018-325/2006 Pošta Slovenije d.o.o.

Številka: 018-325/2006-42-2747

SKLEP

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljnjem besedilu: Državna revizijska komisija) je na podlagi 23. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Uradni list RS, št.: 78/99, 90/99, 110/02, 14/03, 42/04, 61/05 in 78/06; v nadaljnjem besedilu: ZRPJN) po članici Sonji Drozdek šinko in ob sodelovanju svetovalke Zlate Jerman, v postopku nadzora nad zakonitostjo postopka oddaje javnega naročila male vrednosti za "Strokovno sodelovanje pri dograditvi sistemizacije delovnih mest" in na podlagi zahtevka za revizijo, ki sta ju vložila ponudnika v skupnem nastopu Odvetnik Borut Zajc, Slomškova ulica 12a, Ljubljana in Support & Trade d.o.o., Ob potoku 9, Ivančna Gorica, ki ju po pooblastilu zastopa Odvetnik Aleš Avbreht, Slomškova ulica 12a, Ljubljana (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika Pošta Slovenije d.o.o., Slomškov trg 10, Maribor (v nadaljevanju: naročnik), dne 11.09.2006

ODLOČILA

1. Zahtevek za revizijo vlagatelja se zavrne kot neutemeljen.

2. Zahteva vlagatelja za povrnitev stroškov revizijskega postopka se zavrne kot neutemeljena.

Obrazložitev

Naročnik je dne 22.05.2006 začel postopek oddaje javnega naročila male vrednosti za storitev "Strokovno sodelovanje pri dograditvi sistemizacije delovnih mest". Naročnik je dne 23.06.2006 sprejel Odločitev št. 205-2006/MVS/000/101/8-1, na podlagi katerega je naročilo oddal ponudniku Mlakar Petru s.p., gospodarsko svetovanje, Bezjakova 29, Pekre, 2341 Limbuš.

Naročnik je dne 27.07.2006 vlagatelju na njegovo zahtevo posredoval dodatno obrazložitev odločitve o oddaji naročila, v kateri je pojasnil razloge za izbiro najugodnejšega ponudnika in razlog za nesprejemljivost ponudbe vlagatelja.

Vlagatelj je zoper odločitev naročnika dne 07.08.2006 vložil zahtevo za revizijo. Vlagatelj meni, da naročnik njegove ponudbe ne bi smel izločiti kot nesprejemljive iz razloga, ker naj bi ponudbena cena presegala ocenjeno vrednost naročila, saj naročnik višine ocenjene vrednosti oziroma najvišje dopustne cene ni navedel v razpisni dokumentaciji. Naročnik naj bi tako kršil 23. člen Zakona o javnih naročilih (Uradni list RS, št. 39/00, 102/00 in 2/04; v nadaljevanju: ZJN-1), skladno s katerim bi moral pripraviti tako razpisno dokumentacijo, da lahko ponudniki na njeni podlagi pripravijo pravilno ponudbo ter 7. člen ZJN-1 (načelo enakopravnosti), saj po mnenju vlagatelja ni izključeno, da je naročnik ocenjeno vrednost določil naknadno z namenom, da bi ponudbe določenih ponudnikov označil za nesprejemljive oziroma da je določene ponudnike vnaprej seznanil z najvišjo dopustno ceno. V zvezi s ponudbo izbranega ponudnika vlagatelj zatrjuje, da po vpogledu v Poslovni register Slovenije izhaja, da izbrani ponudnik ni registriran vsaj za eno od dejavnosti, ki so predmet tega naročila, in sicer "Vzdrževanje in popravila pisarniških in računskih strojev ter računalniških naprav" in "Opravljanje drugih računalniških dejavnosti", zaradi česar posledično ponudba izbranega ponudnika ne izpolnjuje vseh pogojev iz 42. oziroma 42.a člena ZJN-1 in bi jo moral naročnik izločiti iz postopka, saj je naročnik na 13. strani razpisne dokumentacije zahteval registracijo za opravljanje dejavnosti. Vlagatelj predlaga razveljavitev celotnega postopka in povrnitev stroškov, nastalih v revizijskem postopku.

Vlagatelj je zahtevek za revizijo dopolnil dne 08.08.2006 s predložitvijo pooblastila za Odvetnika Boruta Zajca in dne 14.08.2006 s predložitvijo potrdila o plačilu takse za revizijo.

Naročnik je dne 17.08.2006 vlagateljev zahtevek zavrnil. V zvezi z očitano kršitvijo glede nesprejemljivosti ponudbe vlagatelja naročnik pojasnjuje, da je vrednost naročila v višini 7.000.000,00 SIT (brez DDV) predvidel tako v predlogu za naročilo z dne 14.04.2006 kot tudi v sklepu o začetku javnega naročila z dne 22.05.2006, medtem ko v razpisni dokumentaciji ni bil dolžan navesti ocenjene vrednosti naročila. Neutemeljena je trditev vlagatelja, da je naročnik višino ocenjene vrednosti sprejel naknadno, saj iz datumov predloga za naročila in sklepa o začetku postopka izhaja, da je bila vrednost naročila določena pred pričetkom postopka. Sicer pa trditve vlagatelja ne vplivajo na izbor najugodnejšega ponudnika, saj je bila ponudba izbranega ponudnika glede na postavljeno merilo iz razpisne dokumentacije (najnižja vrednost ponudbe) najugodnejša. V zvezi z registracijo izbranega ponudnika naročnik navaja, da ni potrebna registracija, katero zatrjuje vlagatelj v zahtevku, ampak je potrebna registracija za opravljanje dejavnosti strokovnega svetovanja za sistemizacijo delovnih mest. Na 13. strani razpisne dokumentacije pa je naročnik zahteval izjavo, da ima ponudnik veljavno registracijo za opravljanje dejavnosti. Naročnik na koncu opozarja vlagatelja tudi na nepravilno sestavo stroškovnika.

Vlagatelj je dne 23.08.2006 naročnika obvestil o nadaljevanju postopka pred Državno revizijsko komisijo in zahteval povrnitev dodatnih stroškov.

Naročnik je dne 25.08.2006 na podlagi 17. člena ZRPJN odstopil zahtevek za revizijo skupaj z dokumentacijo o oddaji javnega naročila v odločanje Državni revizijski komisiji.

Po pregledu dokumentacije o javnem naročilu in proučitvi utemeljenosti navedb vlagatelja in naročnika je Državna revizijska komisija v skladu s 1. odstavkom 23. člena ZRPJN odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju.


1. Državna revizijska komisija je najprej preverila utemeljenost vlagateljevih trditev v revizijskem zahtevku, da naročnik ne bi smel njegove ponudbe označiti za nesprejemljivo, ker je presegla ocenjeno vrednost, ki vlagatelju ni bila znana, s čimer naj bi kršil 23. člen ZJN-1 in načelo enakopravnosti.

Postopek za oddajo naročila male vrednosti je postopek oddaje javnega naročila, katerega ocenjena vrednost je nižja od vrednosti, določene v zakonu o izvrševanju proračuna Republike Slovenije (prvi odstavek 124. člena ZJN-1), od katere dalje je potreben javni razpis. Če je torej vrednost konkretnega javnega naročila nižja od z zakonom določenega vrednostnega praga, se naročilo ne odda po splošnih pravilih zakona, ampak po pogojih, določenih v 3.5. poglavju ZJN-1 (Oddaja naročila male vrednosti). ZJN-1 v zvezi z naročili male vrednosti določa, da naročnik s svojim notranjim aktom uredi način oddaje javnega naročila, upoštevajoč temeljna načela tega zakona. Ker so v zakonu za oddajo javnih naročil male vrednosti predvidene posebne določbe, ki za tovrstna naročila iz razlogov ekonomičnosti ne zahteva posebnih formalnosti, Državna revizijska komisija v postopku revizije oddaje naročil male vrednosti ugotavlja, ali je naročnik ravnal v tem postopku v skladu z notranjim aktom naročnika za oddajo naročil male vrednosti in temeljnimi načeli ZJN-1.

V obravnavanem primeru gre za postopek oddaje javnega naročila z ocenjeno vrednostjo 7.000.000,00 SIT, ki ne presega z zakonom določenega vrednostnega praga 10.000.000,00 SIT za storitve, od katerega dalje je potrebno izvesti javni razpis, zato je treba ugotoviti, da je oddaja obravnavanega javnega naročila po postopku za oddajo naročil male vrednosti zakonita. Naročnik je pravila za oddajo naročil male vrednosti uredil v Pravilniku o pogojih in postopkih za oddajanje javnih naročil (prečiščeno besedilo; v nadaljevanju: pravilnik), ki ga je sprejel dne 21.03.2005, in s katerimi je uredil oddajo javnih naročil male vrednosti, kot mu to nalaga 124. člen ZJN-1. Za javna naročila z vrednostjo nad 1.000.000,00 SIT do 10.000.000,00 SIT je v 24. členu določil, da se uporablja postopek zbiranja ponudb. Iz vpogleda v dokumentacijo izhaja, da je naročnik izbral ustrezni postopek skladno s 24. členom pravilnika, saj je vrednost naročila v okviru navedenega razpona.

Skladno s 26. členom pravilnika sta obvezna dokumenta v postopku zbiranja ponudb tudi predlog za naročilo in sklep o začetku postopka. Skladno s 7. členom pravilnika je v predlog za naročilo potrebno vnesti ocenjeno vrednost naročila, prav tako je potrebno skladno s 27. členom v sklep o začetku postopka navesti ocenjeno vrednost naročila brez DDV, medtem ko ocenjene vrednosti ni potrebno vnesti v razpisno dokumentacijo, katere obvezne sestavine so določene v 28. členu pravilnika. Iz vpogleda v dokumentacijo naročila izhaja, da je naročnik v predlogu za naročilo št. 2/06 z dne 14.04.2006 navedel ocenjeno vrednost v višini 7.000.000,00 SIT (brez DDV). Prav tako je v sklepu št. 205-2006/MVS/000/101/1-1 z dne 22.05.2006 navedel ocenjeno vrednost v enaki višini. Iz navedenega je mogoče zaključiti, da vlagateljev očitek, da bi moral naročnik pripraviti takšno razpisno dokumentacijo, da lahko ponudniki na njeni podlagi pripravijo pravilno ponudbo, ni utemeljen.

Po 36. členu pravilnika komisija v poslovni enoti oz. sektor za investicije in nabavo posreduje prejete ponudbe v mnenje ali tehnično analizo predlagatelju naročila, vendar predhodno izloči nesprejemljive ponudbe. Naročnik je v postopku za presojo sprejemljivosti ponudbe uporabil 76. člen ZJN-1 in Pravilnik o ugotovitvi, kdaj šteje ponudba za nepravilno, neprimerno ali nesprejemljivo (Uradni list RS, št. 33/04). Pojem nesprejemljive ponudbe je definiran v 4. členu pravilnika, kjer je določeno, da je "nesprejemljiva ponudba" tista ponudba, ki jo predloži ponudnik, ki ne izpolnjuje pogojev, ki jih določi naročnik v razpisni dokumentaciji, ali ponudbena cena presega višino zagotovljenih sredstev za predmetno javno naročilo, ali je ponujena cena nenormalno nizka glede na razmere na trgu, ponudnik pa ni mogel zadovoljivo pojasniti razlogov za tako ceno. Element, na podlagi katerega je v skladu s predpisi o javnem naročanju potrebno presojati o tem, ali je posamezna ponudba (ne)sprejemljiva, je torej tudi dejstvo, da ponudbena cena (ne) presega višine zagotovljenih sredstev za predmetno javno naročilo. V obravnavanem primeru naročnik izločitev vlagateljeve ponudbe kot nesprejemljive utemeljuje s tem, da ta presega višino zagotovljenih sredstev za predmetno javno naročilo. Ponudbena cena v vlagateljevi ponudbi v višini 7.428.840,00 SIT (brez DDV) namreč presega ocenjeno vrednost 7.000.000,00 SIT (brez DDV). Glede na dejstvo, da je naročnik v predmetnem postopku oddaje javnega naročila imel zagotovljena sredstva le v višini ocenjene vrednosti javnega naročila, kar izhaja iz razpisnih dokumentov (predlog za naročilo z dne 14.04.2006, sklep o začetku postopka z dne 22.05.2006), Državna revizijska komisija ugotavlja, da ponudba vlagatelja presega višino zagotovljenih sredstev naročnika, zaradi česar je skladno z drugo alinejo 4. člena citiranega pravilnika nesprejemljiva.

Naročnik tudi ni kršil načela enakopravnosti ponudnikov, saj iz dokumentacije ne izhaja, da bi naročnik s kakšnim dejanjem razlikoval ponudnike, navedbe vlagatelja glede naknadne določitve višine ocenjene vrednosti oziroma o seznanitvi ocenjene vrednosti določenim ponudnikom, pa so zgolj pavšalne in jih vlagatelj z ničemer ne izkazuje.

Ne glede na navedeno pa Državna revizijska komisija pritrjuje trditvi naročnika, da četudi vlagateljeva ponudba ne bi bila izločena kot nesprejemljiva (zaradi omejitve višine zagotovljenih sredstev) in bi bila uvrščena v izbirni postopek, navedeno ne bi vplivalo na drugačno odločitev naročnika, saj je izbrani ponudnik ponudil ceno, ki je nižja od tiste, ki jo je ponudil vlagatelj in je bila zato njegova ponudba ugodnejša od vlagateljeve.

2. Državna revizijska komisija je nadalje preverila utemeljenost vlagateljevih trditev glede neizpolnjevanja pogojev izbranega ponudnika v delu registracije za opravljanje dejavnosti, ki je predmet naročila.

Skladno z 28. členom pravilnika je obvezna sestavina razpisne dokumentacije tudi obrazec izjave o izpolnjevanju pogojev iz 42. in 42.a člena ZJN-1, skladno s 35. členom pravilnika pa se sposobnost ponudnikov ugotavlja na osnovi izjave o izpolnjevanju pogojev iz 42. in 42.a člena ZJN-1. Obrazec izjave se pošlje ponudnikom v razpisni dokumentaciji. Pred sklenitvijo pogodbe pa lahko naročnik zahteva ustrezna dokazila.

Naročnik je v razpisni dokumentaciji, točki 5.1 "Navodil ponudnikom za izdelavo ponudbe" navedel, da mora ponudba vsebovati poglavja, ki naj bodo predložena ponudbi ločeno po vrstnem redu, kakor je navedel v nadaljevanju. Tako je moral ponudnik predložiti tudi izpolnjen obrazec "Izpolnjevanje pogojev". Na 13. strani razpisne dokumentacije se nahaja izjava o izpolnjevanju pogojev, ki pod 1. točko navaja: "Registracija za opravljanje dejavnosti je veljavna.", pri čemer ponudnik s križcem označi, ali navedeni pogoj izpolnjuje.

Po vpogledu v ponudbo izbranega ponudnika izhaja, da je le-ta skladno z razpisno dokumentacijo na 13. strani predložil podpisano in žigosano izjavo o izpolnjevanju pogojev iz 42. in 42.a člena ZJN-1 in tudi s križcem označil, da izpolnjuje pogoj pod 1. točko, s čimer je zadostil pogojem iz razpisne dokumentacije. Naročnika pa bo lahko pred sklenitvijo pogodbe od izbranega ponudnika zahteval ustrezna dokazila.

Vlagatelj se v zahtevku za revizijo sklicuje na sklep Državne revizijske komisije, št. 018-175/04, v katerem se je Državna revizijska komisija opredelila, da mora biti ponudnik registriran za opravljanje dejavnosti, ki je predmet naročila. V zvezi z navedenim Državna revizijska komisija ugotavlja, da je v predmetnem postopku naročnik tisti, ki bo lahko zahteval od izbranega ponudnika predložitev dokazil za registracijo za opravljanje dejavnosti, medtem ko Državna revizijska komisija presoja le skladnost predložene ponudbe z zahtevami iz razpisne dokumentacije.

Ker je ponudba izbranega ponudnika v delu dokazovanja izpolnjevanja pogojev skladna z zahtevami iz razpisne dokumentacije, je v tem delu pravilna.

V konkretnem primeru glede na vse navedeno Državna revizijska komisija zaključuje, da očitanih kršitev v postopku oddaje javnega naročila ni bilo storjenih, zaradi česar je potrebno vlagateljev zahtevek za revizijo kot neutemeljenega zavrniti.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa.

Vlagatelj je v zahtevku predlagal povrnitev stroškov, nastalih z revizijo. Ker je Državna revizijska komisija zahtevek za revizijo zavrnila, tretji odstavek 22. člena ZRPJN pa povrnitev potrebnih stroškov, nastalih z revizijo, veže na utemeljenost zahtevka za revizijo, je potrebno zavrniti tudi zahtevo vlagatelja za povračilo stroškov revizijskega postopka.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa.



POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Po končanem postopku pred Državno revizijsko komisijo je sodno varstvo zagotovljeno v postopku povračila škode pred sodiščem splošne pristojnosti (peti odstavek 23. člena ZRPJN).

Ljubljana, 11.09.2006



Sonja Drozdek šinko, univ.dipl.prav Članica Državne revizijske komisije




Vročiti:
- Pošta Slovenije d.o.o., Slomškov trg 10, Maribor
- Odvetnik Aleš Avbreht, Slomškova ulica 12a, Ljubljana
- Peter Mlakar s.p., gospodarsko svetovanje, Bezjakova 29, Limbuš
- Državno pravobranilstvo RS, šubičeva 2, Ljubljana
- RS, Ministrstvo za finance, Sektor za javna naročila, gospodarske javne službe in koncesije, Beethovnova 11, Ljubljana