018-290/2006 Ministrstvo za obrambo

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljnjem besedilu: Državna revizijska komisija) je na podlagi 23. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Uradni list RS, št. 78/1999, 90/1999, 110/2002, 42/2004, 61/2005, 78/2006; v nadaljnjem besedilu: ZRPJN), v senatu članice Vide Kostanjevec kot predsednice senata ter predsednika Sama Červeka in članice Nataše Jeršič kot članov senata, ob sodelovanju svetovalca Andraža Žvana, v postopku nadzora nad zakonitostjo oddaje naročila za nakup pehotnih bojnih vozil - kolesnikov 8 x 8 in na podlagi zahtevka za revizijo ter pritožbe vlagatelja Sistemska tehnika d.o.o., Koroška cesta 14, Ravne na Koroškem, ki ga zastopa odvetnik Stojan Zdolšek, Miklošičeva 24, Ljubljana (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika REPUBLIKA SLOVENIJA, Ministrstvo za obrambo, Vojkova ulica 55, Ljubljana (v nadaljevanju: naročnik), dne 9.8.2006

odločila:

1. Pritožba se zavrne kot neutemeljena.
2. Zahteva za povrnitev stroškov, nastalih s pritožbo, se zavrne.

Obrazložitev:

Naročnik je dne 15.12.2005 izdal predhodno obvestilo o nameri izvedbe postopka oddaje naročila zaupne narave, dne 8.6.2006 pa je izdal obvestilo o oddaji naročila zaupne narave, iz katerega je razvidno, da je kot najugodnejšega ponudnika izbral podjetje Rotis d.o.o., Brodišče 5, Trzin (v nadaljevanju: izbrani ponudnik). Vlagatelj je dne 20.6.2006 od naročnika zahteval dodatno obrazložitev obvestila o oddaji naročila, ki jo je naročnik izdal dne 4.7.2006.

Vlagatelj je z vlogo z dne 11.7.2006 vložil zahtevek za revizijo, v katerem zahteva razveljavitev obvestila o oddaji naročila in povrnitev stroškov revizijskega postopka. Vlagatelj navaja, da zahtevek za revizijo vlaga iz previdnosti, saj Zakon o javnih naročilih (Uradni list RS, št. 39/00, 102/00 in 2/04; v nadaljevanju: ZJN-1) v četrtem odstavku 2. člena določa, da so zaupna naročila izjema, ki ni predmet javnega naročanja in za katero se zakon ne uporablja. Zahtevek za revizijo vlagatelj utemeljuje z obrazložitvijo, da je naročnik v postopku ocenjevanja ponudb storil napake in da bi moral ponudbo izbranega ponudnika izločiti kot nepravilno, ker ni izpolnjevala vseh pogojev, ponudbo vlagatelja pa izbrati kot najugodnejšo. Naročnik naj vlagatelju ne bi posredoval obrazloženega obvestila z vsemi obligatornimi sestavinami, poleg tega pa naj bi bil način ocenjevanja ponudb, kot ga je uporabil naročnik, neprimeren in v nasprotju z načelom gospodarnosti in učinkovitosti porabe javnih sredstev.

Naročnik je v dokumentu "zadeva: zahtevek za revizijo v postopku oddaje naročila zaupne narave št. MORS 407/2005-TRP Pehotna bojna vozila - kolesniki 8x8 - odgovor" z dne 21.7.2006 vlagatelju odgovoril, da je skladno s 1. členom ZRPJN pravno varstvo ponudnikov in javnega interesa, ki se izvaja z revizijo postopkov oddaje javnih naročil, možno le v primerih oddaje javnih naročil, kot jih določajo predpisi o javnih naročilih, zlasti ZJN-1. Le-ta v 4. točki 2. člena določa, da so nakupi oborožitve, vojaške opreme in specialne operativne tehnike ali druga naročila zaupne narave, določena s predpisi vlade, izvzeta iz pravil javnega naročanja. Uredba o oborožitvi, vojaški opremi, specialni operativni tehniki in naročilih zaupne narave (Uradni list RS, št. 76/2001, 19/2005, 24/2005, 58/2005, 97/2005 in 4/2006; v nadaljevanju: Uredba) v 5. členu določa, da se za naročila zaupne narave med drugim štejejo tudi naročila oborožitve, vojaške opreme ter specialne operativne tehnike, opredeljene v 2., 3. in 4. členu Uredbe, sem pa sodijo tudi vse vrste vozil z vgrajeno oborožitvijo ali specialno opremo vseh vrst (3. točka prvega odstavka 2. člena Uredbe). Ker gre v obravnavani zadevi za naročilo zaupne narave, je pravno varstvo v smislu revizije postopka oddaje naročil zaupne narave v postopku pri naročniku izključeno, zaradi česar naročnik zahtevka za revizijo ni obravnaval.

Vlagatelj je z vlogo z dne 27.7.2006 vložil pritožbo zoper odločitev naročnika, da je pravno varstvo v smislu revizije postopka pri naročniku izključeno. Zahteva, da Državna revizijska komisija izpodbijano odločitev naročnika razveljavi in zadevo vrne naročniku v novo odločanje, naročniku pa naloži vračilo pritožbenih stroškov. V obrazložitvi navaja, da je odločitev naročnika o izključitvi pravnega varstva v smislu revizije postopka na podlagi ZRPJN nezakonita. Naročnik je v postopku oddaje naročila zaupne narave sam smiselno uporabljal določila ZJN-1, kar je razvidno tudi iz pravnih podlag, ki jih je naročnik navedel v obvestilu o oddaji naročila z dne 8.6.2006 in obrazloženem obvestilu z dne 4.7.2006. Ker je naročnik sam določil smiselno uporabo ZJN-1 v postopku oddaje naročila zaupne narave, je ZJN-1 in tudi ZRPJN dolžan spoštovati. Tudi iz zakonskih podlag, ki jih citira naročnik, ne izhaja, da revizijsko varstvo v postopku oddaje naročil zaupne narave ne bi bilo dopustno. ZRPJN v 1. členu določa, da se s tem zakonom ureja pravno varstvo ponudnikov in javnega interesa v postopkih oddaje javnih naročil, ki se izvajajo z revizijo postopkov oddaje javnih naročil, opredeljenih v predpisih o javnih naročilih. Naročnik bi moral ob pravilni uporabi določil ZJN-1, katerih smiselno uporabo je v tem postopku določil sam, ter ob pravilni uporabi ZRPJN zahtevek za revizijo obravnavati in o njem odločiti. Če je v konkretnem primeru pravno varstvo v revizijskem postopku pri naročniku oz. Državni revizijski komisiji izključeno, pa ima vlagatelj nedvomno pravico zahtevati sodno varstvo pred sodiščem.

Naročnik je z dopisom z dne 4.8.2006 Državni revizijski komisiji posredoval dodatna pojasnila in dokumentacijo glede izvedbe predmetnega naročila.

Po pregledu dokumentacije ter proučitvi utemeljenosti pritožbenih navedb Državna revizijska komisija ugotavlja, da je pritožba vlagatelja neutemeljena.

V predmetnem pritožbenem postopku je treba ugotoviti, ali je vlagatelj upravičen zahtevati pravno varstvo svojih pravic v revizijskem postopku v skladu z določili ZRPJN oz. ali je Državna revizijska komisija sploh pristojna za odločanje o sporu. Dopustnost revizijskega postopka oz. pristojnost je namreč procesna predpostavka, na katero mora Državna revizijska komisija paziti po uradni dolžnosti ves čas revizijskega postopka (prvi odstavek 18. člena ZPP v povezavi s petim odstavkom 3. člena ZRPJN). Če Državna revizijska komisija v posameznem primeru ugotovi, da o sporu med strankama ni pristojna odločati, to pomeni, da o takšni zadevi ne sme meritorno odločati, ker bi s tem presegla meje svoje pristojnosti in bi bila njena odločitev zato nezakonita.

Meje odločanja Državne revizijske komisije v postopku pravnega varstva ponudnikov in javnega interesa v postopkih oddaje javnih naročil so določene s predpisi, ki urejajo javna naročila - to je z določili ZRPJN in ZJN-1. ZRPJN v 1. členu določa: "S tem zakonom se ureja pravno varstvo ponudnikov in javnega interesa v postopkih oddaje javnih naročil, ki se izvaja z revizijo postopkov oddaje javnih naročil, opredeljenih v predpisih o javnih naročilih, določa organe, ki so pristojni za varstvo pravic ponudnikov in javnega interesa, in postopek revizije po tem zakonu.". Citirana določba zagotavlja pravno varstvo (v obliki revizije postopkov oddaje javnih naročil pred naročniki in Državno revizijsko komisijo) zgolj v tistih postopkih oddaje javnih naročil, ki morajo biti izvedeni v skladu s predpisi javnega naročanja. V postopkih, katerih predmet po vsebini ni javno naročilo ali za katere ne obstaja pravna podlaga, da bi se izvajali v skladu s predpisi o javnih naročilih, se določila ZRPJN ne uporabljajo, zato Državna revizijska komisija v takšnih postopkih tudi ni pristojna za zagotavljanje pravnega varstva.

Med določili ZJN-1 so za obravnavano zadevo pomembna zlasti tista določila zakona, ki opredeljujejo obseg uporabe tega zakona v postopku oddaje javnega naročila. ZJN-1 v prvem odstavku 1. člena (Predmet zakona) določa, da ta zakon ureja obvezna ravnanja naročnikov in ponudnikov pri oddaji javnih naročil za nabavo blaga, oddajo gradenj in naročanje storitev. Javno naročilo je v 1. točki 3. člena ZJN-1 (Pomen v zakonu uporabljenih pojmov) definirano kot celotni skupek dejanj, ki jih opravi naročnik s ciljem nabave blaga, oddaje storitev ali gradenj po tem zakonu. V 2. členu ZJN-1 so naštete izjeme, ki niso predmet javnega naročanja. V 4. točki 2. člena ZJN-1 je tako določeno, da se zakon ne uporablja za naročila, če gre za nakup oborožitve, vojaške opreme in specialne operativne tehnike ali drugo naročilo zaupne narave, določeno s predpisi vlade. Naročnik, ki izvaja tako naročilo, mora najmanj enkrat letno poročati vladi o teh nabavah. ZJN-1 torej dopušča možnost, da so določena naročila izločena iz postopkov oddaje javnih naročil, kot jih opredeljuje ZJN-1. Če gre za naročilo, ki je s predpisom vlade določeno kot zaupno, ga naročnik ni dolžan izvesti v skladu z določili ZJN-1.

Naročila, ki so zaupne narave in za katera se ZJN-1 v skladu s 4. točko 2. člena ZJN-1 ne uporablja, opredeljuje Uredba. 1. člen le-te določa, da se z Uredbo določajo vrste oborožitve, vojaške opreme in specialne operativne tehnike, za katere je potrebno v skladu z zakonom pridobiti dovoljenje za promet ali dovoljenje za izvoz, uvoz ali tranzit ter naročila zaupne narave, za katere se ZJN-1 ne uporablja. V skladu s 1. točko 5. člena Uredbe se za naročila zaupne narave štejejo naročila oborožitve, vojaške opreme in specialne operativne tehnike, opredeljene v 2., 3. in 4. členu Uredbe. V 3. točki 2. člena Uredbe je določeno, da se za oborožitev po Uredbi štejejo tudi vse vrste vozil, plovil in zrakoplovov z vgrajeno oborožitvijo ali specialno opremo vseh vrst. V skladu s 5.a členom Uredbe mora naročnik (razen Banke Slovenije) za izvedbo zaupnega naročila predhodno pridobiti soglasje medresorske strokovne komisije, ki jo imenuje Vlada Republike Slovenije. Uredba torej izrecno določa, da so kot zaupna določena tista naročila, katerih predmet so vojaška vozila z vgrajeno oborožitvijo ali specialno opremo vseh vrst, pri čemer mora naročnik za izvedbo zaupnega naročila pridobiti soglasje medresorske strokovne komisije.

Kot je razvidno iz dokumentacije, ki jo je Državni revizijski komisiji posredoval naročnik, je slednji z dokumentom št. 404-08-520/2005-15 z dne 6.12.2005 medresorski strokovni komisiji podal predlog za obravnavo postopka naročila zaupne narave za nakup pehotnih bojnih vozil - k 8x8. Predlog je naročnik obrazložil v dokumentu št. 404-08-520/2005-16 z dne 6.12.2005, v katerem je navedel, da je projekt nakupa bojnih pehotnih vozil k 8x8 skladen s splošnim dolgoročnim programom razvoja in opremljanja SV in je del srednjeročnega obrambnega programa, ki predvideva fazni nakup 150 pehotnih bojnih vozil - kolesnikov 8x8 v štirih osnovnih konfiguracijah (top 25 ali 30 mm s protioklepnim sredstvom ali brez njega; mitraljez 12,7 mm, avtomatski minomet 120 mm; bombomet 40 mm) z možnostjo drugih nadgradenj v letih 2006 do 2012. Razlogi za izbiro navedenega postopka oddaje javnega naročila so, da bi javno razkritje vrste opreme in načina delovanja vozil PBV pomenilo zmanjšanje taktično - tehničnih prednosti Slovenske vojske, ki so izrednega pomena pri delovanju doma in sodelovanju v mednarodnih operacijah, še posebej zaradi povečane dejavnosti v borbi proti mednarodnemu terorizmu. Z dobavo PBV k 8x8 bo zagotovljena ustrezna opremljenost enot SV ter tudi izpolnitev mednarodnih obveznosti, ki jih je Slovenija sprejela kot bodoča članica zveze NATO. Zahtevana je specifična izvedba vozil, javnost navedenih podatkov pa bi pomenila natančno opredelitev taktičnih zmogljivosti in operativnih možnosti in posredovanje podatkov, katerih zaupnost opredeljuje zveza NATO. Na podlagi predloga naročnika je medresorska strokovna komisija za izdajo soglasij za izvedbo zaupnih naročil dne 15.12.2005 izdala sklep št. 012-1/2006-16, s katerim je izdala soglasje za izvedbo naročila zaupne narave za nakup pehotnih bojnih vozil 8x8.

Državna revizijska komisija na podlagi zgoraj zapisanega ugotavlja, da gre v obravnavani zadevi za naročilo zaupne narave, ki je določeno z Uredbo in za katerega je naročnik skladno s 5.a členom Uredbe pridobil soglasje medresorske strokovne komisije. V skladu z določili ZJN-1 so zato podane pravne podlage, v skladu s katerimi naročnik obravnavanega ni bil dolžan izvesti v skladu s predpisi s področja javnih naročil. Ker je pravno varstvo v skladu z ZRPJN zagotovljeno le v tistih postopkih oddaje javnih naročil, ki se morajo izvajati v skladu s predpisi o javnih naročilih, vlagatelj v tem postopku ne more uveljavljati pravnega varstva, kot ga le za postopke oddaje javnih naročil določa ZRPJN.

Vlagatelj v pritožbi sicer navaja, da je naročnik v postopku oddaje naročila smiselno uporabljal določbe ZJN-1, zato bi moral tudi zahtevek za revizijo obravnavati v skladu z ZRPJN. Vendar dejstvo, da je naročnik predmetni postopek vodil tudi ob smiselni uporabi določb ZJN-1, na v prejšnjem odstavku zapisano ugotovitev Državne revizijske komisije ne more vplivati. Dopustnost revizijskega postopka oz. pristojnost Državne revizijske komisije namreč ne more biti odvisna od dejanskega ravnanja naročnika oz. od tega, katere predpise pri izvajanju svojih postopkov smiselno uporablja. Tako kot v primeru, če bi postopek moral biti izveden v skladu z določili ZJN-1, pa naročnik tega ne upošteva, pristojnosti Državne revizijske komisije in dopustnosti revizijskega postopka v skladu z ZRPJN ni mogoče odreči zgolj zato, ker naročnik v postopku ni uporabljal predpisov s področja javnih naročil, tudi v primeru, če naročnik postopek sicer vodi na podlagi pravil javnega naročanja, čeprav za to ne obstaja pravna podlaga, pristojnosti Državne revizijske komisije ni mogoče širiti izven okvirov, ki jih določa ZRPJN.

Na podlagi navedenega je Državna revizijska komisija v skladu z 2. alinejo drugega odstavka 23. člena ZRPJN pritožbo zavrnila kot neutemeljeno.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa.

Vlagatelj je zahteval povračilo stroškov v zvezi z predmetnim postopkom. Državna revizijska komisija je svojo odločitev o stroških oprla na določila ZPP (v zvezi s petim odstavkom 3. člena ZRPJN). 165. člen ZPP v prvem odstavku določa: "Če sodišče zavrže ali zavrne pravno sredstvo, odloči tudi o stroških, ki so nastali med postopkom v zvezi z njim.". Državna revizijska komisija je ob upoštevanju vseh okoliščin v predmetnem postopku odločila, da vlagatelj trpi svoje stroške tega postopka.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa.

POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Po končanem postopku pred Državno revizijsko komisijo je sodno varstvo zagotovljeno v postopku povračila škode pred sodiščem splošne pristojnosti (peti odstavek 23. člena ZRPJN).

V Ljubljani, dne 9.8.2006

Vida Kostanjevec, univ. dipl. prav.
članica Državne revizijske komisije

Vročiti:

- REPUBLIKA SLOVENIJA, Ministrstvo za obrambo, Vojkova ulica 55, Ljubljana
- Odvetnik Stojan Zdolšek, Miklošičeva 24, Ljubljana
- Rotis d.o.o., Brodišče 5, Trzin
- Državno pravobranilstvo Republike Slovenije, šubičeva 2, Ljubljana,
- Republika Slovenija, Ministrstvo za finance, Sektor za javna naročila, gospodarske javne službe in koncesije, Beethovnova 11, Ljubljana.

Natisni stran