018-293/2006 Republika Slovenija, Ministrstvo za zdravje

Številka: 018-293/2006-35-2360

SKLEP

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljnjem besedilu: Državna revizijska komisija) je na podlagi 11. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Uradni list RS, št. 78/1999, 90/1999, 110/2002, 42/2004, 61/2005 ter 78/2006; v nadaljnjem besedilu: ZRPJN) po Nataši Jeršič, članici Državne revizijske komisije, ki nadomešča predsednika Državne revizijske komisije, ob sodelovanju svetovalca Boruta Smrdela, v postopku nadzora na zakonitostjo postopka oddaje javnega naročila "Obvezilni material", II. faza omejenega postopka za tretje šestmesečno obdobje, in na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložil vlagatelj Kemofarmacija, veletrgovina za oskrbo zdravstva, d.d., Cesta na Brdo 101, Ljubljana (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika Republika Slovenija, Ministrstvo za zdravje, štefanova 5, Ljubljana (v nadaljevanju: naročnik), ter na podlagi naročnikovega predloga za izdajo sklepa po drugem odstavku 11. člena ZRPJN dne 09.08.2006

ODLOČILA

Naročnikov predlog za izdajo sklepa po drugem odstavku 11. člena ZRPJN, da vlagateljev zahtevek za revizijo ne zadrži nadaljnjih aktivnosti naročnika v predmetnem postopku oddaje javnega naročila, se zavrne.

Obrazložitev

Pred naročnikom je v teku postopek oddaje javnega naročila "Obvezilni material", II. faza omejenega postopka za tretje šestmesečno obdobje. Javni razpis je bil v postopku oddaje javnega naročila objavljen v Uradnem listu RS, št. 57-58, z dne 28.05.2004, pod številko objave Ob-14704/04.

Naročnik je v okviru postopka določil rok za predložitev ponudb, in sicer do 03.08.2006, do 12.00 ure.

Dne 03.08.2006, sledeč navedbam naročnika "tik pred odpiranjem ponudb", je vlagatelj pri naročniku vložil zahtevek za revizijo, v katerem zahteva, da "Državna revizijska komisija od naročnika zahteva strogo spoštovanje njegove lastne razpisne dokumentacije in ZJN 1A", v primeru, da na podlagi prejetih ponudbe ne more izbrati nobene pravilne ponudbe, pa "da se celoten postopek razveljavi". Vlagatelj zahteva tudi, da se za artikle "nepropustnosti" izvede dokaze o ustrezni prepustnosti za bakterije, glede na postavljene zahteve, ravno tako pa zahteva tudi povrnitev stroškov, nastalih v zvezi z revizijo.

Z vlogo, z dne 03.08.2006, je naročnik na Državno revizijsko komisijo naslovil predlog za izdajo sklepa po drugem odstavku 11. člena ZRPJN, da vlagateljev zahtevek za revizijo ne zadrži nadaljnjih aktivnosti naročnika v predmetnem postopku oddaje javnega naročila. V svojem predlogu najprej navaja, da vlagatelj v svojem revizijskem zahtevku napada zgolj 23. sklop, iz česar izhaja, da so drugi sklopi predmetnega javnega naročila neobremenjeni- še posebej ob dejstvu, da naročnik izbira ponudnike za vsak sklop posebej. Naročnik dalje navaja, da je namen postopka oddaje javnega naročila za dobavo obvezilnega materiala čim hitrejša, kvalitetna ter učinkovita dobava potrebnega medicinskega materiala naročnikom- slovenskim zdravstvenim ustanovam in s tem bolnikom. Z zadržanjem postopka bi lahko nastale škodljive posledice za bolnike, ki ne bi pravočasno prejeli potrebnih pripomočkov za zdravljenje. Kot slednje naročnik navaja, da bi zadržanje postopkov pomenilo potrebo po vmesnem zagotavljanju dnevno potrebnih artiklov. Svoj predlog je naročnik posredoval tudi vlagatelju.

Na poziv Državne revizijske komisije, z dne 03.08.2006, je naročnik slednji dne 07.08.2006 posredoval del dokumentacije o postopku oddaje javnega naročila. Ob tem je ponovno pojasnil, da vsebina zahtevka zadeva 23. sklop razpisanega predmeta. Hkrati je navedel tudi, da po pregledu dokumentacije strokovno- znanstvenih prispevkov tega področja ter pridobitvi mnenj nekaterih uporabnikov ugotavlja, da ena od utemeljitev zahtevka bazira na objavljenem prispevku iz leta 2000 in ni v skladu s strokovnim priročnikom Društva za oskrbo kronične rane, ki je v letu 2004 izdalo tako imenovano "Klasifikacijo sodobnih oblog za rane" in je v uporabi pri izbiri in aplikacijah teh oblog. Podrobne obrazložitve v zvezi z dimenzijami izdelkov bodo sestavni del odgovora naročnika na vloženi revizijski zahtevek. Kot slednje je naročnik ponovno izpostavil, da zadevni predmet sestavlja 28 samostojnih sklopov.

Dne 07.08.2006 je vlagatelj na naročnika in Državno revizijsko komisijo naslovil vlogo "Mnenje in obrazložitev zahtevka za revizijo". V vlogi, ki jo je Državna revizijska komisija prejela dne 08.08.2006, navaja, da nujnost postopka ne more biti opravičilo za prepozno začeto ponovljeno II. fazo javnega naročila in zavestno kršenje določil lastne razpisne dokumentacije. Pooblaščeni naročnik je dopustil, da se je II. faza za prvo šestmesečno obdobje v letu 2006 zaključila z iztekom pogodb na dan 31.07.2006. V primeru nujnosti postopka zagotovitve dnevno potrebnih artiklov bi pooblaščeni naročnik ravnal smotrno le v primeru, da bi postopek za ponovitev II. faze začel izvajati (kar bi moral predvideti sam) bistveno prej. Vlagatelj dalje navaja, da je namen revizijskega zahtevka zagotoviti uporabnikom čim bolj kvalitetne materiale, bolnikom pa čim boljšo in čim hitrejšo ozdravitev oziroma izboljšanje stanja. Z izvajanjem postopka lahko nastanejo škodljive posledice z nepredvidljivim izidom za bolnike, saj je kvaliteta pripomočkov, med katerimi pooblaščeni naročnik izbira, očitno nepreverjena. Ravno tako lahko nastanejo nepotrebni stroški zaradi bolnišničnih okužb z MRSA, ki lahko presežejo vrednost celotnega razpisa. JZZ tako že vsaj 14 dni izvajajo vmesno zagotavljanje dnevno potrebnih artiklov za obdobje za katerega pooblaščeni naročnik ni zagotovil nemotene dobave obvezilnega materiala, tako da motenj pri izvajanju zdravstvene nege utemeljeno ni mogoče pričakovati. Vlagatelj dalje navaja, da je nujnost oziroma nadaljevanje postopka argument, ki se ga pooblaščeni naročnik poslužuje v primeru prikrivanja lastnih napak in v želji po dokončanju postopka za vsako ceno (tudi na račun bolnikov). V nadaljevanju svoje vloge vlagatelj izpostavlja dva druga postopka oddaje javnih naročil in svoje ugotovitve v zvezi z njima. V zaključku svoje vloge vlagatelj navaja, da je postopek v časovni zamudi zaradi nekorektnega dejanja naročnika (nepravilno ocenjen čas za izvedbo II. faze in načrtno ponavljanje lastnih napak). Vlagatelj zahteva, da se postopek ustavi do odločitve Državne revizijske komisije, navajajoč pri tem, da hujših motenj v preskrbi bolnikov oziroma ogroženosti bolnikov ni pričakovati, saj JZZ v vmesnem obdobju, ko pooblaščeni naročnik ni zagotovil nemotene dobave obvezilnega materiala in ni sklenjenih pogodb, urejajo nabavo z JNMV.


Po preučitvi navedb vlagatelja in naročnika ter po pregledu razpoložljive dokumentacije o predmetnem postopku oddaje javnega naročila male vrednosti je Državna revizijska komisija, na podlagi drugega odstavka 11. člena ZRPJN, odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa in sicer iz razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju.

ZRPJN v prvem odstavku 11. člena (Posledice vloženega zahtevka za revizijo) določa, da vložen zahtevek za revizijo zadrži postopek oddaje javnega naročila do odločitve Državne revizijske komisije. V drugem odstavku 11. člena pa ZRPJN dopušča možnost, da lahko Državna revizijska komisija na predlog naročnika sprejme sklep, da vloženi zahtevek za revizijo ne zadrži nadaljnjih aktivnosti naročnika v postopku oddaje javnega naročila v celoti ali jih zadrži le deloma. Pri odločanju o predlogu naročnika Državna revizijska komisija upošteva razmerje med škodljivimi posledicami zadržanja in koristmi za vse, ki bi lahko bili oškodovani ter javnim interesom za izvedbo postopka oddaje javnega naročila.

Iz zgoraj navedenega besedila prvega in drugega odstavka 11. člena ZRPJN je razvidno, da je zakonodajalec kot osnovno pravilo določil suspenzivnost zahtevka za revizijo. Temeljno pravilo zakona torej je, da vloženi zahtevek za revizijo zadrži vse nadaljnje aktivnosti naročnika v zvezi z oddajo konkretnega javnega naročila, medtem ko je možnost za morebitno odločitev o nesuspenzivnosti zahtevka za revizijo pridržana le za izjemne (v danih okoliščinah posameznega primera posebej utemeljene) primere. ZRPJN ne pojasnjuje, katere okoliščine opravičujejo, da se zahtevku za revizijo odvzame suspenzivni učinek, ampak določa le, da Državna revizijska komisija pri odločanju o predlogu naročnika upošteva razmerje med škodljivimi posledicami zadržanja in koristmi za vse, ki bi lahko bili oškodovani, ter javnim interesom za izvedbo postopka oddaje javnega naročila. Odločitev o tem, da vloženi zahtevek za revizijo ne zadrži nadaljnjih aktivnosti naročnika v postopku oddaje javnega naročila v celoti ali jih zadrži le deloma, je torej prepuščena Državni revizijski komisiji, ki pa mora v vsakem posameznem primeru presoditi, ali obstajajo okoliščine, ki utemeljujejo takšno morebitno odločitev. Ob odločanju o morebitni nesuspenzivnosti pravnega sredstva je Državna revizijska komisija dolžna pretehtati interese vseh udeležencev v konkretnem postopku oddaje javnega naročila, pri čemer mora še posebej skrbno oceniti razmerje med škodljivimi posledicami zadržanja postopka in koristmi za vse, ki bi lahko bili oškodovani ter javnim interesom za izvedbo postopka oddaje javnega naročila.

V zvezi z zapisanim Državna revizijska komisija izpostavlja, da pri presoji utemeljenosti predloga za izdajo sklepa po drugem odstavku 11. člena ZRPJN ne odloča o utemeljenosti vloženega zahtevka za revizijo (ali v njem podanih revizijskih navedb), za njeno odločitev o takšnem predlogu pa so tako irelevantna tudi stališča naročnika do revizijskega zahtevka; odločanje o utemeljenosti (pred tem pa še dopustnosti, pravočasnostiâ??.) revizijskega zahtevka je namreč predmet ločenega- revizijskega postopka, v katerem, skladno z določili ZRPJN, najprej odloča naročnik, šele v primeru zahteve po nadaljevanju revizijskega postopka pred tem organom pa tudi Državna revizijska komisija. Upoštevajoč zapisano gre posebej izpostaviti tudi, da odločitev Državne revizijske komisije o predlogu za izdajo sklepa po drugem odstavku 11. člena ZRPJN v ničemer ne prejudicira njene morebitne kasnejše odločitve o utemeljenosti (dopustnosti, pravočasnostiâ??) revizijskega zahtevka vlagatelja, v kolikor pride do nadaljevanja revizijskega postopka pred Državno revizijsko komisijo.

Zgoraj navedeno pa pomeni tudi, da predstavljajo podlago odločitve Državne revizijske komisije o predlogu za izdajo sklepa po drugem odstavku 11. člena ZRPJN zgolj argumenti (dejstva, dokazi), ki jih v prid ugoditvi takšnemu predlogu navaja (predloži) naročnik, ter argumenti (dejstva, dokazi), ki jih v odgovor na predlog naročnika (in običajno v nasprotovanje ugoditvi takšnemu predlogu) navaja (predloži) vlagatelj. Zgolj na podlagi teh Državna revizijska komisija opravi tudi tehtanje, kot ga predvideva drugi odstavek 11. člena ZRPJN.

V konkretni zadevi naročnik v argument ugoditvi podanemu predlogu najprej navaja, da se vse revizijske navedbe nanašajo zgolj na 23. sklop predmetnega javnega naročila, iz česar naj bi izhajalo, da so drugi sklopi predmeta javnega naročanja "neobremenjeni".

Državna revizijska komisija z vpogledom v vlagateljev revizijski zahtevek ugotavlja, da slednji v le-tem zahteva da "Državna revizijska komisija od naročnika zahteva strogo spoštovanje njegove lastne razpisne dokumentacije in ZJN 1A", v primeru, da na podlagi prejetih ponudbe ne more izbrati nobene pravilne ponudbe, pa "da se celoten postopek razveljavi". Iz tako podanega zahtevka (tožbenega predloga) je razvidno, da vlagatelj s svojim revizijskim zahtevkom napada celoten postopek oddaje javnega naročila (katerega razveljavitev zahteva podrejeno), ne pa zgolj 23. sklopa javnega naročila, kot to napačno meni naročnik. Te ugotovitve pa ne gre zamenjevati s presojo vprašanja, ali v revizijskem zahtevku podane revizijske navedbe (ki naj bi se, sledeč naročniku, nanašale zgolj na 23. sklop) utemeljujejo takšen tožbeni predlog (zahtevek), kar pa je predmet meritornega odločanja o vlagateljevem revizijskem zahtevku.

Iz zgoraj navedenega izhaja, da je vlagateljev revizijski zahtevek, skladno s prvim odstavkom 11. člena ZRPJN, zadržal celoten postopek oddaje predmetnega javnega naročila, naročnikov argument delitve le-tega na sklope pa ne predstavlja upoštevnega argumenta za presojo utemeljenosti na tem mestu obravnavanega predloga naročnika.


V nadaljevanju svojega predloga naročnik navaja, da je namen postopka oddaje javnega naročila za dobavo obvezilnega materiala čim hitrejša, kvalitetna ter učinkovita dobava potrebnega medicinskega materiala naročnikom- slovenskim zdravstvenim ustanovam in s tem bolnikom. Z zadržanjem postopka bi lahko nastale škodljive posledice za bolnike, ki ne bi pravočasno prejeli potrebnih pripomočkov za zdravljenje. Naročnik navaja tudi, da bi zadržanje postopkov pomenilo potrebo po vmesnem zagotavljanju dnevno potrebnih artiklov.

V odgovor na zgornje navedbe naročnika vlagatelj med drugim navaja, da nujnost postopka ne more biti opravičilo za prepozno začeto ponovljeno II. fazo javnega naročila in zavestno kršenje določil lastne razpisne dokumentacije, kot tudi, da javni zdravstveni zavodi že vsaj 14 dni izvajajo vmesno zagotavljanje dnevno potrebnih artiklov za obdobje za katerega pooblaščeni naročnik ni zagotovil nemotene dobave obvezilnega materiala.

Z vpogledom v razpoložljivo dokumentacijo o predmetnem postopku oddaje javnega naročila Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik v razpisni dokumentaciji postopka, datirani z datumom 05.07.2006, z dopolnitvijo, datirano z datumom 20.07.2006, kot predviden termin dobav navedel obdobje od 15.08.2006 do 15.02.2007. Kot je v tem sklepu že bilo navedeno, je naročnik rok za oddajo ponudb določil za 03.08.2006, do 12. ure. Državna revizijska komisija sledeč navedbam vlagatelja, ki jih naročnik ni prerekal, ugotavlja tudi, da je naročnik v postopku oddaje predmetnega javnega naročila za II. fazo, drugo šestmesečno obdobje, z izbranimi ponudnik sklenil pogodbe s trajanjem do 31.07.2006.

Državna revizijska komisija je že v več svojih odločitvah zapisala, da gre kot upoštevne razloge v izkaz nujnosti nadaljevanja postopka oddaje javnega naročila navkljub vloženemu revizijskemu zahtevku šteti zgolj okoliščine, ki jih naročnik v postopku ni mogel predvideti in se jim izogniti, ne pa tudi okoliščine, ki jih je s svojim ravnanjem (npr. nepravočasnostjo pričetka postopka oddaje javnega naročila) povzročil prav naročnik. V konkretni zadevi Državna revizijska komisija, na podlagi navedb obeh strank in vpogleda v razpoložljivo (s strani naročnika predloženo) dokumentacijo o postopku oddaje javnega naročila, ugotavlja, da naročnik ni uspel izkazati objektivnih razlogov za nastop "nujnosti" izvedbe postopka oddaje predmetnega javnega naročila; iz podanih navedb ter predloženih listin namreč izhaja, da je naročnik v predmetnem postopku določil rok za oddajo ponudb, ki se je iztekel že po tem (03.08.2006), ko je prenehala veljavnost pogodb, na podlagi katerih se je predmet javnega naročila dobavljal v predhodnem obdobju (31.07.2006). Iz navedenega izhaja, da naročnik tudi v primeru, če vlagateljev zahtevek za revizijo sploh ne bi bil vložen, ne bi mogel zagotoviti neprekinjene dobave predmeta javnega naročila v okviru predmetnega postopka oddaje le-tega. Navedeno pomeni tudi, da je "vmesno zagotavljanje dnevno potrebnih artiklov", ki ga zatrjuje vlagatelj, in pred katerim opozarja naročnik, potrebno vse od 31.07.2006 dalje, in to ne glede na okoliščino vlagateljeve vložitve revizijskega zahtevka, ki na potrebnost začetka takšnega zagotavljanja artiklov ni imela vpliva.

V zvezi z zapisanim je potrebno ugotoviti tudi, da med strankama ni sporno, da je potrebe po predmetu javnega naročila v času do zaključku postopka oddaje javnega naročila mogoče zadovoljiti z "vmesnim zagotavljanjem dnevno potrebnih artiklov", kar pa že samo po sebi negira tudi naročnikovo trditev o tem, da bi "z zadržanjem postopka lahko nastale škodljive posledice za bolnike, ki ne bi pravočasno prejeli potrebnih pripomočkov za zdravljenje".


Izhajajoč iz zgoraj podanih zaključkov, po opravljenem tehtanju razmerja med izkazanimi škodljivimi posledicami zadržanja in koristmi za vse, ki bi lahko bili oškodovani ter javnim interesom za izvedbo postopka oddaje javnega naročila, Državna revizijska komisija, ugotavlja, da naročnik svojega predloga za izdajo sklepa po drugem odstavku 11. člena ZRPJN ni uspel utemeljiti. Iz navedenih razlogov je Državna revizijska komisija predlog za izdajo sklepa po drugem odstavku 11. člena ZRPJN, da vlagateljev zahtevek za revizijo ne zadrži nadaljnjih aktivnosti naročnika v predmetnem postopku oddaje javnega naročila, zavrnila.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz izreka tega sklepa.








POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Po končanem postopku pred Državno revizijsko komisijo je sodno varstvo zagotovljeno v postopku povračila škode pred sodiščem splošne pristojnosti (peti odstavek 23. člena ZRPJN).


V Ljubljani, 09.08.2006

Nataša Jeršič, univ. dipl. ekon.,
članica Državne revizijske komisije, ki
nadomešča predsednika Državne revizijske komisije









Vročiti:
- Republika Slovenija, Ministrstvo za zdravje, štefanova 5, Ljubljana,
- Kemofarmacija, veletrgovina za oskrbo zdravstva, d.d., Cesta na Brdo 101, Ljubljana,
- Republika Slovenija, Ministrstvo za finance, Sektor za javna naročila, gospodarske javne službe in koncesije, Beethovnova 11, Ljubljana,
- Državno pravobranilstvo Republike Slovenije, šubičeva 2, Ljubljana.