018-311/2006 Občina Črna na Koroškem

Številka: 018-311/2006-42-2760

SKLEP

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljnjem besedilu: Državna revizijska komisija) je na podlagi 22. in 23. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Uradni list RS, št. 78/1999, 90/1999, 110/2002, 42/2004, 61/2005 ter 78/2006; v nadaljnjem besedilu: ZRPJN) po članici Sonji Drozdek šinko, ob sodelovanju svetovalca Boruta Smrdela, v postopku nadzora nad zakonitostjo postopka oddaje javnega naročila "Izbira izvajalca zimske službe na lokalnih in nekategoriziranih občinskih cestah in javnih prometnih površinah" in na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložil vlagatelj Gradbena mehanizacija in gradbena dela Marjan Slemenšek, s.p., Lampreče 7, Črna na Koroškem, ki ga zastopa odvetnik Zmago Marovt, Rozmanova 12/I, Ljubljana (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika Občina Črna na Koroškem, Center 101, Črna na Koroškem (v nadaljevanju: naročnik), dne 12.09.2006

ODLOČILA

1. Vlagateljevemu revizijskemu zahtevku, z dne 10.07.2006, se ugodi, in sicer tako, da se razveljavi razpisna dokumentacija postopka oddaje javnega naročila "Izbira izvajalca zimske službe na lokalnih in nekategoriziranih občinskih cestah in javnih prometnih površinah", javni razpis objavljen v Uradnem listu RS, št. 59-60, z dne 09.06.2006, pod številko objave Ob-16514/06, popravek javnega razpisa pa v Uradnem listu RS, št. 65, z dne 23.06.2006, pod številko objave Ob-17971/06, v naslednjih delih:

- določila prvega ter četrtega in petega odstavka 2. člena Vzorca pogodbe, v delu, kjer se nanašajo na trajanje javnega naročila,
- določilo tretjega odstavka 2. člena Vzorca pogodbe, o vsakoletnem sklepanju dodatkov k pogodbi o izvedbi javnega naročila z upoštevanjem "morebitnih potreb oziroma sprememb naročnika",
- določila razpisne dokumentacije, o ponudnikovi (izvajalčevi) "dosegljivosti na dogovorjen način",
- določila razpisne dokumentacije, ki se nanašajo na izvajalčev pričetek izvajanja storitev, ki so predmet javnega naročila.

V preostalem delu se vlagateljev revizijski zahtevek, z dne 10.07.2006, zavrne kot neutemeljen.

2. Naročnik je vlagatelju dolžan povrniti stroške, nastale v zvezi z revizijo, v višini 127.286,00 SIT, v roku 15 dni od prejema tega sklepa, po poteku tega roka pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dne prejema tega sklepa do plačila, pod izvršbo. Višja stroškovna zahteva vlagatelja se zavrne.

Obrazložitev

Naročnik je dne 30.05.2006 sprejel sklep o pričetku predmetnega postopka oddaje javnega naročila. Javni razpis, pod opisom "Izbira izvajalca zimske službe na lokalnih in nekategoriziranih občinskih cestah in javnih prometnih površinah", je naročnik objavil v Uradnem listu RS, št. 59-60, z dne 09.06.2006, pod številko objave Ob-16514/06, popravek javnega razpisa pa v Uradnem listu RS, št. 65, z dne 23.06.2006, pod številko objave Ob-17971/06.

Z vlogo, z dne 10.07.2006, ki jo je vlagatelj vložil in naročnik prejel pred potekom roka za oddajo ponudb, je vlagatelj na naročnika naslovil revizijski zahtevek, v katerem predlaga, da se "razveljavi predmetno razpisno dokumentacijo oz. predmetni postopek javnega naročila" ter da se mu povrnejo stroški, nastali v zvezi z revizijo.
V obrazložitvi zahtevka vlagatelj navaja, da je naročnik v "obr. 2" Navodil ponudnikom za izdelavo ponudbe (v nadaljevanju: Navodila) določil, da je trajanje javnega naročila tri leta, in sicer od 15.11.2006 do 15.03.2009, v nasprotju z navedenim pa je v prvem odstavku 2. člena Vzorca pogodbe določil, da se pogodba sklepa za čas enega leta in začne veljati z dnem, ko jo podpišeta obe pogodbeni stranki. Iz navedenega izhaja, da ni jasno, za koliko časa se oddaja predmetno javno naročilo, vlagatelj pa ne more pripraviti pravilne ponudbe. Vlagatelj dalje izpostavlja, da naročnik v tretjem odstavku 2. člena Vzorca pogodbe določa tudi, da bosta za čas trajanja javnega naročila naročnik in ponudnik pred pričetkom vsake sezone sklenila dodatek k pogodbi za tekočo sezono, v kateri bosta upoštevala morebitne potrebe oziroma spremembe naročnika. Vlagatelj kot dober gospodar ne more vnaprej parafirati in podpisati takšnega vzorca pogodbe, saj bi se z njim zavezal skleniti nek dodatek k pogodbi za tekoče leto, čeprav vsebine tega dodatka ne pozna, naročnik pa lahko na njegovi podlagi diktira svoje morebitne spremenjene zahteve. Vlagatelj je v izrazito podrejenem položaju, še posebej glede na to, da ima naročnik možnost unovčiti bančno garancijo za dobro izvedbo pogodbenih obveznosti v primeru, če se vlagatelj s potrebami oziroma spremembami naročnika ne bi strinjal. Vzorec pogodbe pa je sporen tudi zato, ker iz nje ni jasno, ali pogodba velja eno ali tri leta, niti ne, ali se bo pogodba podpisovala vsako leto znova; naročnik je namreč zapisal, da pogodba prične veljati s predložitvijo bančne garancije za resnost ponudbe, slednjo pa so ponudniki, glede na določila Vzorca pogodbe, dolžni predložiti vsako leto posebej.
Kot naslednje vlagatelj navaja, da ni jasna dikcija 16. točke 7. člena, o tem, da mora biti ponudnik stalno dosegljiv na dogovorjen način dežurnemu delavcu službe; ne ve namreč, kako razlagati pojem "dogovorjeni način", zahteva pa je hkrati določena kot pogoj. Omenjeni pojem ni definiran tudi v Pravilniku o načinu izvajanja zimske službe v sezoni 2006/2009.
Vlagatelj dalje navaja, da iz obrazca "OBR 3 PONUDBA" ni jasno, katere priloge mora ponudnik predložiti pod točko 3 "OSTALO", da se bo njegova ponudba štela za pravilno.
V nadaljevanju revizijskega zahtevka vlagatelj navaja, da iz priloge 1 "Tehnične specifikacije- opis del in splošni pogoji naročnika" izhaja, da je izvajalec dolžan pričeti z izvajanjem del takoj po prejemu obvestila naročnika, to pa je v nasprotju z naročnikovo zahtevo, da je izvajalec dolžan začeti z deli po naročilu dežurnega delavca občinske uprave, oziroma če zapade 10 cm snega.
Kot naslednje vlagatelj izpostavlja, da je največji problem pri pripravi ponudbe priprava ponudbene cene. Slednjo je namreč nemogoče določiti, saj ponudniku niso znani osnovni kalkulativni elementi, ki vplivajo na ceno. Naročnik bi moral določiti vsaj okvirne količine po posameznih postavkah, da bi na tej podlagi ponudniki lahko oblikovali svoje cene. Tako pa vlagatelj niti okvirno ne ve, koliko materiala bo potreboval za posipavanje niti kolikšen obseg snega bo potrebo čistiti ali odvažati. Pri tem vlagatelj opozarja, da cene za ročno ali strojno čiščenje in odvoz snega niso enake. Na podlagi razpisne dokumentacije je jasno le, kaj je predmet storitve, dela so opisana le v količini (km), ni pa jasno, v kolikšnem dejanskem obsegu se bodo dela izvajala. Zaradi navedenega je potrebno razpisno dokumentacijo dopolniti z normativi porabe in vrsto posipnega materiala, opredeliti normativ pluženja s širino čiščenja vozišč in debelino snežne odeje v določenem časovnem obdobju (npr. če snežna odeja preseže debelino 30 cm, bo potrebno ponovno čistiti cesto,â??). Vlagatelj naročniku očita tudi, da je v točki 6, stran 34, določil, da mora pri pripravi ponudbenega predračuna ponudnik upoštevati, da bo ponujena cena posipavanja zajemala ceno ustreznega pospinega materiala. Slednji ni definiran, zaradi česar njegove cene pri pripravi ponudbe ni mogoče upoštevati, prav tako pa lahko pri izvedbi pride do različne interpretacije te naročnikove zahteve. Enako nejasnost je mogoče zaslediti v 7. točki, stran 34, kjer pa naročnik izrecno navaja ustrezni material za strojno in ročno posipanje ter posip pločnikov.
Vlagatelj zaključuje revizijski zahtevek z ugotovitvijo, da mu predmetna razpisna dokumentacija ne omogoča priprave pravilne ponudbe.
Vlagatelj v revizijski postopek priglaša stroške, nastale v zvezi z revizijo, in sicer v višini 100.000,00 SIT, za takso za revizijski postopek, v protivrednosti 2000 točk po Odvetniški tarifi (Uradni list RS, št. 67/2003 (70/2003 - popr.); v nadaljevanju: Odvetniška tarifa), povečano za 20% DDV, za zahtevek za revizijo ter v višini 2% od slednje protivrednosti za materialne stroške.

Z vlogo, z dne 14.07.2006, je naročnik vlagatelja pozval k dopolnitvi revizijskega zahtevka s predložitvijo potrdila o plačilu takse za revizijski postopek ter z navedbo kontaktne osebe. Vlagatelj je revizijski zahtevek dopolnil z vlogo, z dne 24.07.2006.

Naročnik je o vlagateljevem revizijskem zahtevku odločil s sklepom, z dne 31.07.2006, s katerim je le-tega zavrnil kot neutemeljenega, kot neutemeljeno pa je zavrnil tudi vlagateljevo zahtevo za povrnitev stroškov, nastalih v zvezi z revizijo.
V obrazložitvi sklepa naročnik navaja, da že iz javnega razpisa izhaja, da se javno naročilo oddaja za 36 mesecev, tako pa je določeno tudi v Navodilih. Prav tako je naročnik v 2. členu Vzorca pogodbe prostor čas trajanja pustil neizpolnjenega, saj je to le vzorec pogodbe, katerega ponudniki samo parafirajo. Glede prvega odstavka spornega člena pogodbe, ki vsebuje določilo "za čas enega leta", naročnik pojasnjuje, da gre očitno napako. Naročnik poudarja, da gre le za vzorec pogodbe, ki ga lahko naročnik in izbrani ponudnik naknadno uskladita z določili razpisne dokumentacije, ter da se tehnične podrobnosti, ki jih vlagatelj izpodbija, še vedno lahko uskladijo pred podpisom pogodbe, brez da bi s tem kršila predmetno zakonodajo. Naročnik opozarja tudi, da je za odpravljanje morebitnih nejasnosti namenjen tretji odstavek 25. člena Zakona o javnih naročilih (Uradni list RS, št. 39/2000 (102/2000 - popr.), 2/2004, 2/2004; v nadaljevanju: ZJN-1). Če je vlagatelj pri pregledu razpisne dokumentacije ugotovil nejasnosti, je imel možnost pridobiti pismena pojasnila s strani naročnika, ne da bi pri tem zaustavljal postopek oddaje predmetnega naročila.
Glede očitane netransparentnosti v "tretjem odstavku (pravilno v drugem)" 2. člena pogodbe naročnik pojasnjuje, da iz slednjega jasno izhaja, da bosta naročnik in izbrani ponudnik pred pričetkom vsake zimske sezone sklenila dodatek k pogodbi za tekočo sezono, kjer bosta upoštevala vpliv življenjskih stroškov na porast cen, po uradnih podatkih Zavoda v statistiko, prav tako pa tudi morebitne spremembe oziroma potrebe naročnika, ki so, glede na predmet javnega naročila, lahko samo v spremembi števila cest, ki jih bo naročnik zgradil in jih v naslednjem tekočem letu vključil v sistem izvajanja zimske službe. Pogodbeno določilo je dovolj transparentno, prav tako je vsebina dodatka k pogodbi dovolj jasna, da bi vlagatelj na osnovi podanih podatkov lahko pripravil pravilno ponudbo. Naročnik pa tudi na tem mestu izpostavlja, da vlagatelj ni izkoristil možnosti zahtevati dodatno obrazložitev razpisne dokumentacije. Naročnik dalje izraža prepričanje, da vlagatelj ni v podrejenem položaju, saj so morebitne spremembe, ki bi se urejale z dodatkom, vnaprej navedene v 2. členu Vzorca pogodbe. Dejstvo je, da lahko samo naročnik določi, kdaj gre za morebitne "potrebe oz. spremembe potrebe obsega cest", saj je sam tudi plačnik razpisanih storitev in mora imeti za to zagotovljena finančna sredstva. Glede bančne garancije za dobro izvedbo pogodbenih obveznosti naročniku ni jasno, kaj želi vlagatelj prerekati.
Kot naslednje naročnik navaja, da je glede pričetka del v tehnični specifikaciji navedel, da je izvajalec dela dolžan pričeti takoj po prevzemu obvestila naročnika, v 6. členu Odloka o izvajanju zimske službe (v nadaljevanju: Odlok) pa je zapisano, da je izvajalec dolžan začeti z izvajanjem zimske službe po naročilu dežurnega delavca občinske uprave, oziroma če zapade minimalno 10 cm snega. Naročnik meni, da zapisano določilo ni v nasprotju z naročnikovo zahtevo, saj je dežurni delavec občinske uprave zaposlen pri naročniku. Naročnik pa poudarja tudi, da so vsebina razpisne dokumentacije tudi Odlok, Plan zimske službe in Legenda prioritete pluženja cest, kjer je izvajanje del natančno obrazloženo. Glede dogovorjenega načina (dosegljivosti) naročnik meni, da gre zgolj za dogovorjen medsebojen način komuniciranja, za informacijo (telefon, mobitel, faks), ki je zgolj tehnična podrobnost glede obveščanja. Izvajalec in naročnik se lahko naknadno dogovorita, na kakšen način in na kateri številki bosta dosegljiva. Glede spornega obrazca "Obr-3 Ponudba" naročnik poudarja, da je pod "ostalo" mišljeno, da lahko ponudnik predloži tudi morebitna druga dokazila, kot je v predmetnem postopku zahtevan cenik dodatnih del. S tem povezane revizijske navedbe ocenjuje za neutemeljene.
Glede revizijskih navedb v zvezi s pripravo ponudbene cene naročnik navaja, da išče izvajalca, ki je usposobljen za izvajanje del, ki so predmet javnega naročila, in mora poznati vsaj okvirno, kakšna je poraba posipnega materiala na km ceste, da bo ta sposobna za promet. Vrsto posipnega materiala, glede na splošno znane standarde (v praksi se uporabljajo avstrijski normativi), naročnik ni predpisal, ker strokovnjaki s tovrstnega področja poznajo materiale, ki se lahko uporabljajo za posipavanje cest. Vlagatelj sam navaja, da je registriran za opravljanje te dejavnosti ter ima številne reference, zato mu je znano, kakšne vrste posipnih materialov in njihovo razmerje je dovoljeno uporabljati za te namene. Iz prejete dokumentacije si vlagatelj lahko sam pripravi kalkulacijo stroškov za pluženje, posipavanje in odvoz snega. Trditev, da količine niso znane, drži samo v tem, da ni znana količina snega, ki bo zapadla v naslednjih zimskih sezonah. Tudi v kolikšnem obsegu se bodo dela izvajala v primeru, da bo sneg zapadel, je jasno, saj mora izvajalec izvesti pluženje, če pade več kot 10 cm snega. Zaradi vsega navedenega je naročnik v razpisni dokumentaciji določil le kalkulativne elemente za izračun cene (najnižja cena na km in najnižja cena na m3), ni pa v nobenem primeru možno določiti količin. Če bo izvajalec moral večkrat na dan plužiti ceste, bo prejel plačilo po navedenih kalkulativnih elementih. Gre za povprečne cene, ki v določenih ekstremih odstopajo navzgor in navzdol, kar pa si mora izvajalec vkalkulirati v ponudbeno ceno in s tem tudi prevzemati riziko, ali je slednjo določil v ustrezni višini. Vsi ponudniki so pri tem elementu popolnoma enakopravni in nihče od njih ni v podrejenem položaju, vsebina razpise dokumentacije je dovolj transparentna, ponudniki pa lahko na osnovi podanih podatkov pripravijo pravilne ponudbe.

Z vlogo, z dne 03.08.2006, je vlagatelj naročnika obvestil, da želi revizijski postopek nadaljevati pred Državno revizijsko komisijo. Ob tem je v revizijski postopek priglasil nadaljnje stroške, nastale v zvezi z revizijo, in sicer v protivrednosti 50 točk po Odvetniški tarifi, povečano za 20% DDV, za zahtevek za nadaljevanje postopka.

Dne 16.08.2006 je vlagatelj na Državno revizijsko komisijo naslovil "Prvo pripravljalno vlogoâ??", v kateri dodatno pojasnjuje svoja stališča do zadeve, ob tem pa navaja tudi nova dejstva in kršitve, ki jih v svojem revizijskem zahtevku ni navajal.
V prilogi dopisa, ki ga je Državna revizijska komisija prejela dne 17.08.2006, je naročnik slednji odstopil del dokumentacije o predmetnem postopku oddaje javnega naročila. Na poziv Državne revizijske komisije je naročnik dne 01.09.2006 posredovano dokumentacijo dopolnil.


Po pregledu dokumentacije o javnem naročilu ter proučitvi utemeljenosti navedb vlagatelja in naročnika je Državna revizijska komisija, na podlagi 3. alineje prvega odstavka 23. člena ZRPJN ter šestega odstavka 22. člena ZRPJN, odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju.

Državna revizijska komisija uvodoma ugotavlja, da vlagatelj v svoji vlogi, z dne 16.08.2006, navaja tudi dejstva, ki jih v svojem revizijskem zahtevku, z dne 10.07.2006, ni navajal. Vlagatelj tako na novo navaja, da bi morale biti ločeno opredeljene zahteve ("podatki") za pluženje cest ter ločeno za pluženje javnih površin, navaja pa tudi vsebino po njegovem potrebne opredelitve. Vlagatelj na novo navaja tudi, kateri podatki bi morali biti s strani naročnika posredovani glede posipanja cest ter glede čiščenja in odvoza snega, predlaga tudi po njegovem ustrezne obračunske enote (na uro, stroj, m3â??).

Državna revizijska komisija je že v več svojih odločitvah (npr. 018-155/06-32-1462) opozorila, da podlago odločitve naročnika o zahtevku za revizijo tvorijo le tista dejstva, ki so bila navedena, in le tisti zahtevki, ki so bili postavljeni do konca postopka v zvezi z zahtevkom za revizijo pred naročnikom, ki ga določajo 13. do vključno 16. člen ZRPJN. Do tega trenutka morajo biti podane vse procesne predpostavke za dopustnost zahteve za revizijo, po tem trenutku pa se presoja tudi utemeljenost vlagateljeve zahteve za revizijo. Naročnik odloči o zahtevku za revizijo ex nunc, v kolikor vlagatelj ni zadovoljen z odločitvijo naročnika, pa lahko, v skladu s 17. členom ZRPJN, zahteva nadaljevanje postopka pred Državno revizijsko komisijo. Vlagatelj pa pri tem ne more navajati novih dejstev in postavljati novih zahtevkov, saj s temi dejstvi in zahtevki ni bil seznanjen naročnik, ko je sprejel svojo odločitev, in o njih zato tudi ni mogel odločati. Citirano pravilo udejanja eno izmed temeljnih načel revizije postopkov javnega naročanja - načelo hitrosti, in velja tako za vložitev zahtevka kot tudi za morebitno dopolnitev zahtevka. Ob nasprotnem tolmačenju bi bila zaobidena določba 16. člena ZRPJN o odločanju naročnika o revizijskem zahtevku pred odločanjem Državne revizijske komisije o le-tem.

Upoštevajoč zgoraj navedene argumente Državna revizijska komisija novih dejstev (domnevnih kršitev), ki jih navaja vlagatelj v svoji vlogi, z dne 16.08.2006, pri odločanju v predmetni zadevi ni upoštevala.


V nadaljevanju revizijskega postopka je Državna revizijska komisija obravnavala vlagateljev revizijski zahtevek, ob čemer je ugotovila da je le-ta delno utemeljen. Glede posameznih revizijskih navedb Državna revizijska komisija ugotavlja, kakor sledi.

Državna revizijska komisija je najprej preverjala revizijske navedbe, ki se nanašajo na nejasnost opredelitve trajanja javnega naročila. Ob tem je ugotovila, da so s tem povezane revizijske navedbe utemeljene. Z vpogledom v razpisno dokumentacijo predmetnega postopka oddaje javnega naročila gre ugotoviti, da je naročnik v 1. členu Navodil določil, da je trajanje javnega naročila tri leta, in sicer od 15.11.2006 do 15.03.2009. Smiselno enako je naročnik določil tudi v javnem razpisu predmetnega postopka oddaje javnega naročila. V nasprotju z navedenim je naročnik v prvem odstavku 2. člena Vzorca pogodbe (OBR-18) določil, da se pogodba sklepa za izvajanje njenega predmeta "za čas enega leta in prične veljati z dnem, ko jo podpišeta obe pogodbeni stranki". Ravno tako je v četrtem odstavku 3. člena Vzorca pogodbe določil, da ponudnik vsako leto predloži bančno garancijo za resnost ponudbe, v petem odstavku istega člena pa, da pogodba prične veljati z dnem "priložite" (domnevno: predložitve) bančne garancije. Državna revizijska komisija ugotavlja, da omenjeni določili Vzorca pogodbe ustvarjata nejasnost razpisne dokumentacije, saj podatek o trajanju javnega naročila, kot izhaja iz spornih določil Vzorca pogodbe (prvi, četrti in peti odstavek 2. člena Vzorca pogodbe), ni skladen s preostalimi, s tem povezanimi določili razpisne dokumentacije ter v postopku oddaje javnega naročila objavljenega javnega razpisa. S tem sta kršena prvi in drugi odstavek 23. člena ZJN-1. Na tem mestu obravnavane revizijske navedbe so tako utemeljene, sporna določila prvega ter četrtega in petega odstavka 2. člena Vzorca pogodbe pa je v delu, kjer se nanašajo na trajanje javnega naročila, potrebno razveljaviti.

Kot naslednje je Državna revizijska komisija obravnavala revizijske navedbe, ki se nanašajo na sklepanje dodatka k pogodbi o izvedbi javnega naročila, kot ga opredeljuje tretji odstavek 2. člena Vzorca pogodbe. S tem povezane revizijske navedbe so utemeljene. Naročnik je v tretjem odstavku (naročnik ta odstavek pojmuje kot drugi odstavek) 2. člena Vzorca pogodbe zapisal: "Za čas trajanja javnega naročila bosta naročnik in ponudnik pred pričetkom vsake zimske sezone sklenila dodatek k pogodbi za tekočo sezono, v katerem bosta upoštevala morebitne potrebe oziroma spremembe naročnika in vpliv življenjskih stroškov na porast cen po uradnih podatkih Zavoda za statistiko". Državna revizijska komisija ugotavlja, da takšno določilo Vzorca pogodbe ni zapisano dovolj jasno, da bi iz njega nedvoumno izhajalo, da se bodo morebitni dodatki k pogodbi (poleg upoštevanja porasta cen) nanašali zgolj na nove ceste, ki bi jih utegnil zgraditi naročnik (kot to zatrjuje slednji v odgovoru na vlagateljev revizijski zahtevek). Izpostaviti gre namreč, da bi v okviru "morebitnih potreb oziroma sprememb naročnika", zaradi nejasnosti tega določila, naročnik lahko npr. tudi bistveno spremenil način in pogoje izvajanja predmeta javnega naročila (npr. z vsebinsko in časovno spremembo prioritet pluženja), na ta način pa bi bil izbrani ponudnik lahko postavljen v položaj, ko predmeta javnega naročila ne bi mogel izvesti, ali pa bi bil za ponujeno ceno prisiljen v izvajanje predmeta javnega naročila pod bistveno spremenjenimi pogoji. Izbrani ponudnik bi bil dodatek k pogodbi s takšno vsebino dolžan podpisati, saj bi naročnik sicer lahko unovčil garancijo za dobro izvedbo pogodbenih obveznosti. V posledici teh dejstev, ki izkazujejo nezadostno jasnost obravnavanih določil razpisne dokumentacije, gre tudi na tem mestu obravnavanim revizijskim navedbam vlagatelja priznati utemeljenost, sporno določilo tretjega odstavka 2. člena Vzorca pogodbe, o vsakoletnem sklepanju dodatkov k pogodbi o izvedbi javnega naročila z upoštevanjem "morebitnih potreb oziroma sprememb naročnika", pa je potrebno razveljaviti. Na tem mestu gre zgolj omeniti, da smiselno enako določilo, kot iz tretjega odstavka 2. člena Vzorca pogodbe, izhaja tudi iz tretjega odstavka 4. člena Vzorca pogodbe; ker tega dela pogodbe vlagatelj ne napada, pa o njegovi dopustnosti Državna revizijska komisija ni odločala.

Kot naslednje je Državna revizijska komisija obravnavala revizijske navedbe, ki se nanašajo na 16. točko 7. člena Navodil, in sicer na pojem "dogovorjeni način". S tem povezane revizijske navedbe so utemeljene. Z vpogledom v razpisno dokumentacijo predmetnega postopka oddaje javnega naročila gre ugotoviti, da je naročnik v omenjeni točki Navodil, med pogoji za priznanje "usposobljenosti in sposobnosti" ponudnikov določil: "Da se obvezuje, da bo v obdobju, ko se izvaja zimska služba, stalno dosegljiv na dogovorjen način dežurnemu delavcu zimske službe naročnika in da bo upošteval Pravilnik o načinu izvajanja zimske službe. (OBR-13)". Kot dokazilo za izpolnjevanje tega pogoja je naročnik predvidel izjavo ponudnika. Smiselno enaka zahteva izhaja tudi iz dokumenta "Tehnična specifikacija- opis del in splošni pogoji naročnika", kot priloge št. 1 k razpisni dokumentaciji predmetnega postopka oddaje javnega naročila. Državna revizijska komisija ugotavlja, da pojem "dosegljiv na dogovorjen način" v razpisni dokumentaciji predmetnega postopka oddaje javnega naročila ni nikjer opredeljen. Iz navedenega razloga lahko prihaja do različnih interpretacij te zahteve, v smislu dosegljivosti izvajalca predmeta javnega naročila po telefonu, telefaksu, elektronski pošti, ali pa tudi na druge načine, npr. s fizično dosegljivostjo (v smislu dežurstev na določenem mestu). Izbira "dogovorjenega načina dosegljivosti" pa ima tako lahko vpliv tudi na vlagateljevo oblikovanje ponudbe in ponudbenih cen; strošek fizične dosegljivosti zagotovo ni enak strošku telefonske ali podobne dosegljivosti. Hkrati je potrebno izpostaviti, da razpisna dokumentacija ne opredeljuje, kaj v primeru, če do dogovora glede "načina dosegljivosti" med naročnikom in izvajalcem ne pride; sledeč razpisni dokumentaciji, izvajalcu v tem primeru najbrž sploh ne bi bilo potrebno zagotavljati dosegljivosti. V posledici teh argumentov, ki izkazujejo nezadostno jasnost obravnavanih določil razpisne dokumentacije, gre tudi na tem mestu obravnavanim revizijskim navedbam vlagatelja priznati utemeljenost, sporna določila razpisne dokumentacije, o ponudnikovi (izvajalčevi) "dosegljivosti na dogovorjen način", pa je potrebno razveljaviti.

V nadaljevanju revizijskega postopka je Državna revizijska komisija obravnavala revizijske navedbe vlagatelja, ki se nanašajo na zatrjevano nejasnost obrazca "OBR-3 Ponudba", pod točko 3 "Ostalo". S tem povezane revizijske navedbe vlagatelja niso utemeljene. Z vpogledom v obrazec pod oznako OBR-3, "Ponudba", gre ugotoviti, da je naročnik pod 3. točko seznama prilog k temu obrazcu navedel "Ostalo". Državna revizijska komisija izpostavlja, da lahko v fazi ocenjevanja ponudb naročnik od ponudnikov zahteva izpolnjevanje zgolj tistih pogojev in predložitev zgolj tistih dokumentov, ki so bili vnaprej določeni v razpisni dokumentaciji. Ker naročnik na obrazcu "OBR-3" ni navedel, kateri dokumenti naj bi se le-temu priložili pod točko "Ostalo", morebitna nepredložitev dokumentov pod to točko za ponudnike v fazi ocenjevanja njihovih ponudbe ne bo mogla imeti posledic. Ker gre hkrati ugotoviti, da vlagatelj ni uspel izkazati, kako bi lahko zapis točke "Ostalo" med priloge obravnavanega obrazca vplival na njegovo zmožnost priprave pravilne ponudbe, kot tudi ne, kako bi mu lahko v zvezi z navedeno točko nastala kakršnakoli škoda, je potrebno s tem povezane revizijske navedbe vlagatelja zavrniti kot neutemeljene.

Kot naslednje je Državna revizijska komisija obravnavala revizijske navedbe vlagatelja, ki se nanašajo na pričetek izvajanja razpisanih del. S tem povezane revizijske navedbe vlagatelja so utemeljene. Z vpogledom v razpisno dokumentacijo predmetnega postopka oddaje javnega naročila gre ugotoviti, da je naročnik v dokumentu "Tehnične specifikacije- opis del in splošni pogoji naročnika" (priloga 1 razpisne dokumentacije) med drugim določil, da je izvajalec "dolžan pričeti razpisana dela (storitev) takoj po prejemu obvestila". Vprašanje pričetka izvajanja storitev, ki so predmet javnega naročila, pa ureja tudi 6. člen Odloka (priloga 2 razpisne dokumentacije), iz katerega izhaja, da je izvajalec "dolžan pričeti z izvajanjem zimske službe po naročilu dežurnega delavca občinske uprave oz. če zapade minimalno 10 cm snega". Državna revizijska komisija ugotavlja, da sta si zgoraj opredeljeni določili v neskladju; iz njiju namreč ne izhaja nedvoumno, ali je izvajalec dolžan pričeti z izvajanjem del zgolj, ko prejme obvestilo naročnika, ali pa tudi samoiniciativno, ko zapade minimalno 10 cm snega. Nejasno je tudi, ali lahko izvajalca k začetku izvajanja storitev, ki so predmet javnega naročila, pozove le dežurni delavec občinske uprave, ali pa tudi druge osebe, ki predstavljajo naročnika. V posledici teh argumentov, ki izkazujejo nezadostno jasnost obravnavanih določil razpisne dokumentacije, gre tudi na tem mestu obravnavanim revizijskim navedbam vlagatelja priznati utemeljenost, sporna določila razpisne dokumentacije, ki se nanašajo na izvajalčev pričetek izvajanja storitev, ki so predmet javnega naročila, pa je potrebno razveljaviti.

Kot slednje je Državna revizijska komisija obravnavala revizijske navedbe, ki se nanašajo na pripravo ponudbene cene. S tem povezane revizijske navedbe vlagatelja niso utemeljene. Z vpogledom v razpisno dokumentacijo gre ugotoviti, da je naročnik v Navodilih določil, da namerava za izbor najugodnejšega ponudnika uporabiti merilo najnižja cena, in sicer s (pod)merili "najnižja cena pluženja na kilometer", s težo 40%, "najnižja cena posipavanja na kilometer", s težo 40%, ter "najnižja cena čiščenja in odvoza snega na m3", s težo 20%. Z vpogledom v dokument "Tehnične specifikacije- opis del in splošni pogoji naročnika" (priloga 1 razpisne dokumentacije) gre dalje ugotoviti, da je naročnik v le- tem med drugim poimensko navedel vse ceste ter druge javne površine, ki jih je potrebno plužiti in posipavati, s hkratno navedbo dolžine teh površin v kilometrih. V dokumentu "Program izvajanja zimske službe za sezono 2006/2009 v občini Črna na Koroškem", ki ga v 2. točki svojega revizijskega zahtevka omenja tudi vlagatelj, je naročnik poleg tega natančno določil, na katerih od ponovno poimensko navedenih površin se pluženje in posipavanje opravljata strojno, ročno ali kombinirano, pri čemer je pri pluženju navedel tudi vrsto potrebnega stroja. Iz Odloka, kot priloge razpisne dokumentacije, poleg tega izhaja tudi, kdaj in po kakšnem vrstnem redu je izvajalec dolžan izvajati posipanje, v nasprotju z drugačnimi revizijskim navedbami vlagatelja je opredeljen tudi material za posipanje (pesek, sol). Državna revizijska komisija ob navedenem izpostavlja, da naročnik v predmetnem postopku oddaje javnega naročila išče izvajalca, ki je usposobljen izvesti predmet javnega naročila, takšnemu izvajalcu pa morajo biti znani tudi v praksi izvajanja tovrstnih storitev sprejeti normativi za njihovo izvajanje. Izpostaviti pa gre seveda tudi, da morebitna s tem povezana nedefiniranost razpisne dokumentacije izvajalcu ob izvajanju storitev javnega naročila ne bo mogla iti v škodo (od njega naročnik ne bo mogel zahtevati izpolnjevanja zahtev, ki niso bile vnaprej določene). Ker gre ob zapisanem hkrati ugotoviti, da je že glede na sam predmet javnega naročila nemogoče vnaprej opredeliti, kolikšna bo okvirna količina snega, ki se bo plužil in odvažal, ali pa koliko posipnega materiala bo potrebno porabiti (s temi podatki naročnik namreč ne razpolaga), kot to pričakuje vlagatelj, gre ugotoviti, da je naročnik ponudnikom posredoval dovolj kalkulativnih elementov, na podlagi katerih lahko slednji oblikujejo svoje ponudbene cene, oziroma da vlagatelj ni uspel utemeljeno izkazati, da se le-teh, na podlagi informacij, posredovanih v razpisni dokumentaciji predmetnega postopka oddaje javnega naročila, ne da oblikovati. Iz navedenih razlogov je potrebno na tem mestu obravnavane revizijske navedbe vlagatelja zavrniti kot neutemeljene.


V povzetku zgornjih ugotovitev gre zaključiti, da je vlagatelj uspel izkazati neskladje dela razpisne dokumentacije predmetnega postopka oddaje javnega naročila s predpisi s področja oddaje javnih naročil. Iz navedenih razlogov je Državna revizijska komisija, na podlagi 3. alineje prvega odstavka 23. člena ZRPJN ugodila vlagateljevemu revizijskemu zahtevku, z dne 10.07.2006, in sicer tako, da je razveljavila razpisno dokumentacijo postopka oddaje javnega naročila "Izbira izvajalca zimske službe na lokalnih in nekategoriziranih občinskih cestah in javnih prometnih površinah", javni razpis objavljen v Uradnem listu RS, št. 59-60, z dne 09.06.2006, pod številko objave Ob-16514/06, popravek javnega razpisa pa v Uradnem listu RS, št. 65, z dne 23.06.2006, pod številko objave Ob-17971/06, v naslednjih delih:

- določila prvega ter četrtega in petega odstavka 2. člena Vzorca pogodbe v delu, kjer se nanašajo na trajanje javnega naročila,
- določilo tretjega odstavka 2. člena Vzorca pogodbe, o vsakoletnem sklepanju dodatkov k pogodbi o izvedbi javnega naročila z upoštevanjem "morebitnih potreb oziroma sprememb naročnika",
- določila razpisne dokumentacije, o ponudnikovi (izvajalčevi) "dosegljivosti na dogovorjen način",
- določila razpisne dokumentacije, ki se nanašajo na izvajalčev pričetek izvajanja storitev, ki so predmet javnega naročila.

V preostalem delu je Državna revizijska komisija vlagateljev revizijski zahtevek, z dne 10.07.2006, zavrnila kot neutemeljen.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa.


Vlagatelj je v revizijski postopek priglasil stroške, nastale v zvezi z revizijo.

Skladno s tretjim odstavkom 22. člena ZRPJN mora v primeru, če je zahtevek za revizijo utemeljen, naročnik na pisno zahtevo vlagatelju zahtevka za revizijo povrniti potrebne stroške, nastale z revizijo.

Vlagatelj je v revizijski postopek priglasil naslednje stroške, nastale v zvezi z revizijo:
- v višini 100.000,00 SIT, za takso za revizijski postopek,
- v protivrednosti 2000 točk po Odvetniški tarifi, povečano za 20% DDV, za zahtevek za revizijo,
- v višini 2% od protivrednosti po prejšnji alineji, za materialne stroške, ter
- v protivrednosti 50 točk po Odvetniški tarifi, povečano za 20% DDV, za zahtevo za nadaljevanje postopka.

Glede na vrednost spora, ki znaša 17.000.000,00 SIT, brez DDV, bi bil vlagatelj v primeru, če bi z revizijskim zahtevkom uspel v celoti, upravičen do povrnitve stroškov v naslednji višini:
- za takso za revizijski postopek: v višini 100.000,00 SIT,
- za zahtevek za revizijo: v protivrednosti 1100 točk, povečano za 20% DDV, skupaj tako v višini 145.200,00 SIT,
- za materialne stroške zahtevka za revizijo: 2% od protivrednosti 1000 točk po Odvetniški tarifi, 1% od presežka (100 točk), skupaj tako v višini 2.772,00 SIT,
- za zahtevo za nadaljevanje postopka pred Državno revizijsko komisijo: 50 točk po Odvetniški tarifi, povečano za 20% DDV, skupaj tako v višini 6.600,00 SIT.

Skladno z drugim odstavkom 154. člena Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 26/1999, 96/2002, 2/2004, 2/2004 (10/2004 - popr.); v nadaljevanju: ZPP), v povezavi s petim odstavkom 3. člena ZRPJN, lahko sodišče v primeru, če stranka deloma zmaga v pravdi, glede na doseženi uspeh odloči, da krije vsaka stranka svoje stroške, ali pa ob upoštevanju vseh okoliščin primera naloži eni stranki, naj povrne drugi stranki in intervenientu ustrezen del stroškov.

Državna revizijska komisija, ob smiselni uporabi določil drugega odstavka 154. člena ZPP in na podlagi šestega odstavka 22. člena ZRPJN, vlagatelju glede na njegov uspeh v revizijskem postopku priznava stroške, nastale v zvezi z revizijo, v skupni višini 127.286,00 SIT, ki mu jih je naročnik dolžan povrniti v roku 15 dni od prejema tega sklepa, po poteku tega roka pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dne prejema tega sklepa do plačila, pod izvršbo. Višja stroškovna zahteva vlagatelja se zavrne.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa.


POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Po končanem postopku pred Državno revizijsko komisijo je sodno varstvo zagotovljeno v postopku povračila škode pred sodiščem splošne pristojnosti (peti odstavek 23. člena ZRPJN).


V Ljubljani, dne 12.09.2006


Sonja Drozdek šinko, univ. dipl. prav.,
Članica Državne revizijske komisije



















Vročiti:
- Občina Črna na Koroškem, Center 101, Črna na Koroškem,
- Odvetnik Zmago Marovt, Rozmanova 12/I, Ljubljana,
- Republika Slovenija, Ministrstvo za finance, Sektor za javna naročila, gospodarske javne službe in koncesije, Beethovnova 11, Ljubljana,
- Državno pravobranilstvo Republike Slovenije, šubičeva 2, Ljubljana.