018-366/2006 Ministrstvo za zdravje

Številka: 018-366/2006-41-2868

SKLEP

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 11. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Uradni list RS, št. 95/05 - ZRPJN-UPB3 in 78/06; v nadaljevanju: ZRPJN) po Samu Červeku, predsedniku Državne revizijske komisije in ob sodelovanju svetovalke Zlate Jerman, v postopku revizije oddaje javnega naročila za II. fazo oddaje naročila blaga po omejenem postopku za "Dobavo zdravil za prvo šestmesečno obdobje", začetega na podlagi zahtevka za revizijo ponudnika Bayer Pharma d.o.o., Celovška 135, Ljubljana, ki ga zastopa Odvetniška družba Colja, Rojs & partnerji, o.p., d.n.o., Tivolska cesta 48, Ljubljana (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika Republika Slovenija, Ministrstvo za zdravje, štefanova 5, Ljubljana (v nadaljevanju: naročnik), ter na podlagi predloga naročnika z dne 19.09.2006, da zahtevek za revizijo ne zadrži nadaljnjih aktivnosti v postopku oddaje javnega naročila, dne 20.09.2006

ODLOČILA

Predlog naročnika za izdajo sklepa z dne 19.09.2006, da vloženi zahtevek za revizijo ne zadrži nadaljnjih aktivnosti naročnika do odločitve o izbiri ponudnika, v postopku oddaje javnega naročila, se zavrne.

Obrazložitev

Naročnik je s povabilom z dne 08.08.2006 kandidate povabil k predložitvi ponudb v II. fazi oddaje naročila blaga po omejenem postopku za "Dobavo zdravil za prvo šestmesečno obdobje".

Vlagatelj je dne 18.09.2006 vložil zahtevek za revizijo, v katerem zahteva razveljavitev celotnega postopka oddaje javnega naročila, ker naj bi naročnik kršil postopek po Zakonu o javnih naročilih (Uradni list RS, št. 39/00, 102/00 in 2/04; v nadaljevanju: ZJN-1). Vlagatelj zatrjuje kršitev načela gospodarnosti in učinkovitosti porabe javnih sredstev. Naročnik je sklop zdravil, ki so predmet tega postopka oddaje javnega naročila, pripravil na podlagi seznama registriranih in neregistriranih zdravil Agencije RS za zdravila in medicinske pripomočke, ki so bila na trgu spomladi 2005. Naročnik je v pojasnilih z dne 06.04.2006 navedel, da naj bi novo registrirana zdravila vključil v bazo zdravil šele po preteku dveh 6-mesečnih obdobjih, torej čez eno leto; v vmesnem obdobju pa naj bi bila novo registrirana zdravila predmet posameznih postopkov javnih naročil v okviru vsake bolnišnice posebej. Navedeno naj bi po mnenju vlagatelja bilo negospodarno, saj bodo bolnišnice zaradi zastarelega seznama zdravil morale samostojno izvajati postopke javnih naročil, kar povzroča stroške. Nadalje vlagatelj navaja, da ne more pripraviti ponudbe, ker naročnik v razpisni dokumentaciji ni navedel tabelarnega pregleda rokovnega sklepanja pogodb posameznih naročnikov, vlagatelj pa razpolaga le z informativnimi letnimi količinami zdravil, ki so jih posredovale bolnišnice. Prav tako naročnik niti v razpisni dokumentaciji niti v pogodbi ni navedel določbe, da so naročene količine posameznih naročnikov za njih obvezujoče z dopustnim pragom odstopanja +/- 15%, kar je bilo izrecno navedeno v objavljeni razpisni dokumentaciji v I. fazi, zaradi česar je po mnenju vlagatelja razpisna dokumentacija v II. fazi v nasprotju z razpisno dokumentacijo v I. fazi predmetnega postopka. Nadalje vlagatelj meni, da je sporno, da se kot priloga razpisne dokumentacije prilaga osnutek pogodbe, ki ga mora ponudnik izpolniti, parafirati vse strani, požigosati in podpisati, saj bi podpis take bianco pogodbe za vlagatelja predstavljal nepotreben riziko. V nasprotju s predpisi je po mnenju vlagatelja tudi aneks za spremembo cene, ki v 1. členu določa, da se nove cene uporabljajo od datuma podpisa aneksa, saj je veljavnost spremenjene cene določena s predpisi. Kot zadnje vlagatelj opozarja, da je nadaljevanje postopka glede na vložene revizijske zahtevke nedopustno, saj predstavlja za vlagatelja in ostale ponudnike škodljive posledice, ker je zaradi javnega odpiranja ponudb prišlo do javnega razkritja cen, zaradi česar vlagatelj vsaj 6 mesecev po razkritju cen ne more pripraviti primerne ponudbe.

Naročnik je dne 19.09.2006 Državni revizijski komisiji na podlagi 11. člena ZRPJN predlagal, da sprejme sklep, da vloženi zahtevek za revizijo ne zadrži nadaljnjih aktivnosti v postopku oddaje javnega naročila, do odločitve o izbiri ponudnika. Predlog utemeljuje z dejstvi, da bi z zadržanjem postopka lahko nastale škodljive posledice za bolnike, ki ne bi pravočasno prejeli zdravil za zdravljenje, da je namen postopka čim hitrejša, kvalitetna ter učinkovita dobava zdravil ter postopna odprava nespoštovanja področne zakonodaje s strani javnih zdravstvenih zavodov, da bi zadržanje postopka pomenilo, da si morajo zavodi v tem času zdravila dobavljati preko naročilnic, kar je lahko nezakonito in povzroča večje stroške, da skupna javna naročila pomenijo prihranek stroškov zaradi nižjih cen artiklov, da je razpisna dokumentacija v II. fazi pripravljena skladno z odločitvijo Državne revizijske komisije in da je vlagatelj v obvestilu razveljavil le II. fazo postopka skladno z odločitvijo Državne revizijske komisije.

Po pregledu predložene dokumentacije o javnem naročilu Državna revizijska komisija ni ugodila naročnikovemu predlogu, naj sprejme sklep, da vloženi zahtevek za revizijo ne zadrži nadaljnjih aktivnosti naročnika v postopku oddaje javnega naročila do odločitve o izbiri ponudnika, in sicer zaradi razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju.

ZRPJN v prvem odstavku 11. člena (Posledice vloženega zahtevka za revizijo) med drugim določa, da vložen zahtevek za revizijo zadrži postopek oddaje javnega naročila do odločitve Državne revizijske komisije. V drugem odstavku 11. člena ZRPJN dopušča možnost, da lahko Državna revizijska komisija na predlog naročnika sprejme sklep, da vloženi zahtevek za revizijo ne zadrži nadaljnjih aktivnosti naročnika v postopku oddaje javnega naročila v celoti ali jih zadrži le deloma. Pri odločanju o predlogu naročnika Državna revizijska komisija upošteva razmerje med škodljivimi posledicami zadržanja in koristmi za vse, ki bi lahko bili oškodovani, ter javnim interesom za izvedbo postopka oddaje javnega naročila.

Iz zgoraj navedenega besedila prvega in drugega odstavka 11. člena ZRPJN je razvidno, da je zakonodajalec kot osnovno pravilo določil suspenzivnost zahtevka za revizijo. Temeljno pravilo zakona torej je, da vloženi zahtevek za revizijo zadrži vse nadaljnje aktivnosti naročnika v zvezi z oddajo konkretnega javnega naročila, medtem ko je možnost za morebitno odločitev o nesuspenzivnosti zahtevka za revizijo pridržana le za izjemne (v danih okoliščinah posameznega primera posebej utemeljene) primere. ZRPJN ne pojasnjuje, katere okoliščine opravičujejo, da se zahtevku za revizijo odvzame suspenzivni učinek, ampak določa le, da Državna revizijska komisija pri odločanju o predlogu naročnika upošteva razmerje med škodljivimi posledicami zadržanja in koristmi za vse, ki bi lahko bili oškodovani, ter javnim interesom za izvedbo postopka oddaje javnega naročila. Odločitev o tem, da vloženi zahtevek za revizijo ne zadrži nadaljnjih aktivnosti naročnika v postopku oddaje javnega naročila v celoti ali jih zadrži le deloma, je torej prepuščena Državni revizijski komisiji, ki pa mora v vsakem posameznem primeru presoditi, ali obstajajo okoliščine, ki utemeljujejo takšno morebitno odločitev. Ob odločanju o morebitni nesuspenzivnosti pravnega sredstva je Državna revizijska komisija dolžna pretehtati interese vseh udeležencev v konkretnem postopku oddaje javnega naročila, pri čemer mora še posebej skrbno oceniti razmerje med škodljivimi posledicami zadržanja postopka in koristmi za vse, ki bi lahko bili oškodovani ter javnim interesom za izvedbo postopka oddaje javnega naročila.

V zvezi z zapisanim Državna revizijska komisija izpostavlja, da pri presoji utemeljenosti predloga za izdajo sklepa po drugem odstavku 11. člena ZRPJN ne odloča o utemeljenosti vloženega zahtevka za revizijo (ali v njem podanih revizijskih navedb), za njeno odločitev o takšnem predlogu pa so tako irelevantna tudi stališča naročnika do revizijskega zahtevka; odločanje o utemeljenosti (pred tem pa še dopustnosti, pravočasnosti, â??) zahtevka za revizijo je namreč predmet ločenega - revizijskega postopka, v katerem, skladno z določili ZRPJN, najprej odloča naročnik, šele v primeru zahteve za nadaljevanje postopka revizije pred tem organom pa tudi Državna revizijska komisija. Upoštevajoč zapisano gre posebej izpostaviti tudi, da odločitev Državne revizijske komisije o predlogu za izdajo sklepa po drugem odstavku 11. člena ZRPJN v ničemer ne prejudicira njene morebitne kasnejše odločitve o utemeljenosti (dopustnosti, pravočasnosti, â??) zahtevka za revizijo, če pride do nadaljevanja revizijskega postopka pred Državno revizijsko komisijo.

Zgoraj navedeno pa pomeni tudi, da predstavljajo podlago odločitve Državne revizijske komisije o predlogu za izdajo sklepa po drugem odstavku 11. člena ZRPJN zgolj argumenti (dejstva, dokazi), ki jih v prid ugoditvi takšnemu predlogu navaja (predloži) naročnik, in argumenti (dejstva, dokazi), ki jih v odgovor na predlog naročnika navaja (predloži) vlagatelj. Zgolj na podlagi teh Državna revizijska komisija opravi tudi tehtanje, kot ga predvideva drugi odstavek 11. člena ZRPJN.

Državna revizijska komisija je že v več svojih odločitvah zapisala, da gre kot upoštevne razloge v izkaz nujnosti nadaljevanja postopka oddaje javnega naročila navkljub vloženemu revizijskemu zahtevku šteti zgolj okoliščine, ki jih naročnik v postopku ni mogel predvideti in se jim izogniti, ne pa tudi okoliščine, ki jih je s svojim ravnanjem povzročil prav naročnik. V konkretni zadevi Državna revizijska komisija ugotavlja, da so bili dosedanji postopki istega predmeta javnega naročila večkrat razveljavljeni prav zaradi razlogov na naročnikovi strani, saj je naročnik tisti, ki je pripravil neustrezno razpisno dokumentacijo. Ob tem je mogoče tudi ugotoviti, da naročnik navaja, da bi "zadržanje postopka za javne zdravstvene zavode pomenilo potrebo, da si v vmesnem času zagotavljajo dnevno potrebna zdravila sami", kar pa že samo po sebi negira tudi naročnikovo trditev o tem, da bi "z zadržanjem postopka lahko nastale škodljive posledice za bolnike, ki ne bi pravočasno prejeli potrebnih zdravil za zdravljenje".

V zvezi z navedbami naročnika glede prihrankov zaradi izvedbe skupnih javnih naročil in postopno odpravo nespoštovanja področne zakonodaje s strani javnih zdravs