018-284/2006 Ministrstvo za zdravje

Številka: 018-284/2006-35-2446

SKLEP

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljnjem besedilu: Državna revizijska komisija) je na podlagi 23. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Uradni list RS, št. 78/1999, 90/1999, 110/2002, 42/2004, 61/2005 ter 78/2006; v nadaljnjem besedilu: ZRPJN) v senatu predsednika Sama Červeka, kot predsednika senata, ter člana Jožefa Kocuvana in članice Vide Kostanjevec, kot članov senata, ob sodelovanju svetovalca Boruta Smrdela, v postopku nadzora nad zakonitostjo postopka oddaje javnega naročila "sklepne endoproteze", II. faza omejenega postopka, tretje šestmesečno obdobje, in na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložil vlagatelj Lima-Lto SpA, Via Nazionale 52 - Villanova, I 33030 San Daniele del Friuli (UD), Italija (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika Republika Slovenija, Ministrstvo za zdravje, štefanova 5, Ljubljana (v nadaljevanju: naročnik), dne 17.08.2006 soglasno

ODLOČILA

Vlagateljev revizijski zahtevek, z dne 06.07.2006, se zavrne kot neutemeljen.

Obrazložitev

Pred naročnikom je v teku postopek oddaje javnega naročila "sklepne endoproteze", II. faza omejenega postopka, tretje šestmesečno obdobje.

Naročnik je s povabilom, z dne 09.06.2006, kandidate s priznano sposobnostjo povabil k predložitvi ponudb za tiste sklope, v katerih jim je bila priznana sposobnost.

Vlagatelj je z vlogo, z dne 06.07.2006, vložil zahtevek za revizijo, v katerem navaja, da je dne 04.07.2006 prejel naročnikovo obvestilo, da 19. sklop ni več vključen v šestmesečno obdobje II. faze javnega naročila. Po mnenju vlagatelja je odločitev naročnika, da omenjenega sklopa pri ponudbah za tretje šestmesečno obdobje ne bo upošteval, dvomljiva. Cilj vsakega javnega naročila je, da se razvije konkurenčnost, odločitev, da se en ali več sklopov ne obravnava po tem kriteriju, pa izniči namen javne licitacije. Vlagatelju je na ta način onemogočena predstavitev nove ponudbe, povzročena pa mu je tudi škoda, zato zahteva, da se 19. sklop vključi v postopek za oddajo ponudb za tretje šestmesečno obdobje II. faze javnega naročila.

Državna revizijska komisija je dne 11.07.2006 izdala sklep, št. 018-234/06-34-1957, s katerim je kot neutemeljenega zavrnila naročnikov predlog za izdajo sklepa po drugem odstavku 11. člena ZRPJN, da vloženi zahtevek za revizijo ne zadrži nadaljnjih aktivnosti naročnika v postopku oddaje javnega naročila. Ob tem je med drugim navedla, da je iz vlagateljevega zahtevka za revizijo razvidno, da je bil ta vložen le zoper naročnikovo odločitev, da ne bo pridobival ponudb v 19. sklopu predmetnega javnega naročila, zaradi česar ima v skladu s prvim odstavkom 11. člena ZRPJN suspenzivni učinek le znotraj tega sklopa, medtem ko na postopke v ostalih sklopih ne more imeti vpliva.

Naročnik je o vlagateljevem revizijskem zahtevku odločil s sklepom, z dne 14.07.2006, s katerim je le-tega zavrnil kot neutemeljenega. V obrazložitvi sklepa je naročnik navedel, da je vlagatelj v fazi pred odpiranjem ponudb prejel odgovor na postavljeno vprašanje v zvezi z obvestilom, da sklop št. 19 ni vključen v javnem razpisu za II. fazo omejenega postopka in sicer za tretje šestmesečno obdobje. V odgovoru je naročnik ustrezno pojasnil razloge za nevključitev navedenega sklopa, vlagatelj pa je navkljub temu tik pred odpiranjem ponudb vložil revizijski zahtevek. Naročnik dalje izpostavlja, da lahko, upoštevajoč Zakon o javnih naročilih (Uradni list RS, št. 39/2000 (102/2000 - popr.), 2/2004, 2/2004; v nadaljevanju: ZJN-1), pristopi k izvedbi I. faze javnega naročila po ZJN-1 tudi, če nima v celoti zagotovljenih finančnih sredstev za nabavo, kar pomeni, da se z izbiro kandidatov, ki jim je priznal sposobnost v I. fazi omejenega postopka, ne zaveže, da bo s posameznim kandidatom sploh izvedel kakšen posel (naročnik in kandidati v I. fazi omejenega postopka ne podpisujejo pogodb in se ne zavezujejo, saj jim tudi ni potrebno predložiti finančnega zavarovanja za resnost ponudbe). Tudi ponudniki v II. fazi tako niso zavezani, da predložijo svoje ponudbe, saj so v I. fazi, kot kandidati, samo izrazili svoj interes za oddajo ponudbe. Sporna bi bila določba, zahteva ali zaveza naročnika, po kateri bi se kandidati v I. fazi zavezovali za vsakokratno oddajo ponudbe v II. fazi omejenega postopka. Obratno tudi naročnik na drugi strani ni obvezan, da v obdobju trajanja kvalifikacije sploh izvede kakšno drugo fazo omejenega postopka, saj pogosto ne ve količinsko in časovno ali bo nabave sploh potreboval, ali bodo v prihodnjem proračunskem obdobju ali finančnem načrtu za predmet javnega naročila zagotovljena finančna sredstva, menjajo se prioritete v nabavah ipd. še posebej je navedena situacija razumljiva v odnosu javni zdravstveni zavodi, kot pooblastitelji, in pooblaščeni naročnik, kot pooblaščenec v konkretnem javnem naročilu, saj slednji izvaja javno naročilo vedno v obsegu izstavljenih pooblastil javnih zavodov in je v tem primeru kakršnokoli napovedovanje zavezujočih obsegov naročil za daljša časovna obdobja dejansko onemogočeno. V zvezi z navedbami vlagatelja, ki se nanašajo na onemogočanje konkurenčnosti in kompetitivnosti, naročnik odgovarja, da se z utemeljeno izključitvijo sklopa ne končuje možnost nadaljevanja postopka oddaje javnega naročila tudi za ta sklop, in sicer s strani posameznih naročnikov (skladno z njihovimi potrebami ter finančnimi možnostmi), v okviru časovno opredeljene sposobnosti iz I. faze omejenega postopka. Iz navedenih razlogov je naročnik vlagateljev revizijski zahtevek zavrnil.

Z vlogo, z dne 26.07.2006, je vlagatelj naročnika obvestil, da želi revizijski postopek nadaljevati pred Državno revizijsko komisijo.


Po pregledu dokumentacije o javnem naročilu ter proučitvi utemeljenosti navedb vlagatelja in naročnika je Državna revizijska komisija, na podlagi 2. alineje prvega odstavka 23. člena ZRPJN, odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju.

Državna revizijska komisija ugotavlja, da vlagateljev revizijski zahtevek ni utemeljen.
Med strankama v predmetni zadevi je spor o tem, ali je naročnik iz II. faze predmetnega omejenega postopka oddaje javnega naročila, tretje šestmesečno obdobje, upravičen izločiti enega od sklopov, in sicer sklop 19. Vlagatelj zahteva, da se omenjeni sklop vključi v postopek.

Omejeni postopek oddaje javnega naročila je eden izmed postopkov, ki jih naročniki lahko uporabijo za izbiro najugodnejšega dobavitelja ali izvajalca. Za ta postopek je značilna njegova izrazita dvofaznost; v prvi fazi se zainteresirani ponudniki seznanijo z javnim naročilom, vendar le v obsegu, ki je v tem času naročnikova projekcija njegovih potreb, v drugi fazi pa se z povabilom k oddaji ponudb natančneje predstavi predmet (vsakokratnega) naročila. Namen prve faze je ugotovitev sposobnosti kandidatov, s čimer si naročnik zameji krog potencialnih ponudnikov in tako v kasnejši fazi vsebinsko (glede na predmet naročila) obravnava manjše število ponudnikov, ki ga lahko vnaprej določi. Naročnik v prvi fazi tega postopka zbira prijave in ne ponudbe (v civilnopravnem smislu), z njimi pa pridobi izjave o tem, da je določen poslovni subjekt zainteresiran za kasnejšo izpolnitev naročila in preveri njegov interes, da ga naročnik v drugi fazi povabi k oddaji ponudbe (povzeto po Mužina, Vesel: Zakon o javnih naročilih s komentarjem; Primath 2004).

Kot pravilno izpostavlja tudi naročnik, gre ob zapisanem pojasniti tudi, da se z izbiro kandidatov, ki jim je priznal sposobnost v prvi fazi omejenega postopka, naročnik ne zaveže, da bo s posameznim kandidatom sploh izvedel kakšen posel. Iz prve faze izhaja zgolj zaveza naročnika, da bo vse ali vnaprej določeno število kandidatov ob izvedbe druge faze pozval k oddaji ponudbe, ki pa jo kandidati niso zavezani oddati. Ravno tako naročnik ni obvezan, da v obdobju trajanja kvalifikacije sploh izvede kakšno drugo fazo omejenega postopka, saj pogosto ne ve količinsko in časovno ali bo nabave sploh potreboval, ali bodo v prihodnjem proračunskem obdobju ali finančnem načrtu za predmet javnega naročila zagotovljena finančna sredstva ipd. Skladno z določili Obligacijskega zakonika (Uradni list RS, št. 83/2001, 32/2004, 28/2006) pa odgovarja za škodo naročnik, ki je izvajal omejeni postopek, pa je vedel, da ne bo sklenil nobene pogodbe in je s svojim ravnanjem kandidatom povzročil škodo (predvsem v obliki stroškov priprave prijave v prvi fazi)- povračilo slednje lahko ponudniki uveljavljajo pred sodiščem splošne pristojnosti.

Iz zgoraj predstavljenih argumentov izhaja, da je naročnik pri svoji odločitvi o tem, ali bo v drugo fazo omejenega postopka oddaje javnega naročila uvrstil vse sklope javnega naročila, za katere je kandidatom priznal sposobnost v prvi fazi omejenega postopka, v smislu predpisov s področja oddaje javnih naročil, avtonomen. V posledici tega zaključka gre ugotoviti, da vlagateljev revizijski zahtevek, v katerem slednji napada dopustnost naročnikove odločitve o izločitvi 19. sklopa javnega naročila iz trenutno vodene II. faze omejenega postopka za tretje šestmesečno obdobje, ni utemeljen. Državna revizijska komisija je zato, na podlagi 2. alineje prvega odstavka 23. člena ZRPJN, vlagateljev revizijski zahtevek, z dne 06.07.2006, zavrnila kot neutemeljen.

Državna revizijska komisija o stroških revizijskega postopka ni odločala, ker teh ni priglasila nobena od strank v postopku.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz izreka tega sklepa.



POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Po končanem postopku pred Državno revizijsko komisijo je sodno varstvo zagotovljeno v postopku povračila škode pred sodiščem splošne pristojnosti (peti odstavek 23. člena ZRPJN).


V Ljubljani, 17.08.2006



Predsednik senata:
Samo Červek, univ. dipl. prav.,
Predsednik Državne revizijske komisije








Vročiti:
- Republika Slovenija, Ministrstvo za zdravje, štefanova 5, Ljubljana,
- Lima-Lto SpA, Via Nazionale 52 - Villanova, I 33030 San Daniele del Friuli (UD), Italija,
- Republika Slovenija, Ministrstvo za finance, Sektor za javna naročila, gospodarske javne službe in koncesije, Beethovnova 11, Ljubljana,
- Državno pravobranilstvo Republike Slovenije, šubičeva 2, Ljubljana.