemi tehničnimi podatki. Glede na navedeno je vlagatelj prepričan, da gre zgolj za floskulo v obrazložitvi odločitve o oddaji javnega naročila.

Vlagatelj nadalje navaja, da močno dvomi, da so dokumenti v dokumentaciji še vedno isti, zato Državno revizijsko komisijo naproša, da pred svojo odločitvijo vlagatelja pozove, da vpogleda v dokumentacijo in ugotovi identiteto oddane ponudbe in ponudbe, ki je sedaj v hrambi pri vlagatelju, saj, če bi naročnik vpogledal vse listine, takšne odločitve ne bi mogel sprejeti, razen in če gre za razpis, ki je pisan na kožo enega ponudnika, kar pa pomeni diskriminatornost. Vlagatelj tudi navaja, da je "že sam razpis jasno izkazal, da je pisan na kožo enega ponudnika in je vlagatelj zgolj zaradi širokega diapazona svojih artiklov lahko konkuriral in bi na takšen razpisa z vso gotovostjo uspel, če diskriminatornega elementa ne bi bilo". To dejstvo in to sklepanje vlagatelja pa podkrepi tudi vedenje, da je prejšnji izvajalec stroje iz bolnišnice odpeljal, pri čemer pa je ponudnik, ki je uspel z javnim naročilom, še pred dokončnostjo odločitve že namestil svoje stroje kljub izrecni naročnikovi zavezi, da do sklepanja pogodb ne bo izvajal dejanj, ki bi kazala na realizacijo pogodbenih zavez, saj gre za protizakonito dejanje. Glede na navedeno je vlagatelj prepričan, da je kršen 7. člen ZJN-1, saj gre za priviligiran odnos naročnika z enim od ponudnikov in je na takšen način kršeno načelo enakopravnosti ponudnikov v postopku javnega naročanja.

Poleg navedenega vlagatelj trdi, da je naročnik tudi kršil merila, saj je bil vlagatelj najugodnejši ponudnik glede skupne vrednosti ponudbe, kar bi moral naročnik upoštevati, in glede na to, da je naročnik več kot očitno želel oddati javno naročilo znani osebi, je na pamet opredelil, da vlagateljeva ponudba ne vsebuje zahtevanih podatkov. Vlagatelj meni, da je to bil več kot očitno tudi razlog naročnika, da ugotovi neko dejstvo, ki ni točno oziroma je v nasprotju s predloženo tehnično dokumentacijo in vlagateljevo ponudbo. Ponudnik vztraja, da je ponudbo formiral popolnoma v skladu z naročnikovimi razpisnimi pogoji in zato ne drži naročnikova ugotovitev, da nekateri podatki ne ustrezajo razpisanim zahtevam. Glede na navedeno vlagatelj trdi, da je jasno razvidno, da naročnik skladno s 50. členom ZJN-1 tega merila enostavno ni upošteval in ga je zavestno obšel.

Vlagatelj tudi navaja, da je jasno razvidno, da gre v danem primeru za kršitve določb ZJN-1, pri čemer vlagatelj ugotavlja, da gre za sredstva, ki se uporabljajo za namene bolnišnic in bi moral naročnik zagotoviti tudi porabo svojih sredstev na način, ki je zanj najbolj gospodaren, kar pa v konkretnem primeru ni mogoče trditi. Vlagatelj tako očita naročniku kršitev načela gospodarnosti in učinkovitosti porabe javnih sredstev.

Vlagatelj zaključuje, da glede na dejstvo, da je njegova ponudba v celoti ustrezala razpisnim pogojem, je torej naročnik v popolnem nasprotju z dokazi, ki jih je dal ponudnik, in v popolnem nasprotju z določbami ZJN-1 izbral drugega ponudnika, ki je za naročnika mnogo dražji kot vlagatelj in je to razlog za "razveljavitev javnega naročila".

Naročnik je zahtevek za revizijo s sklepom št. 270-25/06-17 z dne 24. 8. 2006 zavrgel z utemeljitvijo, da vlagatelj nima aktivne legitimacije, kot je to zahtevano v 9. členu ZRPJN. Zoper slednji sklep je vlagatelj vložil pritožbo z dne 28. 8. 2006, ki ji je Državna revizijska komisija s sklepom št. 018-326/2006-45-2681 z dne 5. 9. 2006 ugodila in razveljavila naročnikov sklep o zavrženju zahtevka za revizijo.

Naročnik je nato 7. 9. 2006 sprejel sklep št. 270-25/06-21, s katerim je zahtevek za revizijo zavrnil kot neutemeljen, zavrnil pa je tudi zahtevo za povrnitev stroškov, nastalih z revizijo. Naročnik uvodoma izraža svoje nestrinjanje s sklepom Državne revizijske komisije št. 018-326/2006-45-2681 z dne 5. 9. 2006, s katerim je ta razveljavila naročnik sklep o zavrženju zahtevka za revizijo, nato pa vsebinsko obravnava zahtevek za revizijo.

Naročnik navaja, da je v postopku oddaje tega javnega naročila sprejel odločitev o oddaji javnega naročila male vrednosti z obrazložitvijo, v slednji pa je navedel zgolj primarni razlog nepravilnosti vlagateljeve ponudbe, ki se kaže v neizpolnjevanju minimalnih zahtevanih lastnosti predmeta javnega naročila. Naročnik nadalje tudi navaja, da je tudi v obrazložitvi odločitve o oddaji javnega naročila izpostavil pomanjkljivost vlagateljeve ponudbe v smislu pomanjkljivih podatkov o minimalnih zahtevanih lastnostih predmeta javnega naročila.

Naročnik ne more slediti vlagateljevi trditvi, da je obrazložitev odločitve o oddaji javnega naročila male vrednosti v nasprotju z izvedbo vseh dokazov zaradi njenega obsega. ZJN-1 namreč ne predpisuje obsega obrazložitve odločitve o oddaji javnega naročila, zato pa normira institut obrazloženega obvestila, ki služi ponudnikom, ki jih naročnik ni izbral, da jim naročnik podrobneje pojasni razloge za zavrnitev njihove ponudbe kot tudi prednosti sprejete ponudbe v razmerju do ponudbe vlagatelja zahteve za dodatno obrazložitev. Naročnik navaja, da, če bi se vlagatelj poslužil instituta obrazloženega obvestila, bi mu podal obrazložitev zavrnitve njegove ponudbe, kot je zabeležena z zapisnikom komisije o ponovnem pregledu ponudbe, ki je priloga in sestavni del tokratnega naročnikovega sklepa. V zapisniku je komisija podala dodatno obrazložitev nepravilnosti vlagateljeve ponudbe, ki se kaže v neizpolnjevanju minimalnih zahtevanih lastnosti predmeta javnega naročila. Komisija je v zapisniku izpostavila še dodatno nepravilnost vlagateljeve ponudbe, saj je ta v svoji ponudbi v nasprotju z naročnikovo zahtevo (stran 9 Navodil ponudnikom za izdelavo ponudbe), da morajo biti vsi dokumenti v zvezi s ponudbo napisani v slovenskem jeziku, prospekte, kot sestavnim delom ponudbe, pa je predložil v tujih jezikih.

Upoštevajoč navedbe v obrazložitvi odločitve o oddaji javnega naročila št. 270-255/06-14 z dne 3. 8. 2006 in njihovo podrobnejšo utemeljitev v zapisniku komisije z dne 21. 8. 2006 ter dejstvo, da je ponudba izbranega ponudnika pravilna, primerna in sprejemljiva, čemur med drugim vlagatelj ne oporeka, je naročnik prepričan, da je njegova odločitev, da vlagateljevo ponudbo zavrne kot nepravilno in da javno naročilo odda izbranemu ponudniku, ki je oddal pravilno, primerno in sprejemljivo ponudbo, zakonita, vlagateljeve navedbe pa so neutemeljene.

Naročnik je ugotovil, da je vlagateljeva ponudba nepravilna, zato jo je kot tako zavrnil in torej ni bila predmet ocenjevanja z uporabo razpisanega merila izbora (ki je bilo "najnižja skupna vrednost ponudbe" oziroma "najnižja cena" in ne "najugodnejša ekonomska ponudba"). Glede na navedeno naročnik niti ni mogel kršiti merila izbora. Naročnik pa je tudi že v Navodilih ponudnikom za izdelavo ponudbe (stran 10) zapisal, da bo merilo izbora uporabil zgolj pri ponudnikih, ki bodo izpolnjevali pogoje (pravilne, primerne in sprejemljive ponudbe).

Vlagatelj v zahtevku poleg navedb, da je naročnik želel oddati naročilo znani osebi na več mestih tendenciozno, zaradi gramatikalnega zapisa mestoma nerazumljivo, predvsem pa neosnovano niza kršitve naročnika, ki deloma nimajo nobene povezave s postopkom oddaje obravnavanega javnega naročila male vrednosti, zato se naročnik do takih navedb vlagatelja ni opredeljeval, deloma pa je vlagatelj v zatrjevanju nepravilnosti glede vsebine razpisne dokumentacije prekludiran. Ker se je vlagatelj z določili razpisne dokumentacije seznanil že ob prejemu razpisne dokumentacije, bi v skladu s petim odstavkom 12. člena ZRPJN moral vložiti zahtevek za revizijo že pred pretekom roka, določenega za oddajo ponudb.

Naročnik ponovno opozarja tudi na vsebino vlagateljevega zahtevka, ki glasi na razveljavitev postopka oddaje javnega naročila, čeprav vlagatelj zatrjuje, da je njegova ponudba pravilna, istočasno pa v zahtevku za revizijo z izjemo navedb glede opisa predmeta, v navajanju katerih je glede na fazo postopka prekludiran, ne zatrjuje da bi lahko prišlo do takega pravnega položaja, ki bi onemogočal oddajo javnega naročila v tem postopku (76. člen ZJN-l), ali da obstajajo razlogi za razveljavitev celotnega postopka oddaje javnega naročila .

Vlagatelj je naročniku posredoval "sporočilo" z dne 11. 9. 2006, s katerim ga obvešča, da želi nadaljevati postopek pred Državno revizijsko komisijo, v njem pa tudi ponovi nekatere svoje navedbe, podane v zahtevku za revizijo. Vlagatelj v tem sporočilu tudi navaja, da je "tudi zapisnik o ponovnem pregledu ponudbe zgolj manifest zavračanja ponudb, ki so bile točne in v skladu z razpisno dokumentacijo, pri čemer bo natančna pojasnila ponudnik dodatno še podal, četudi ve, da gre za prirejen razpis".

Vlagatelj v dokumentu "dopolnitev sporočila z dne 11.9.2006 in dopolnitev zahteve za revizijo" z dne 12. 9. 2006, ki ga je naročnik prejel 13. 9. 2006, natančneje pojasnjuje svoje navedbe oziroma ugovarja ugotovitvam, navedenim v poročilu komisije z dne 21. 8. 2006, in utemeljuje, zakaj je njegova ponudba pravilna. Vlagatelj tudi izpodbija ugotovitve komisije v zvezi z uporabo tujih jezikov, v katerih so napisani prospekti, poleg tega pa opozarja na diskriminatorno obliko naročila.

Naročnik je Državni revizijski komisiji kot prilogo dopisu št. 270-25/06-24 z dne 12. 9. 2006 odstopil dokumentacijo postopka oddaje javnega naročila male vrednosti. Državna revizijska komisija je odstopljeno dokumentacijo prejela 13. 9. 2006. Naročnik je kot prilogo dopisa št. 270-25/06-26 z dne 13. 9. 2006 Državni revizijski komisiji posredoval tudi dokument "dopolnitev sporočila z dne 11.9.2006 in dopolnitev zahteve za revizijo", ki ga je Državna revizijska komisija prejela 15. 9. 2006. Državna revizijska komisija je naročnika 18. 9. 2006 zaprosila za dodatno dokumentacijo, ki jo je naročnik še isti dan posredoval po telefaksu.

Po pregledu dokumentacije ter proučitvi utemeljenosti navedb vlagatelja in naročnika je Državna revizijska komisija v skladu s 23. členom ZRPJN odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, navedenih v nadaljevanju.

V zvezi z naročnikovim nestrinjanjem glede odločitve Državne revizijske komisije Državna revizijska komisija pripominja, da je šlo v zadevi, ki jo citira naročnik, za drugačno dejansko stanje. Poleg tega pa je treba pripomniti, da je vlagatelj oblikoval zahtevek oziroma revizijski predlog tako, da "revizijska komisija reviziji ugodi ter razveljavi postopek oddaje javnega naročila v celoti", v zahtevku za revizijo pa utemeljuje, da je predložil pravilno ponudbo. Državna revizijska komisija odloča v mejah zahtevka za revizijo (drugi odstavek 19. člena ZRPJN), zato bi bila morebitna ugotovitev, da vlagateljeva ponudba ni nepravilna iz razlogov, ki jih navaja naročnik v odločitvi o oddaji javnega naročila, razlog za razveljavitev odločitve o oddaji javnega naročila (razveljavitev odločitve o oddaji javnega naročila predstavlja nekaj manj kot je razveljavitev postopka v celoti in bi torej predstavljala odločitev znotraj meja zahtevka za revizijo). V primeru razveljavitve odločitve o oddaji javnega naročila pa bi moral nato naročnik sprejeti tudi novo vsebinsko odločitev v postopku oddaje javnega naročila. Ker je vlagateljeva ponudba cenovno sicer najugodnejša, kar tudi priznava naročnik, ni mogoče trditi, da vlagatelj "nima nobenih dejanskih možnosti izbora v konkretnem primeru".

Državna revizijska komisija nadalje ugotavlja, da je naročnik obravnavano javno naročilo oddal po postopku za oddajo javnih naročil male vrednosti. Postopek za oddajo javnega naročila male vrednosti je postopek oddaje javnega naročila, katerega ocenjena vrednost je nižja od vrednosti, določene v zakonu o izvrševanju proračuna Republike Slovenije (prvi odstavek 124. člena ZJN-1), in se v tem primeru naročilo ne odda po splošnih pravilih zakona, ampak po pogojih, določenih v 3.5. poglavju ZJN-1 (Oddaja naročila male vrednosti). Namen posebne ureditve javnih naročil male vrednosti je (iz razlogov ekonomičnosti) v razbremenitvi naročnika vrste formalnosti, ki sicer veljajo v postopkih javnega naročanja. Pri oddaji javnih naročil male vrednosti zakon načeloma ne posega v notranja razmerja naročnikov oziroma ta razmerja ureja le, kolikor je to nujno potrebno zaradi varstva javnih koristi. V 125. členu ZJN-1 je tako določeno, da v primerih oddaje naročil male vrednosti "mora naročnik, upoštevajoč temeljna načela ZJN-1, sprejeti notranji akt o oddaji tovrstnih naročil". Iz navedenega izhaja, da se dopustnost naročnikovih ravnanj v postopku oddaje javnega naročila male vrednosti preverja v okviru sprejetega notranjega akta (in na njegovi podlagi sprejete razpisne dokumentacije), usklajenost naročnikovih ravnanj z določbami ZJN-1 pa je mogoče preverjati v obsegu spoštovanja temeljnih načel javnega naročanja.

Ob tem Državna revizijska komisija tudi ugotavlja, da je naročnik interni akt, kot ga zahteva prvi odstavek 125. člena ZJN-1, tudi sprejel, in sicer Navodilo za oddajo javnih naročil male vrednosti (JN MV) (v nadaljevanju: Navodilo). Naročnik je Državni revizijski komisiji posredoval čistopis svojega internega akta št. 900-19/04-3 z dne 3. 1. 2005.

Pri pregledu naročnikovega internega akta je Državna revizijska komisija ugotovila, da je naročnik v prvem odstavku 12. člena Navodila določil, da "po preteku roka, določenega za oddajo ponudb, komisija, imenovana z direktorjevo odredbo, pregleda in oceni prejete ponudbe, upoštevaje Pravilnik o ugotovitvi, kdaj šteje ponudba za nepravilno, neprimerno ali nesprejemljivo (Uradni list RS, št. 33/2004) in to zabeleži na obrazcu Poročilo o pregledu in oceni ponudb (priloga - OBR - JN MV-E)". V tem delu Navodilo tudi spoštuje prvi odstavek 17. člena Uredbe o skupnih osnovah za pripravo notranjega akta za oddajo javnih naročil male vrednosti (Uradni list RS, št. 84/2004; v nadaljevanju: Uredba), ki navaja, da "po preteku roka, določenega za oddajo ponudb, se preveri, če prispele ponudbe ustrezajo vsem zahtevam naročnika in oceni ponudbe v skladu z določenimi merili". V skladu s Pravilnikom o ugotovitvi, kdaj šteje ponudba za nepravilno, neprimerno ali nesprejemljivo (v nadaljevanju: Pravilnik), je ponudba med drugim nepravilna, če "se po odpiranju ponudb na podlagi pregleda in ocenjevanja ugotovi, da ne izpolnjuje v celoti vseh zahtev iz razpisne dokumentacije" (tretja alinea 2. člena Pravilnika). Ob navedenem pa je treba tudi izpostaviti, da je na strani 9 razpisne dokumentacije naročnik določil, da "ponudba ponudnika, ki ne bo vsebovala celovitega predmeta v skladu z navodili, bo kot neprimerna zavrnjena" in "prav tako bo zavrnjena ponudba, ki bo vsebovala netočne oziroma nepopolne podatke v bistvenih elementih ponudbe".

Vlagatelj trdi, da njegova ponudba "ne le da ustreza razpisnim pogojem, temveč jih celo presega", v nadaljevanju pa podrobneje utemeljuje izpolnjevanje naročnikovih zahtev, kot jih je ta podal v razpisni dokumentaciji. V zvezi s to revizijsko navedbo je treba ugotoviti, da je naročnik v razpisni dokumentaciji na straneh 3-5 pod naslovom "Bistvene zahteve naročnika" navedel, da "ponujeno mora ustrezati zahtevam naročnika, kot sledi" (stran 3 razpisne dokumentacije, točka Tehnične specifikacije âˆ" minimalne zahtevane lastnosti predmeta javnega naročila) in "ponudnik mora v ponudbi predložiti prospekte ponujenih strojev in vozička z navedbo bistvenih tehničnih lastnosti" (stran 5 razpisne dokumentacije, četrta alinea točke Navedba pogojev za priznanje sposobnosti). V primeru, da ponudba ne izpolnjuje v celoti vseh zahtev iz razpisne dokumentacije, jo je treba šteti kot nepravilno (tretja alinea 2. člena Pravilnika), zato jo mora naročnik zavrniti, taka ponudba pa torej tudi ne pride v postopek oziroma fazo ocenjevanja v skladu s postavljenim merilom oziroma postavljenimi merili. Naročnikovo obveznost zavrniti nepravilne in nesprejemljive ponudbe pa je naročnik âˆ" kot je bilo predhodno že navedeno âˆ" tudi določil, in sicer na strani 9 razpisne dokumentacije pod naslovoma Ponudba in predračun ter Zavrnitev ponudbe.

Vlagatelj med drugim navaja, da so čistilne krtače čistilno-sušilnega stroja v širini 660 mm (ta podatek sicer tudi izhaja iz predloženega prospekta, in sicer rubrike Arbeitsbreite za ponujeni stroj Columbus RA 66 BM 60), vendar je ob tem treba hkrati ugotoviti, da je naročnik postavil zahtevo "delovna širina od 500 do 600 mm", torej vlagateljeva ponudba ne sledi naročnikovim tehničnim zahtevam, določenih v razpisni dokumentaciji. Ponudnik namreč ponuja stroj z delovno širino, večjo od tiste, ki jo naročnik še dopušča. Državna revizijska komisija prav tako ugotavlja, da ne iz ponudbenega predračuna ne iz predloženega prospekta ne izhaja podatek o tem, ali čistilno-sušilni stroj izpolnjuje zahtevo "hrupnost ob delovanju največ 60 dB(A)". Že na podlagi teh dveh ugotovitev je mogoče zaključiti, da vlagatelj v svoji ponudbi ni v celoti sledil vsem zahtevam iz razpisne dokumentacije, zato vlagateljeve ponudbe ni mogoče označiti kot pravilne. Glede na navedeno se Državna revizijska komisija zato ni spuščala v ugotavljanje, ali so druge naročnikove ugotovitve glede tega, da vlagateljeva ponudba "ne vsebuje vseh zahtevanih podatkov za ponujene stroje (nekateri podatki ne ustrezajo razpisanim zahtevam)", (ne-)utemeljene, saj bi tudi v primeru, da bi ugotovila, da je naročnik v vseh teh drugih primerih nepravilno ugotovil dejansko stanje, vlagateljeva ponudba bila še naprej nepravilna, in sicer zaradi prej navedenih (dveh) razlogov. Glede na navedeno je Državna revizijska komisija vlagateljevo utemeljitev, da je predložil pravilno ponudbo, zavrnila kot neutemeljeno.

V zvezi z vlagateljevim predlogom, naj mu Državna revizijska komisija pred svojo odločitvijo omogoči preveriti identičnost predložene ponudbe s tisto, ki jo hrani vlagatelj, saj vlagatelj "močno dvomi, da so dokumenti v spisni dokumentaciji še vedno isti", Državna revizijska komisija ugotavlja, da vlagatelj sam v zahtevku za revizijo (stran 2) trdi, da so "čistilne krtače v širini 660 mm, kar vse izhaja iz predloženega prospekta k predračunu", ta podatek pa dejansko sicer tudi izhaja iz predloženega prospekta. Glede na to, da je Državna revizijska komisija ugotovila, da je vlagateljeva ponudba tudi iz razloga, da delovna širina čistilno-sušilnega stroja ne ustreza naročnikovim zahtevam, nepravilna, bi tudi ugotavljanje identičnosti ponudb v ničimer ne spremenilo dosedanjega vlagateljevega pravnega položaja. Vlagateljeva ponudba bi bila namreč še naprej nepravilna, zato je vlagateljev predlog zavrnila kot neutemeljen.

V zvezi z domnevnim protipravnim naročnikovim ravnanjem in domnevno omogočitvijo namestitve strojev še pred pravnomočnostjo odločitve o oddaji javnega naročila male vrednosti, s čimer naj bi naročnik kršil načelo enakopravnosti ponudnikov, Državna revizijska komisija izpostavlja, da vlagatelj resničnosti teh svojih navedb ni zadostno izkazal. Vlagatelj se namreč sklicuje tudi na svoje vedenje in navaja, da je izbrani ponudnik že namestil svoje stroje, vendar je v tem primeru treba hkrati ugotoviti, da svoje trditve (odhod prejšnjega izvajalca, ki je odpeljal tudi svoje stroje) ne podkrepi z dokazi. Vlagatelj je sicer predložil nekaj fotografij čistilno-sušilnega stroja, ki je sicer iste blagovne znamke, kot jo ponuja izbrani ponudnik, vendar Državna revizijska komisija hkrati izpostavlja, da jih je predložil k pritožbi, ne pa že v postopku pred naročnikom, torej se slednji o teh "dokazih" ni mogel niti izjasniti. Sicer pa ob tem Državna revizijska komisija tudi pripominja, da sicer iz teh fotografij tudi ni mogoče ugotoviti, ali so podane kršitve, očitane naročniku. Vlagatelj namreč ni zadostno izkazal, da je ta stroj, ki sicer kaže določeno stopnjo obrabe (poškodb), dejansko od izbranega ponudnika in ne pravzaprav od "prejšnjega izvajalca", da je bila fotografija dejansko narejena pri naročniku in če je že bila res narejena pri naročniku, da je bila narejena v obdobju, ko naj bi "prejšnji izvajalec" že odšel s svojimi stroji ipd. Glede na navedeno Državna revizijska komisija ni mogla zaključiti, da je naročnik ravnal v nasprotju z načelom enakopravnosti ponudnikov.

V zvezi z revizijsko navedbo, da je naročnik "kršil kriterije in merila razpisnih pogojev, saj je bil vlagatelj najugodnejši ponudnik glede skupne vrednosti ponudbe", s čimer naj bi naročnik tudi kršil 50. člen ZJN-1, Državna revizijska komisija znova izpostavlja, da je naročnik na strani 9 razpisne dokumentacije določil, da "ponudba ponudnika, ki ne bo vsebovala celovitega predmeta v skladu z navodili, bo kot neprimerna zavrnjena" in "prav tako bo zavrnjena ponudba, ki bo vsebovala netočne oziroma nepopolne podatke v bistvenih elementih ponudbe". Iz navedenega navodila izhaja, da se ponudba, za katero bo naročnik ugotovil, da je nepravilna, ne bo uvrščena v postopek ocenjevanja. V obravnavanem primeru je naročnik vlagateljevo ponudbo, ko je ugotovil, da ta ne izpolnjuje vseh zahtev, kot jih je naročnik določil v razpisni dokumentaciji, označil kot nepravilno in jo zavrnil. Take ponudbe pa naročnik torej ne ocenjuje v skladu z merili oziroma merilom. Naročniku tako ni mogoče očitati kršitev ne razpisne dokumentacije ne Navodila (12. člen). V primeru, da je ponudba, čeprav vsebuje najnižjo ceno, nepravilna, je naročnik ne more uvrstiti v postopek ocenjevanja. Tako ponudbo mora naročnik zavrniti. Tako ravnanje izhaja tudi iz določbe na strani 10 razpisne dokumentacije (Merilo za izbiro najugodnejšega ponudnika), ko naročnik navaja, da "izmed ponudnikov, ki bodo izpolnjevali pogoje (pravilne, primerne in sprejemljive ponudbe), bo izbrana ponudba ponudnika z najnižjo skupno vrednostjo ponudbe, kot je navedeno v ponudbi in predračunu". Naročnik lahko namreč ocenjuje le ponudbe, ki so pravilne (kot sicer primerne in sprejemljive).

V zvezi z ocenjevanjem ponudb pa velja vlagatelja opozoriti, da je naročnik na strani 10 razpisne dokumentacije določil merilo najnižje cene (najnižja skupna vrednost ponudbe), ne pa "najugodnejša ekonomska ponudba".

V zvezi s kršitvijo načela gospodarnosti in učinkovitosti porabe javnih sredstev Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik iz postopka ocenjevanja ponudb izločil vlagateljevo ponudbo in ponudbo tretjega ponudnika, ocenjeval pa je ponudbo izbranega ponudnika, za katero je ugotovil, da je pravilna in da izbrani ponudnik ponuja blago za 4.011.634,05 tolarjev z DDV. Vlagatelj v obravnavanem primeru v zahtevku za revizijo ne oporeka naročnikovi ugotovitvi glede pravilnosti ponudbe izbranega ponudnika, torej ne tudi postopku ocenjevanja ponudbe izbranega ponudnika. Glede na navedeno ni mogoče ugotoviti, zakaj bi izbor ponudbe izbranega ponudnika ne bil skladen "s porabo njegovih sredstev na način, ki je zanj najbolj gospodaren", zlasti zato, ker vlagatelj ne utemeljuje, da naročnikova poraba sredstev ni v skladu glede na namen in predmet javnega naročila (4. člen ZJN-1). Glede na navedeno je Državna revizijska komisija vlagateljevo revizijsko navedbo zavrnila kot neutemeljeno.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa.

Vlagatelj uveljavlja tudi povračilo stroškov, nastalih z revizijo. Ker je Državna revizijska komisija zahtevek za revizijo zavrnila kot neutemeljen, tretji odstavek 22. člena ZRPJN pa povrnitev potrebnih stroškov, nastalih z revizijo, veže na utemeljenost zahtevka za revizijo, je zavrnila tudi zahtevo za povračilo stroškov, nastalih z revizijo.

S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa utemeljena.

Naročnik uveljavlja povračilo stroškov, nastalih z revizijo, in sicer 2.420 tolarjev, nastalih zaradi fotokopiranja 121 strani dokumentacije, posredovane Državni revizijski komisiji. Državna revizijska komisija priglašenih stroškov ne priznava, saj je naročnikova dolžnost, da po prejetem obvestilu o nadaljevanju postopka pred Državno revizijsko komisijo tej v treh dneh odstopi vso dokumentacijo (drugi odstavek 17. člena ZRPJN), s čimer je treba razumeti originalno dokumentacijo in ne fotokopij (zadeva št. 018-390/2005). Glede na navedeno je Državna revizijska komisija naročnikovo zahtevo za povrnitev stroškov, nastalih z revizijo, zavrnila kot neutemeljeno.

S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 3. točke izreka tega sklepa utemeljena.


POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Po končanem postopku pred Državno revizijsko komisijo je sodno varstvo zagotovljeno v postopku povračila škode pred sodiščem splošne pristojnosti (peti odstavek 23. člena ZRPJN).


V Ljubljani, 25. 9. 2006

Vida Kostanjevec, univ. dipl. prav.
članica Državne revizijske komisije










Vročiti:
- Splošna bolnišnica dr. Franca Derganca Nova Gorica, Ulica padlih borcev 13a, 5290 šempeter pri Gorici,
- odvetnik Bojan Makovec, Kolodvorska 6, 1230 Domžale,
- Johnson Diversey, d. o. o., Tržaška cesta 37/a, 2000 Maribor,
- Republika Slovenija, Ministrstvo za finance, Sektor za javna naročila, gospodarske javne službe in koncesije, Beethovnova 11, 1000 Ljubljana,
- Državno pravobranilstvo Republike Slovenije, šubičeva 2, 1000 Ljubljana.