Na vsebino
EN

018-368/2006 Ministrstvo za javno upravo

Številka: 018-368/2006-41-2924
Datum sprejema: 22. 9. 2006

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 11. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Uradni list RS, št. 95/05 - ZRPJN-UPB3, 78/06; v nadaljevanju: ZRPJN) po Samu Červeku, predsedniku Državne revizijske komisije, v postopku revizije oddaje javnega naročila po odprtem postopku za "izvedbo letalskih prevozov za leto 2006-2008", začetega na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložila družba PartAir d.o.o., Zbiljska cesta 69, Medvode, ki ga zastopa odvetnik Dušan Tršan, Čufarjeva 3, Ljubljana (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika RS, Ministrstvo za javno upravo, Tržaška 21, Ljubljana (v nadaljevanju: naročnik), ter na podlagi predloga naročnika z dne 20.9.2006, za izdajo sklepa po 2. odstavku 11. člena ZRPJN, dne 22.9.2006

odločila:

Naročnikovemu predlogu za izdajo sklepa po 2. odstavku 11. člena ZRPJN, da vloženi zahtevek za revizijo ne zadrži nadaljnjih aktivnosti naročnika v postopku oddaje javnega naročila, se delno ugodi. Vlagateljev revizijski zahtevek, z dne 11.9.2006, v predmetnem postopku oddaje javnega naročila ne zadrži nadaljnjih aktivnosti naročnika do vključno izvedbe zbiranja ponudb, njihovega odpiranja, pregledovanja in vrednotenja. Naročnik do pravnomočnega zaključka revizijskega postopka, vodenega na podlagi vlagateljevega revizijskega zahtevka, ne sme sprejeti odločitve o oddaji predmetnega javnega naročila. V preostalem se naročnikov predlog zavrne.

Obrazložitev:

Naročnik je javni razpis za oddajo predmetnega javnega naročila objavil v Uradnem listu RS št. 85-86/2006 z dne 11.8.2006, pod št. objave Ob-23023/06.

Vlagatelj je dne 11.9.2006 vložil zahtevek za revizijo, v katerem predlaga razveljavitev predmetnega postopka oddaje javnega naročila in predlaga razpis novega omejenega postopka oddaje javnega naročila. Vlagatelj pri tem meni, da je objavljeni razpis v nasprotju z javnim interesom in interesom samega naročnika. Kajti javni razpis po mnenju vlagatelja ne bo ustvaril varnega, zanesljivega in finančno transparentnega prevoza najvišjih predstavnikov oblasti v RS. Z razpisom odprtega postopka namreč naročnik po oceni vlagatelja popolnoma ignorira izredno konkurenčni trg letalskih prevozov v EU. Navedeno pomeni, da obravnavano javno naročilo ne bo zagotovilo optimalne organizacije in izvedbe letalskih prevozov za najvišje državne uradnike. S tem bo kršeno načelo gospodarnosti in učinkovitosti porabe javnih sredstev ter načela zagotavljanja konkurence.

Naročnik je dne 29.09.2006 vložil predlog za izdajo sklepa, da vloženi zahtevek za revizijo v celoti ne zadrži nadaljnjih aktivnosti v postopku oddaje javnega naročila. Predlog utemeljuje z dejstvom, da je zaradi vsebine naročila, ki se izvaja za najvišji vrh slovenske države in njenih predstavnikov, postavil stroge pogoje zaradi varnosti izvajanja naročila. Po naročnikovem mnenju je nepredstavljivo, da bi prevoze nudile nepreverjene osebe, ki bi domicilno letališče imele izven Republike Slovenije in ga varnostni organi ne bi mogli preveriti. Hangar na Brniku pa lahko najame vsakdo. Naročnik pri tem opozarja, da je zaradi oseb in njihove narave dela zlasti pomemben hitri odzivni čas, zaradi česar je potrebno naročilo izvesti tudi v nekaj urah. Takšna je po naročnikovih navedbah tudi stroga zahteva varnostne službe. Naročnik nadalje pojasnjuje, da se je težko izognil enotni ceni za ves čas trajanja poleta, ta se bo namreč uskladila z rastjo svetovnih cen naftnih derivatov in bo njena sprememba odvisna le od tega. Pri tem pa naročnik opozarja, da je nepravilna vlagateljeva trditev, da bi ostale cene presegle ceno ure letenja. Naročnik ocenjuje, da bi mu z ustavitvijo postopka nastala škoda, saj je namen predmetnega javnega naročila zagotoviti enoten način zagotavljanja letalskih prevozov in s tem posledično nižjo ceno storitve. Naročnik meni, da je vlagateljev zahtevek neutemeljen, saj ga vlaga oseba, ki ji škoda ne more nastati, kajti vlagatelj ni prevoznik in tako nima aktivne legitimacije za vložitev zahtevka. Naročnik opozarja, da bi bile zaradi vloženega zahtevka in posledično ustavitve postopka še pred oddajo ponudb onemogočene vsakodnevne službene poti najvišjih predstavnikov RS in ostalih, ter s tem otežene priprave Slovenije na predsedovanje EU. Na podlagi navedenega naročnik predlaga, da vloženi zahtevka za revizijo ne zadrži nadaljnih aktivnosti naročnika v postopku oddaje javnega naročila, ter da se mu s tem 25.9.2005 omogoči javno odpiranje ponudb.

Naročnik je dne 21.9.2006 vložil dopolnitev predloga za izdajo sklepa, v katerem še dodatno pojasnjuje potrebo po omenjenem predlogu. Naročnik opozarja, da v kolikor bo prišlo do zaustavitev postopka oddaje javnega naročila in podaljševanja časa za oddajo naročila, bo potrebno naročilo v vmesnem času izvrševati z rednimi letalskimi prevozi kot tudi s posredniškimi iskanji poletov, pri tem pa nobeden od omenjenih načinov ne zagotavlja ustrezne varnosti, ki mora biti zagotovljena skladno z Uredbo o varovanju določenih oseb, objektov in okolišev objektov, v katerih so sedeži državnih organov. Pri tem naročnik ponovno poudarja, da bo s podaljševanjem potrebnega časa za oddajo predmetnega javnega naročila ogroženo tudi dnevno opravljanje aktivnosti večine naročnikov, ter s tem normalno delovanje Vlade RS in ministrstev. Poleg tega se razpis pripravlja tudi v času, ko se Slovenija intenzivno pripravlja na predsedovanje v EU, zaradi česar se je tudi povečala potreba po letalskih prevozih. Zato naročnik ponovno predlaga, da vloženi zahtevka za revizijo ne zadrži nadaljnih aktivnosti naročnika v postopku oddaje javnega naročila, ter da se mu s tem 25.9.2005 omogoči javno odpiranje ponudb

Po pregledu dokumentacije in preučitvi navedb je Državna revizijska komisija odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, navedenih v nadaljevanju.

ZRPJN v 1. odstavku 11. člena (Posledice vloženega zahtevka za revizijo) med drugim določa, da vložen zahtevek za revizijo zadrži postopek oddaje javnega naročila do odločitve Državne revizijske komisije. V 2. odstavku 11. člena ZRPJN dopušča možnost, da lahko Državna revizijska komisija na predlog naročnika sprejme sklep, da vloženi zahtevek za revizijo ne zadrži nadaljnjih aktivnosti naročnika v postopku oddaje javnega naročila v celoti ali jih zadrži le deloma. Pri odločanju o predlogu naročnika Državna revizijska komisija upošteva razmerje med škodljivimi posledicami zadržanja in koristmi za vse, ki bi lahko bili oškodovani, ter javnim interesom za izvedbo postopka oddaje javnega naročila.

Iz zgoraj navedenega besedila 1. in 2. odstavka 11. člena ZRPJN je razvidno, da je zakonodajalec kot osnovno pravilo določil suspenzivnost zahtevka za revizijo. Temeljno pravilo zakona torej je, da vloženi zahtevek za revizijo zadrži vse nadaljnje aktivnosti naročnika v zvezi z oddajo konkretnega javnega naročila, medtem ko je možnost za morebitno odločitev o nesuspenzivnosti zahtevka za revizijo pridržana le za izjemne (v danih okoliščinah posameznega primera posebej utemeljene) primere. ZRPJN ne pojasnjuje, katere okoliščine opravičujejo, da se zahtevku za revizijo odvzame suspenzivni učinek, ampak določa le, da Državna revizijska komisija pri odločanju o predlogu naročnika upošteva razmerje med škodljivimi posledicami zadržanja in koristmi za vse, ki bi lahko bili oškodovani, ter javnim interesom za izvedbo postopka oddaje javnega naročila. Odločitev o tem, da vloženi zahtevek za revizijo ne zadrži nadaljnjih aktivnosti naročnika v postopku oddaje javnega naročila v celoti ali jih zadrži le deloma, je torej prepuščena Državni revizijski komisiji, ki pa mora v vsakem posameznem primeru presoditi, ali obstajajo okoliščine, ki utemeljujejo takšno morebitno odločitev. Ob odločanju o morebitni nesuspenzivnosti pravnega sredstva je Državna revizijska komisija dolžna pretehtati interese vseh udeležencev v konkretnem postopku oddaje javnega naročila, pri čemer mora še posebej skrbno oceniti razmerje med škodljivimi posledicami zadržanja postopka in koristmi za vse, ki bi lahko bili oškodovani ter javnim interesom za izvedbo postopka oddaje javnega naročila.

V zvezi z zapisanim Državna revizijska komisija izpostavlja, da pri presoji utemeljenosti predloga za izdajo sklepa po 2. odstavku 11. člena ZRPJN ne odloča o utemeljenosti vloženega zahtevka za revizijo (ali v njem podanih revizijskih navedb), za njeno odločitev o takšnem predlogu pa so tako irelevantna tudi stališča naročnika do revizijskega zahtevka; odločanje o utemeljenosti (pred tem pa še dopustnosti, pravočasnosti, â??) zahtevka za revizijo je namreč predmet ločenega - revizijskega postopka, v katerem, skladno z določili ZRPJN, najprej odloča naročnik, šele v primeru zahteve za nadaljevanje postopka revizije pred tem organom pa tudi Državna revizijska komisija. Upoštevajoč zapisano gre posebej izpostaviti tudi, da odločitev Državne revizijske komisije o predlogu za izdajo sklepa po 2. odstavku 11. člena ZRPJN v ničemer ne prejudicira njene morebitne kasnejše odločitve o utemeljenosti (dopustnosti, pravočasnosti, â??) zahtevka za revizijo, če pride do nadaljevanja revizijskega postopka pred Državno revizijsko komisijo.

Zgoraj navedeno pa pomeni tudi, da predstavljajo podlago odločitve Državne revizijske komisije o predlogu za izdajo sklepa po 2. odstavku 11. člena ZRPJN zgolj argumenti (dejstva, dokazi), ki jih v prid ugoditvi takšnemu predlogu navaja (predloži) naročnik, in argumenti (dejstva, dokazi), ki jih v odgovor na predlog naročnika navaja (predloži) vlagatelj. Zgolj na podlagi teh Državna revizijska komisija opravi tudi tehtanje, kot ga predvideva drugi odstavek 11. člena ZRPJN.

V obravnavanem primeru Državna revizijska komisija ugotavlja, da javni interes za izvedbo postopka oddaje javnega naročila obstaja, saj se kaže v nujnosti zagotovitve predmeta javnega naročila, to je izvedbo letalskih prevozov za leto 2006-2008 za predstavnike države. Istočasno gre ugotoviti, da delna nesuspenzivnost zahtevka za revizijo, kot je določena v izreku tega sklepa, ne vpliva na koristi zadržanja za vse, ki bi lahko bili oškodovani, oz. nima škodljivih posledic za udeležene v predmetnem postopku oddaje javnega naročila. S takšno odločitvijo je naročniku omogočeno, da kljub vloženemu zahtevku za revizijo izvede del postopka oddaje javnega naročila (izvede zbiranje ponudb, njihovo odpiranje, pregledovanje in vrednotenje), hkrati pa do pravnomočnega zaključka revizijskega postopka, ki se vodi na podlagi vlagateljevega revizijskega zahtevka, ne sme sprejeti odločitve o oddaji predmetnega javnega naročila. Z dovolitvijo zgoraj opredeljenih dejanj v predmetnem postopku oddaje javnega naročila je naročniku dana možnost, da ob upoštevanju načela hitrosti iz 2. točke 1. odstavka 3. člena ZRPJN ter rokov, ki jih za posamezna procesna dejanja predvideva ZRPJN, čim prej odloči o vloženem zahtevku za revizijo in s tem prispeva k čim hitrejšemu pravnomočnemu zaključku revizijskega postopka, hkrati pa izvede določena ravnanja v postopku oddaje javnega naročila, s čimer je zagotovljeno upoštevanje razumnih rokov za oddajo predmetnega javnega naročila. Istočasno je s prepovedjo sprejema odločitve o oddaji predmetnega javnega naročila vlagatelju zagotovljena pravica do učinkovitega pravnega varstva in možnost učinkovite odprave domnevnih nezakonitosti, ki jih slednji zatrjuje v svojem zahtevku za revizijo; opozoriti gre namreč, da odločitev Državne revizijske komisije o naročnikovem predlogu za izdajo sklepa po 2. odstavku 11. člena ZRPJN v ničemer ne prejudicira morebitne odločitve Državne revizijske komisije o (ne)utemeljenosti zahtevkov za revizijo, v primeru nadaljevanja revizijskega postopka pred tem organom.

Državna revizijska komisija kot dodaten argument delni ugoditvi naročnikovemu predlogu za izdajo sklepa po 2. odstavku 11. člena ZRPJN izpostavlja tudi dejstvo skorajšnjega izteka veljavnosti obstoječe pogodbe za predmet javnega naročila ter samo naravo javnega naročila. Državna revizijska komisija je v celoti sledila navedbam naročnika, da se je zaradi intenzivnih priprav Slovenije na predsedovanje v EU povečala potreba po letalskih prevozih in da bo odlog sklenitve pogodbe otežil in onemogočil delovanja naročnikov. S tem je naročnik po oceni Državne revizijske komisije izkazal obstoj javnega interesa za izvedbo postopka in tudi samo možnost nastanka škode, ki se zlasti odraža v tem, da bi moral naročnik tovrstno storitev v vmesnem času (po prenehanju pogodbe do sklenitve nove) vsakodnevno iskati na trgu pri večih ponudnikih tovrstnih storitev. Državna revizijska komisija je sledila naročniku, da izvrševanje poletov tako preko redne linije kot tudi posredniško iskanje poletov še ne zagotavljata ustrezne varnosti. Pri tem pa je potrebno še upoštevati dejstvo, da so specifične zahteve naročnika v zvezi s predmetom naročila odraz posebnih storitev, ki jih je v tako kratkem času težko poiskati na trgu.

Ker je bilo v konkretnem primeru ob presoji naročnikovega predloga ugotovljeno izpolnjevanje pogojev iz 2. odstavka 11. člena ZRPJN, je Državna revizijska komisija, skladno s 5. odstavkom 11. člena ZRPJN, o naročnikovem predlogu za izdajo sklepa po 2. odstavku 11. člena odločila še pred pridobitvijo obrazloženega mnenja vlagatelja zahtevka za revizijo iz 3. odstavka 11. člena ZRPJN. Ob tem je, kot je že argumentirano zgoraj, odločila, da se naročnikovemu predlogu za izdajo sklepa, da vloženi zahtevek za revizijo ne zadrži nadaljnjih aktivnosti naročnika v postopku oddaje javnega naročila, delno ugodi. Vlagateljev zahtevek za revizijo, z dne 11.9.2006, tako v predmetnem postopku oddaje javnega naročila ne zadrži nadaljnjih aktivnosti naročnika do vključno izvedbe zbiranja ponudb, njihovega odpiranja, pregledovanja in vrednotenja. Naročnik do pravnomočnega zaključka revizijskega postopka, vodenega na podlagi vlagateljevega revizijskega zahtevka, ne sme sprejeti odločitve o oddaji predmetnega javnega naročila. V preostalem se naročnikov predlog zavrne.


S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz izreka tega sklepa.





POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Po končanem postopku pred Državno revizijsko komisijo je sodno varstvo zagotovljeno v postopku povračila škode pred sodiščem splošne pristojnosti (5. odstavek 23. člena ZRPJN).


V Ljubljani, 22.09.2006

Samo Červek, univ. dipl. prav.
Predsednik Državne revizijske komisije









Vročiti:
- Dušan Tršan, Čufarjeva 3, Ljubljana
- RS, Ministrstvo za javno upravo, Tržaška 21, Ljubljana
- Republika Slovenija, Ministrstvo za finance, Sektor za javna naročila, gospodarske javne službe in koncesije, Beethovnova 11, 1000 Ljubljana
- Državno pravobranilstvo Republike Slovenije, šubičeva 2, 1000 Ljubljana

Natisni stran