018-193/2006 Javni zdravstveni zavod Mariborske lekarne Maribor

Številka: 018-193/2006-31-2034

SKLEP

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 22. in 23. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Uradni list RS, št. 95/2005 - ZRPJN-UPB3; v nadaljevanju: ZRPJN) v senatu članice Nataše Jeršič kot predsednice senata, člana Jožefa Kocuvana kot člana senata in članice Vide Kostanjevec kot članice senata, ob sodelovanju svetovalca Vojka Maksimčuka, v postopku nadzora nad zakonitostjo postopka oddaje javnega naročila za nabavo zdravil in ostalega blaga za nadaljnjo prodajo ter na podlagi zahtevkov za revizijo, z dne 10. 5. 2006 (v nadaljevanju: prvi zahtevek za revizijo) in 19. 5. 2006 (v nadaljevanju: drugi zahtevek za revizijo), ki ju je vložil vlagatelj Salus, d. d., Mašera SpasiÄ"eva ulica 10, Ljubljana, ki ga zastopa odvetnica Ila Zupančič, Hacquetova 8/I, Ljubljana (v nadaljevanju: prvi vlagatelj), in zahtevka za revizijo, z dne 12. 5. 2006, ki ga je vložil vlagatelj Sanolabor, d. d., Leskoškova 4, Ljubljana, ki ga zastopa odvetnik Zdenko Verstovšek, štefanova ulica 12, Ljubljana (v nadaljevanju: drugi vlagatelj), zoper ravnanje naročnika Javni zdravstveni zavod Mariborske lekarne Maribor, MinaĹ"ikova ulica 6, Maribor (v nadaljevanju: naročnik), dne 21. 7. 2006 soglasno

ODLOČILA

1. Prvi zahtevek za revizijo prvega vlagatelja se v delu, ki se nanaša na pogoj glede rokov dobave blaga, zavrže, v preostalem delu, v katerem mu ni ugodil že naročnik, pa zavrne kot neutemeljen.

2. Drugemu zahtevku za revizijo prvega vlagatelja se ugodi tako, da se razveljavi pogoj, "da je ponudnik sposoben zagotavljati sukcesivno dobavo blaga iz sklopa, za katerega se prijavlja, da bo blago dobavljal v posamezne lekarne v dveh urah po naročilu za lekarne na območju mesta Maribor in 2.30 ure za lekarne izven območja Maribora", kolikor določa, da je splošni rok dobave blaga dve uri na območju Maribora in 2.30 ure izven območja Maribora.

3. Zahtevku za revizijo drugega vlagatelja se ugodi in se razveljavi razpisna dokumentacija za 4. sklop, kolikor tehnične specifikacije niso pripravljene v skladu z 32. členom ZJN-1.

4. Naročnik mora povrniti prvemu vlagatelju stroške, nastale z revizijo zaradi vložitve prvega zahtevka za revizijo, v višini 306.580 tolarjev, v roku 15 dni od prejema tega sklepa, po preteku tega roka pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dneva prejema tega sklepa do plačila. Višja stroškovna zahteva se zavrne.

5. Naročnik mora povrniti prvemu vlagatelju stroške, nastale z revizijo zaradi vložitve drugega zahtevka za revizijo, v višini 606.560 tolarjev, v roku 15 dni od prejema tega sklepa, po preteku tega roka pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dneva prejema tega sklepa do plačila.

6. Naročnik mora povrniti drugemu vlagatelju stroške, nastale z revizijo, v višini 596.600 tolarjev, v roku 15 dni od prejema tega sklepa, da ne bo izvršbe, kot tudi 6.600 tolarjev, v roku 15 dni po prejemu tega sklepa, po preteku tega roka pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dneva prejema tega sklepa do plačila, pod izvršbo.

Obrazložitev

Naročnik je 3. 10. 2005 sprejel sklep o začetku postopka oddaje obravnavanega javnega naročila po omejenem postopku (prva faza), št. JN/3-2005, javni razpis je objavil v Uradnem listu RS, št. 37/2006, z dne 7. 4. 2006, pod številko objave Ob-9722/06, popravka javnega razpisa pa v Uradnem listu RS, št. 40/2006, z dne 14. 4. 2005, pod številko objave Ob-10677/06, in Uradnem listu RS, št. 43/2006, z dne 21. 4. 2005, pod številko objave Ob-11183/06. Naročnik je objavil javni razpis tudi v Uradnem listu Evropskih skupnosti, in sicer pod številko obvestila v kazalu Uradnega lista Evropskih skupnosti, št. 2006/S 67-069937, z dne 6. 4. 2006. Naročnik je javno naročilo razdelil v štiri sklope (1. sklop: zdravila, 2. sklop: farmacevtske kemikalije, 3. sklop: zdravila brez recepta, 4. sklop: inkontinenca in medicinski pripomočki za sladkorne bolnike).

Naročnik je na Uradni list RS po telefaksu ob 7.58 odposlal dopis, z dne 12. 5. 2006, v katerem je navedel, da se v javnem razpisu točka III.2.1.3) Tehnične sposobnosti âˆ" obvezna dokazila spremeni tako, da se glasi, "da je ponudnik sposoben zagotavljati sukcesivno dobavo blaga iz sklopa, za katerega se prijavlja, da bo blago dobavljal v posamezne lekarne v dveh urah po naročilu za lekarne na območju mesta Maribor in 2.30 ure za lekarne izven območja Maribora", naročnik pa je podaljšal tudi rok za pridobitev razpisne dokumentacije in predložitev prijav. Naročnik je vsem potencialnim kandidatom med 8.08 in 8.39 po telefaksu poslal dopis, št. 2794/06, z dne 12. 5. 2006, z identično vsebino kot je bil dopis, poslan na Uradni list RS, poleg tega pa je še dodatno odgovoril na vprašanji potencialnih kandidatov.

Prvi vlagatelj je vložil prvi zahtevek za revizijo, z dne 10. 5. 2006, ki ga je naročnik prejel 12. 5. 2006 (razvidno iz prejemne štampiljke, odtisnjene na prvi strani prejetega zahtevka za revizijo; naročnik pa je prvemu vlagatelju tudi naknadno pisno potrdil, da je vlagateljev kurir zahtevek za revizijo 12. 5. 2006 ob 11.15 osebno vložil pri naročniku). V prvem zahtevku za revizijo prvi vlagatelj navaja, da so razpisni pogoji takšni, da se lahko prijavi le ponudnik, registriran s sedežem v Mariboru, zato meni, da so razpisni pogoji v nasprotju z Zakonom o javnih naročilih (Uradni list RS, št. 36/2004 âˆ" ZJN-1-UPB1; v nadaljevanju: ZJN-1). Prvi vlagatelj najprej izpostavlja, da je naročnik v razpisni dokumentaciji v VIII. členu Navodil ponudnikom, točka 04., podnaslov Tehnične sposobnosti âˆ" obvezna dokazila kot pogoj za priznanje sposobnosti določil, da je ponudnik sposoben zagotavljati sukcesivno dobavo blaga iz sklopa, za katerega se prijavlja, da bo blago dobavljal v posamezne lekarne v eni uri po naročilu za lekarne na območju mesta Maribor in 1.30 ure za lekarne izven območja Maribora, takšen pogoj pa lahko le izjemoma izpolni ponudnik s sedežem v Mariboru. Prvi vlagatelj nadalje navaja, da takšen pogoj za sklop 1 lahko izpolni le kandidat Farmadent, d. o. o., MinaĹ"ikova ulica 6, Maribor (v nadaljevanju: kandidat Farmadent), ker ima sedež v Mariboru, ki je tudi edini registrirani veletrgovec za zdravila na območju Maribora. Prvi vlagatelj meni, da bo kandidat Farmadent zahtevani pogoj lahko izpolnil le izjemoma, ne pa vedno ali praviloma, saj gre za 15 lekarn v Mariboru in okolici, ker pa želi naročnik nabavljati pri tem ponudniku, bo toleriral, če v praksi tega ne bo izpolnjeval, ker naročnik dejansko dobave razpisanega blaga ne rabi v eni uri. Prvi vlagatelj nadalje navaja, da glede na naročnikove navedbe v odgovoru na vprašanje 11, poslanem s pojasnili razpisne dokumentacije, št. 2568/06, z dne 5. 5. 2006, da so že sedaj od dobaviteljev zahtevali dobave v navedenih rokih, bi moral naročnik dokazati, da lekarne že sedaj dobivajo dobave v vsaj približno podobnih rokih. Prvi vlagatelj meni, da je tak pogoj nepotreben in je zahtevan izključno z namenom, da se izloči vse druge ponudnike, saj so praviloma zahteve drugih lekarn oziroma lekarniških zavodov glede rokov dostave usklajene z zahtevami ZZZS, ki določajo, da bolnik dobi zdravilo oziroma medicinske pripomočke v 24 urah, zato bi moral naročnik spremeniti razpisno dokumentacijo tako, da bi zahteval dobavo v roku 24 ur. Prvi vlagatelj navaja, da imajo lekarne zdravila in medicinske pripomočke na zalogi, nimajo pa jih izjemoma, zato morajo v teh primerih v skladu s Pravilnikom o pogojih za opravljanje lekarniške dejavnosti (Uradni list RS, št. 39/2006; v nadaljevanju: Pravilnik) zdravilo oziroma medicinski pripomoček preskrbeti v predpisanem roku, ki ga določa ZZZS, to pa je 24 ur. V Sloveniji ni praksa, da bi bolnik prišel v lekarno, lekarna bi naročila zdravilo in bi bolnik ponj prišel čez eno uro, saj lekarne vedo, kakšno zalogo zdravil rabijo za 24 ur in ni razloga, da bi moral ponudnik dobavljati redno večkrat na dan, in to vedno v eni uri. Količina zdravil, ki se v lekarnah izda v 24 urah ni tako velika, da lekarna ne bi imela dovolj velikega skladišča, saj Pravilnik predpisuje ustrezno velikost skladišča (materialke). Prvi vlagatelj še pojasnjuje, da dobavitelji lekarnam ne izstavljajo računov za dobave blaga večkrat dnevno oziroma računi ne zapadajo po urah, tako da lekarne s tem tudi ničesar finančno ne pridobijo, naročnik pa na tak način ne bo zmanjšal svojih zalog in tudi ne bo izboljšal svojega poslovnega izida.

Prvi vlagatelj tudi navaja, da naročnik ni označil strani razpisne dokumentacije, tako da ne ve, ali je prejel celotno razpisno dokumentacijo. Če mu naročnik pomotoma ne bi dostavil kakšne strani, bi bila lahko zaradi tega njegova ponudba nepopolna.

Prvi vlagatelj kot zadnje navaja, da je naročnik v podnaslovu Tehnične sposobnosti âˆ" obvezna dokazila v točki 06. zahteval, da lahko naročnik vrne zdravila s potečenim rokom uporabe, vendar zbiranje odpadkov ni predmet razpisa. V nadaljevanju prvi vlagatelj pojasnjuje, kakšna je ureditev v Republiki Sloveniji glede zbiranja odpadkov, in zaključi, da naročnik postavlja pogoj, ki ga ne bi mogel izpolniti noben ponudnik.

Glede na navedeno prvi vlagatelj predlaga, da naročnik spremeni oziroma dopolni razpisno dokumentacijo v izpodbijanem delu, prvemu vlagatelju pa povrne stroške, nastale z revizijo (stroške za sestavo zahtevka za revizijo v višini 3.000 odvetniških točk, materialne stroške v višini 1 %, oboje povečano za 20 % DDV, in "znesek plačane takse"), v roku 8 dni od izdaje odločbe, v primeru zamude pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi od zapadlosti do plačila.

Drugi vlagatelj je vložil zahtevek za revizijo, z dne 12. 5. 2006, ki ga je naročnik prejel 15. 5. 2006 (razvidno iz prejemne štampiljke, odtisnjene na prvi strani prejetega zahtevka za revizijo), s katerim drugi vlagatelj naročnika poziva k ustavitvi postopka oddaje javnega naročila in popravi razpisne dokumentacije. Drugi vlagatelj navaja, da je naročnik v vseh razpisanih sklopih navedel blago s polnim imenom in oznako proizvajalca, kar je v direktnem nasprotju z 32. členom ZJN-1. Drugi vlagatelj izpostavlja, da je naročnika na navedeno opozoril z vprašanjem, na katerega mu je naročnik odgovoril, da je dolžan imeti v asortimanu točno navedene izdelke, zato je naročnikov odgovor mogoče razumeti v smislu zatrjevanja, da predmet javnega naročila prerekani pristop k oblikovanju tehnične specifikacije opravičuje. Drugi vlagatelj naročnikovo stališče prereka v prepričanju, da ZJN-1 jasno in eksaktno prepoveduje tako naročnikovo ravnanje. Drugi vlagatelj nadalje navaja, da je naročnik sam s seboj v nasprotju (tudi, če bi bilo možno z imeni navajati blago in proizvajalce, kar 32. člen ZJN-1 izrecno prepoveduje), saj govori, da mora ponudnik ponuditi vsa zdravila (verjetno ima v mislih tudi medicinske pripomočke), ki so v prometu, po drugi strani pa v razpisni dokumentaciji v specifikaciji blaga z okvirnimi količinami po sklopih, npr. pri inkontinenci navede s konkretnimi imeni proizvode le šest proizvajalcev, ki imajo proizvode v prometu v Republiki Sloveniji, čeprav je teh proizvajalcev več. Glede na navedeno drugi vlagatelj meni, da naročnik s tem vsekakor postavlja diskriminatorne pogoje, hkrati pa si v IX. členu razpisne dokumentacije pridržuje pravico razširitve spiska blaga in povprašuje tudi po tisti vrsti blaga, ki niso na seznamu v razpisni dokumentaciji. Drugi vlagatelj navaja, da zahtevek za revizijo podaja skladno z 9. in 12. členom ZRPJN kot aktivno legitimirani upravičenec, ki lahko vloži revizijo zoper vsako ravnanje naročnika v vseh fazah oddaje javnega naročila. Drugi vlagatelj uveljavlja tudi povrnitev stroškov, nastalih z revizijo, in sicer povračilo nagrade za delo odvetnika v višini 3.000 odvetniških točk, povečanih za DDV, in vplačane takse v višini 200.000 tolarjev, ki jih je naročnik dolžan vrniti vlagatelju v 15 dneh po ugoditvi reviziji, da ne bo izvršbe.

Naročnik je vsem ponudnikom, ki so dvignili razpisno dokumentacijo, poslal obvestilo, št. 2887/06, z dne 18. 5. 2006, da "se zaradi vložitve zahtevkov za revizijo postopka vse aktivnosti v zvezi z zgoraj navedenim javnim razpisom, ustavijo", prvemu vlagatelju pa je poleg tega obvestila poslal tudi dopis, brez datuma in številke, v katerem vlagatelju sporoča, da znaša plačilo takse 200.000 tolarjev, zato ga poziva, naj doplača razliko. Naročnik je 19. 5. 2006 prejel dopis, z dne 18. 5. 2006, ki ga je poslal prvi vlagatelj, v katerem obvešča naročnika, da še ni prejel obvestila, da je "postopek ustavljen zaradi vložitve revizijskega zahtevka".

V Uradnem listu RS, št. 51âˆ"52/2006, z dne 19. 5. 2006, je bilo pod številko objave Ob-13829/06 objavljeno "podaljšanje roka za oddajo ponudbe", ki med drugim vsebuje ne le spremembo rokov za pridobitev razpisne dokumentacije in predložitev ponudb, ampak tudi objavo spremembe enega izmed pogojev za priznanje sposobnosti, in sicer "da je ponudnik sposoben zagotavljati sukcesivno dobavo blaga iz sklopa, za katerega se prijavlja, da bo blago dobavljal v posamezne lekarne v dveh urah po naročilu za lekarne na območju mesta Maribor in 2.30 ure za lekarne izven območja Maribora". Kot je razvidno iz ugotovljenega dejanskega stanja, je Uradni list RS objavil vsebino dopisa, z dne 12. 5. 2006, ki mu ga je naročnik poslal 12. 5. 2005 po telefaksu ob 7.58.

Prvi vlagatelj je vložil drugi zahtevek za revizijo, z dne 18. 5. 2006, ki ga je naročnik prejel 22. 5. 2006. V drugem zahtevku za revizijo vlagatelj najprej izpostavlja, da je že vložil zahtevek za revizijo zoper razpisne pogoje (Vlagatelj je že vložil zahtevek za revizijo zoper razpisne pogoje dne 11.05.2006.) in da v celoti vztraja pri zahtevku za revizijo (Vlagatelj v celoti vztraja pri zahtevku za revizijo.), nato pa kot novo navaja, da je naročnik "12. 5. 2006 spremenil razpisno dokumentacijo, in sicer VIII. člen razpisne dokumentacije" in da je "tudi po spremenjeni dokumentaciji ta zahteva diskriminatorna, saj je rok še vedno takšen, da ga lahko izpolni le en ponudnik". Prvi vlagatelj v nadaljevanju argumentira drugi zahtevek za revizijo s smiselno enakimi razlogi, kot je to že storil v zahtevku za revizijo, z dne 10. 5. 2006, poleg tega pa še nekoliko podrobneje opisuje zahteve iz Pravilnika glede skladišča (materialke). Prvi vlagatelj še vedno trdi, da je tak pogoj nepotreben in ga naročnik zahteva izključno z namenom, da se izloči vse druge ponudnike, zato bi moral naročnik spremeniti razpisno dokumentacijo tako, da bi zahteval dobavo v roku 24 ur. Prvi vlagatelj v tem zahtevku za revizijo predlaga, da naročnik spremeni oziroma dopolni razpisno dokumentacijo v izpodbijanem delu, prvemu vlagatelju pa povrne stroške, nastale z revizijo (stroške za sestavo zahtevka za revizijo v višini 3.000 odvetniških točk, materialne stroške v višini 1 %, oboje povečano za 20 % DDV, in "znesek plačane takse"), v roku 8 dni od izdaje odločbe, v primeru zamude pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi od zapadlosti do plačila.

Prvi vlagatelj je naročniku poslal originalno potrdilo o doplačilu takse v znesku 100.000 tolarjev kot prilogo dopisu, z dne 19. 5. 2006. Naročnik je dopolnitev prejel 22. 5. 2006.

Naročnik je sprejel sklep, št. 3085/06, z dne 29. 6. 2006 (verjetno: 29. 5. 2006), s katerim je zahtevek za revizijo drugega vlagatelja zavrnil kot neutemeljen, v zvezi z zahtevkoma za revizijo prvega vlagatelja je navedel, da se "zahtevku za revizijo" prvega vlagatelja "delno ugodi in se pogoj, da lahko naročnik vrne zdravila s potečenim rokom uporabe črta, v drugem delu se zahtevek kot neutemeljen zavrne", kot zadnje pa je naročnik navedel "zahtevka za povračilo stroškov se zavrneta".

Naročnik navaja, da je zahtevek za revizijo drugega vlagatelja neutemeljen, ker je kot naročnik dolžan zagotavljati preskrbo prebivalstva z zdravili na območju Mestne občine Maribor in primestnih občin, lekarne pa so dolžne svojim kupcem zagotavljati vsa zdravila in medicinske pripomočke, ki so na slovenskem trgu, torej mora naročnik zagotavljati tako originalna kot tudi generična oziroma zamenljiva zdravila. V spisku so navedena zdravila po proizvajalcih oziroma blagovnih znamkah, ki jih naročnik mora imeti na zalogi, zakon pa naročnika zavezuje, da mora zagotoviti vsako zdravilo najkasneje v 24 urah. Tudi naročnik ocenjuje, da na spisku niso vsa zdravila, ker se na trgu pojavljajo vedno nova zdravila in medicinski pripomočki, zato je med pogoje tudi zapisal, da je ponudnik sposoben zagotoviti vsa nova zdravila, ki bodo prišla na slovenski trg. Prav iz navedenega razloga je naročnik tudi v IX. členu navodil ponudnikom navedel, da si naročnik pridržuje pravico, da razširi spisek blaga in povprašuje tudi po tisti vrsti blaga, ki ni na seznamu, če to zahtevajo potrebe po lekarnah. Naročnik navaja vsa zdravila, ki so dosegljiva in registrirana na slovenskem trgu, zato ne ravna diskriminatorno do ponudnikov niti proizvajalcev, saj nabavlja in prodaja glede na potrebe trga zdravil in medicinskih pripomočkov vseh proizvajalcev. Naročnik zaključuje, da bi ob upoštevanju stališč prvega vlagatelja prodajal izključno po ceni najugodnejšega zdravila, to pa ne bi bilo ne sprejemljivo ne zakonito, zato naročnik ne more v tem konkretnem primeru upoštevati 32. člena ZJN-1, ker ga k temu zavezujejo specialni predpisi (Zakon o zdravilih, Zakon o lekarniški dejavnosti, Področni dogovor za lekarniško dejavnost, sklenjen z ZZZS).

Naročnik navaja, da ni ravnal diskriminatorno, ko je postavil tak pogoj. Naročnik navaja, da je res, da mora priskrbeti bolniku zdravilo najkasneje v 24 urah, če je zdravilo na trgu dosegljivo, vendar naročnik ne oskrbuje samo prebivalstva, ampak tudi zdravstvene domove, zasebne koncesionarje in socialne zavode, tak pogoj pa je imel naročnik že v pogodbah o dobavah zdravil in medicinskih pripomočkov, kar v praksi ponudnikom ni povzročalo posebnih težav, saj naročnik tega pogoja ni izkoriščal, da bi po nepotrebnem zahteval dostavo blaga v kratkem roku. Naročnik nadaljuje, da je v nujnih primerih prisiljen zahtevati kratek rok za dostavo zdravil, kar ne pomeni, da bi s tem naročnik hotel dajati prednost posameznim ponudnikom, ampak si je naročnik iz upravičenih razlogov, ker se te potrebe občasno pojavljajo, hotel zagotoviti zdravila in medicinske pripomočke v čim krajšem roku. Naročnik navaja, da je res, da mora imeti tudi lekarna določene zaloge, vendar si zalog vseh vrst ne more privoščiti, še zlasti v času, ko pride do povečanega povpraševanja po določeni vrsti zdravil. Naročnik je tudi iz razloga, da bi omogočil čim širšemu krogu ponudnikov udeležbo ta rok za dobavo podaljšal za eno uro, nikakor pa ne more soglašati s tem, da lahko ponudnik dobavi blago v 24 urah, saj to je skrajni rok, v katerem mora bolnik dobiti zdravilo, naročnik pa že sedaj zagotavlja bolnikom zdravilo v bistveno krajšem roku in ne želi, da se ta rok podaljša, da bi bila oskrba z zdravili slabša. Glede na vse tehnične možnosti (hitra pošta in podobno) naročnik ne vidi problema, da ponudniki tega podaljšanega roka ne bi mogli izpolniti. Če naročnik roka dostave blaga, ne bi predpisal, tudi v izjemnih primerih tega ne bi mogel terjati od ponudnikov. Naročnik ugotavlja, da ne gre za nemogoč pogoj, je pa res, da ta pogoj terja tudi od ponudnikov boljšo organiziranost. Naročnik nadaljuje, da lekarna opravlja določeno specializirano trgovsko dejavnost in je zato nujno, da se prilagaja zahtevam trga, v trgovski dejavnosti pa je popolnoma normalno, da se blago široke potrošnje dostavlja v trgovine tudi večkrat na dan in takoj po naročilu, zato ni razumljivo, da bi bil ta pogoj takšen, da ga ponudniki ne bi mogli izpolniti. Naročnik zaključuje, da ta pogoj lahko izpolni le dosedanji dobavitelj Farmadent nimajo prave podlage, saj je razpisno dokumentacijo dvignilo 13 ponudnikov in nihče ni vložil zahtevka za revizijo zaradi navedenega pogoja, še zlasti ne, ker je naročnik čas dostave podaljšal za eno uro.

V zvezi z revizijsko navedbo, da niso oštevilčene strani razpisne dokumentacije, naročnik navaja, da je razpisna dokumentacija pripravljena tako, da ponudnik izpolni samo obrazce, ki so oštevilčeni in je v navodilu natančno določeno, katere obrazce in katera dokazila mora predložiti, zato bi ponudnik hitro ugotovil, ali bi kakšna stran manjkala, ker bi manjkali posamezni členi navodil ali kakšen predpisani obrazec.

V zvezi z revizijsko navedbo, da zbiranje odpadkov ni predmet javnega naročila, je naročnik delno upošteval vlagateljeve navedbe, zato bo navedeni pogoj črtal in spremenil razpisno dokumentacijo. Naročnik ugotavlja, da je omenjeni pogoj zapisan sicer dvoumno, vendar naročnik ni imel v mislih tega, kar navaja vlagatelj. Naročnik dodaja, da bi lahko vlagatelj sicer tudi zahteval ustrezno pojasnilo razpisne dokumentacije.

Prvi vlagatelj je naročniku poslal obvestilo o nadaljevanju postopka pred Državno revizijsko komisijo, z dne 1. 6. 2006, ki ga je naročnik prejel 5. 6. 2006, in sicer kot obvestilo o nadaljevanju postopka v zvezi z zahtevkom za revizijo, z dne 10. 5. 2006. Prvi vlagatelj navaja, da je vložil prvi zahtevek za revizijo 10. 5. 2006, naročnik pa je delno spremenil razpisno dokumentacijo in spremenil sporni rok dobave, zato je vlagatelj 19. 5. 2006 vložil nov zahtevek za revizijo. Ker je naročnik odločil z enim sklepom, ne odgovarja pa na vse revizijske razloge, prvi vlagatelj predlaga nadaljevanje po obeh zahtevkih za revizijo. Prvi vlagatelj tudi navaja, da naročnik ni pravilno odločil o vlagateljevih stroških, saj je prvi vlagatelj upravičen do vseh stroškov, tako takse v višini 200.000 tolarjev kot odvetniških stroškov, ker pa je bil vlagatelj pozvan za doplačilo takse v znesku 100.000 tolarjev, ki jo je plačal 19. 5. 2006, je naročnik dolžan povrniti celotno plačano takso v znesku 200.000 tolarjev. Prvi vlagatelj glede na navedeno vztraja pri zahtevku za revizijo, z dne 10. 5. 2006, v celoti. Prvi vlagatelj tudi priglašuje stroške za vlogo v višini 50 odvetniških točk, materialne stroške, vse povečano za 20 % DDV.

Prvi vlagatelj je naročniku poslal še eno obvestilo o nadaljevanju postopka pred Državno revizijsko komisijo, z dne 1. 6. 2006, ki ga je naročnik prejel 5. 6. 2006, in sicer kot obvestilo o nadaljevanju postopka v zvezi z zahtevkom za revizijo, z dne 18. 5. 2006. Prvi vlagatelj obrazloži to obvestilo enako kot obvestilo o nadaljevanju postopka pred Državno revizijsko komisijo v zvezi z zahtevkom za revizijo, z dne 10. 5. 2006, kot dodatno pa navaja, da je "vlagatelj vložil dva zahtevka za revizijo in plačal takso po 200.000 tolarjev, zato mora naročnik o vsakem zahtevku odločiti posebej in tudi odločiti o vsakem zahtevku za vračilo stroškov posebej". Glede na navedeno vlagatelj vztraja pri zahtevku za revizijo, z dne 19. 5. 2006, v celoti. Prvi vlagatelj tudi priglašuje stroške za vlogo v višini 50 odvetniških točk, materialne stroške, vse povečano za 20 % DDV.

Drugi vlagatelj je naročniku poslal obvestilo o nadaljevanju postopka pred Državno revizijsko komisijo, z dne 5. 6. 2006. Drugi vlagatelj poleg tega, da poziva naročnika, da v treh dneh odstopi vso dokumentacijo Državni revizijski komisiji, poziva Državno revizijsko komisijo, da "razveljavi sklep naročnika, z (") dne 29. 5. 2006, v delu, kjer se le-ta nanaša na revizijski zahtevek vlagatelja ter naročniku naloži oblikovanje razpisne dokumentacije skladno določilom Zakona o javnih naročilih". Drugi vlagatelj "ob obvestilu razloge za zahtevo za presojo s strani Državne revizijske komisije za revizijo postopkov oddaje javnih naročil dodatno utemeljuje", in sicer je vlagatelj prepričan, da "na načelu zakonitosti, čeprav zakoni niso vedno idealni, sloni pravna ureditev vseh modernih civiliziranih držav. Zakonitost za vlagatelja pomeni, da so pri postopku oddaje javnega naročila upoštevana določila zakona o javnih naročilih. Vlagatelj naročniku očita prav neskladje med razpisno dokumentacijo in za pripravo le-te predpisano zakonodajo, tako glede kršenja določil 2. člena Zakona o javnih naročilih, kot zaradi tega, da je predmet javnega naročila nedoločen, dopolnjiv. Vlagatelj določilo 32. člena Zakona o javnih naročilih razume kot dopolnjujoče in ne izključujoče se besedilo; razume, da je prepoved navajanja določenih blagovnih znamk ... vsaj brez navedbe ď"˛ali podobnoď"˛ zapoved. Prav tako vlagatelj zakonska določila, da je naročnik dolžan pred objavo javnega razpisa določiti predmet in ocenjeno vrednost razume kot zahtevo po določljivosti, ki dikcije ď"˛morebitna nova zdravila na tržiščuď"˛ ne dopušča." Drugi vlagatelj uveljavlja, povrnitev nadaljnjih stroškov v višini 50 odvetniških točk za sestavo obvestila o nadaljevanju postopka pred Državno revizijsko komisijo, povečanih za DDV, v 15 dneh po odločitvi Državne revizijske komisije, po izteku 15 dni z zakonskimi zamudnimi obrestmi za ves čas zamude, pod izvršbo.

Naročnik je 7. 6. 2006 Državni revizijski komisiji odstopil dokumentacijo. Državna revizijska komisija je odstopljeno dokumentacijo prejela 8. 6. 2006. Naročnik je Državni revizijski komisiji odstopil še dodatno zahtevano dokumentacijo, ki jo je Državna revizijska komisija prejela 16. 6. 2006 in 20. 6. 2006.

Po pregledu dokumentacije ter proučitvi utemeljenosti navedb vlagatelja in naročnika je Državna revizijska komisija v skladu s prvim odstavkom 23. člena ZRPJN odločila, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, navedenih v nadaljevanju.

V zvezi z revizijsko navedbo prvega vlagatelja, ki se nanaša na pogoj iz VIII. člena Navodil ponudnikom, točka 04., podnaslov Tehnične sposobnosti âˆ" obvezna dokazila, in sicer pogoj glede roka dobave blaga v eni uri oziroma 1.30 ure, Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik ta pogoj spremenil in spremembo tega pogoja 12. 5. 2006 ob 7.58 posredoval po telefaksu na Uradni list RS, med 8.08 in 8.39 pa po telefaksu tudi potencialnim kandidatom, torej še preden mu je bil vročen prvi zahtevek za revizijo prvega vlagatelja (oziroma osebno vložen), poleg tega pa je prvi vlagatelj vložil tudi nov (tj. drugi) zahtevek za revizijo in v tem drugem zahtevku za revizijo izpodbija tudi nov spremenjeni pogoj iz vsebinsko enakih razlogov kot v prvem zahtevku za revizijo in zahteva enako spremembo (podaljšanje roka dobave blaga na 24 ur). Državna revizijska komisija je pred vsebinsko obravnavo prvega zahtevka za revizijo prvega vlagatelja v tem spornem delu morala razčistiti procesno situacijo, ki je nastala s tem, ko je prvi vlagatelj vložil dva zahtevka za revizijo v zvezi s spornim (spremenjenim) pogojem glede roka dobave in v katerih uveljavlja isti revizijski predlog (da je treba spremeniti oziroma dopolniti razpisno dokumentacijo v izpodbijanem delu), navaja pa tudi iste razloge, vsebino svojih argumentov (oziroma navedbe glede rokov) pa je v zahtevku za revizijo, z dne 18. 5. 2006, prilagodil dejstvu, da je naročnik sporni pogoj spremenil. Državna revizijska komisija ugotavlja, da je iz ugotovljenega dejanskega stanja razvidno, da je naročnik prejel zahtevek za revizijo prvega vlagatelja, z dne 10. 5. 2006, v trenutku, ko je bil sporni pogoj že spremenjen, in da je prvi vlagatelj tudi zoper ta spremenjeni pogoj vložil zahtevek za revizijo, in sicer zahtevek za revizijo, z dne 18. 5. 2006. Glede na navedeno je mogoče ugotoviti, da prvemu vlagatelju ni mogoče več priznati pravnega interesa spodbijati prvotni "strožji" oziroma "težji" pogoj, saj je bil sporni pogoj spremenjen v "ugodnejši" oziroma "blažji" pogoj, poleg tega pa je treba poudariti, da se v tem konkretnem primeru ni mogoče opredeljevati do zahteve iz razpisne dokumentacije, ki je bila že spremenjena, zato je Državna revizijska komisija prvi zahtevek za revizijo prvega vlagatelja v tem delu zavrgla.

V zvezi z revizijsko navedbo prvega vlagatelja, da naročnik tudi ni označil strani razpisne dokumentacije, tako da ponudnik ne ve, ali je prejel celotno razpisno dokumentacijo, Državna revizijska komisija ugotavlja, da prvi vlagatelj izpostavlja to, da naročnik ni oštevilčil strani razpisne dokumentacije. Državna revizijska komisija je vpogledala v razpisno dokumentacijo in ugotovila, da strani razpisne dokumentacije dejansko niso oštevilčene (oziroma označene, kot navaja prvi vlagatelj). Državna revizijska komisija izpostavlja, da je v 4. točki tretjega odstavka 12. člena ZRPJN določeno, da mora vlagatelj v zahtevku za revizijo âˆ" poleg drugih sestavin âˆ" navesti tudi kršitve. V obravnavanem primeru je vlagatelj zgolj navedel, da strani razpisne dokumentacije niso oštevilčene (dejstvo), kar je sicer res, ni pa konkretiziral, katero kršitev ZJN-1 oziroma drugih predpisov s področja javnega naročanja očita naročniku oziroma zakaj ta naročnikova opustitev predstavlja kršitev ZJN-1 oziroma kakšnega drugega predpisa s področja javnega naročanja. Glede na navedeno Državna revizijska komisija ugotavlja, da prvi vlagatelj, ne da bi svojo revizijsko navedbo oprl tudi na neko podlago v ZJN-1 ali drugih predpisih s področja javnega naročanja oziroma - natančneje - ne da bi zatrjeval in dokaz(ov)al, da je tako ravnanje oziroma taka opustitev naročnika v neskladju z ZJN-1 oziroma s predpisi s področja javnega naročanja, oziroma še natančneje - z neko konkret(izira)no določbo teh predpisov, ni uspel izkazati, da je ravnanje oziroma opustitev naročnika v nasprotju z ZJN-1 ali kakšnim drugim predpisom s področja javnega naročanja, zato je Državna revizijska komisija v tem konkretnem primeru revizijsko navedbo zavrnila kot neutemeljeno. Ob tem pa Državna revizijska komisija tudi dodaja, da v ZJN-1 oziroma drugih predpisih s področja javnega naročanja ni nikjer izrecno navedeno, da morajo biti posamezne strani razpisne dokumentacije tudi oštevilčene (oziroma označene).

V zvezi z revizijsko navedbo prvega vlagatelja, da je naročnik v podnaslovu Tehnične sposobnosti âˆ" obvezna dokazila v točki 06. zahteval, da lahko naročnik vrne zdravila s potečenim rokom uporabe, vendar zbiranje odpadkov ni predmet razpisa, Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik v izreku sklepa, št. 3085/06, z dne 29. 6. 2006, navedel, da "se zahtevku za revizijo delno ugodi in se pogoj, da lahko naročnik vrne zdravila s potečenim rokom uporabe, črta", in da je vlagatelj v obvestilu o nadaljevanju postopka pred Državno revizijsko komisijo, z dne 1. 6. 2006, navedel, da "vlagatelj v celoti vztraja pri vseh revizijskih razlogih, glede katerih [naročnik] ni ugodil vlagatelju". Državna revizijska komisija tako ugotavlja, da je naročnik prvemu vlagatelju v tem delu prvega zahtevka za revizijo ugodil, zato med strankama ta naročnikova zahteva več ne predstavlja spornega dejstva, zato se Državna revizijska komisija o njej ni tudi meritorno izrekala.

S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa utemeljena.

V zvezi z revizijsko navedbo prvega vlagatelja iz drugega zahtevka za revizijo, ki se nanaša na nov spremenjeni rok dobave blaga v dveh oziroma 2.30 urah, Državna revizijska komisija ugotavlja, da prvi vlagatelj revizijsko navedbo argumentira iz vsebinsko sicer enakih razlogov kot v prvem zahtevku za revizijo, v drugem zahtevku za revizijo pa še nekoliko podrobneje opisuje, katere prostore morajo imeti lekarne, med drugim tudi ustrezno velikost skladišča (materialke). Državna revizijska komisija tudi ugotavlja, da prvi vlagatelj meni, da "bi moral naročnik spremeniti razpisno dokumentacijo tako, da bi zahteval dobavo v roku 24 ur", torej prvi vlagatelj postavlja kot edino ustrezno rešitev navedenega vprašanja spremembo roka dobave, in sicer njegovo podaljšanje na 24 ur.

V zvezi z revizijsko navedbo prvega vlagatelja, da je sporni pogoj bil podan izključno z namenom, da se izloči vse ostale ponudnike razen ponudnika Farmadent, s čimer je mogoče razumeti, da prvi vlagatelja naročniku očita določitev diskriminatornega pogoja in omejevanje konkurence (vlagatelj sicer tudi citira prvi odstavek 5. člena ZJN-1, ki govori o prepovedi omejevanja konkurence). Državna revizijska komisija najprej izpostavlja, da ZJN-1 načeloma ne prepoveduje postavitve pogoja, kjer bi bili roki dobave blaga kratki, kolikor se s tem ne krši kogentnih določil v zvezi z oblikovanjem pogojev. Naročnik tako sme s postavljenimi pogoji ponudnike razlikovati (kar je tudi smisel postavitve pogojev), vendar v takem primeru pa mora biti to razlikovanje utemeljeno na podlagi objektivnih okoliščin. Glede na navedeno je v nasprotju z ZJN-1 postavitev pogojev, ki so diskriminatorni, torej takih pogojev, ki bi utegnili objektivno neupravičeno preferirati potencialne ponudnike (kot sicer tudi potencialne kandidate). Ob tem pa je treba tudi opozoriti, da je v zvezi s tehničnimi pogoji za priznanje sposobnosti v prvem odstavku 42.a člena ZJN-1 določeno, da lahko naročnik za njihovo izpolnjevanje določi raven in druge okvire tehnične sposobnosti, in sicer v obsegu, ki je potreben in sorazmeren z naravo, vsebino, namenom in obsegom javnega naročila. Ob tem je treba tudi ugotoviti, da je v drugem odstavku 7. člena ZJN-1 določeno, da mora naročnik zagotoviti, da ne ustvarja okoliščin, ki pomenijo krajevno, predmetno ali osebno diskriminacijo ponudnikov ali diskriminacijo, ki izvira iz klasifikacije dejavnosti, ki jo opravlja ponudnik.

V skladu s prvim odstavkom 74. člena Zakona o zdravilih (Uradni list RS, št. 31/2006; v nadaljevanju: ZZdr-1) promet z zdravili na debelo lahko opravljajo pravne ali fizične osebe, ki imajo dovoljenje organa, pristojnega za zdravila, za opravljanje te dejavnosti in če izpolnjujejo še druge pogoje, določene v nadaljevanju 74. člena ZZdr-1. V skladu s petim odstavkom 74. člena ZZdr-1 natančnejše pogoje za opravljanje dejavnosti prometa z zdravili na debelo in postopek ugotavljanja izpolnjevanja pogojev in postopek priglasitve predpiše pristojni minister v soglasju z ministrom, pristojnim za trgovino. V skladu z drugim odstavkom 121. člena ZZdr-1 se do uveljavitve podzakonskih predpisov, izdanih na podlagi ZZdr-1, uporabljajo podzakonski predpisi, izdani na podlagi Zakona o zdravilih in medicinskih pripomočkih (Uradni list RS, št. 101/99, 70/00, 7/02, 13/02 - ZKrmi, 67/02 in 47/04 - ZdZPZ), če niso v nasprotju z ZZdr-1 ali če ZZdr-1 ne določa drugače. V skladu s 4. točko drugega odstavka 9. člena Pravilnika o natančnejših pogojih za promet na debelo z zdravili (Uradni list RS, št. 75/2003) mora vloga trgovca z zdravili na debelo vsebovati tudi dokazilo o vpisu predlagatelja v sodni register, oziroma, če gre za podjetnika posameznika kopija overjenega priglasitvenega lista pri pristojnem organu republiške uprave za javne prihodke, z vpisano dejavnostjo trgovanja na debelo s farmacevtskimi izdelki. V skladu z Uredbo o uvedbi in uporabi standardne klasifikacije dejavnosti (Uradni list RS, št. 2/2002, 111/2005 âˆ" odl. US) je SKD za dejavnost "Trgovina na debelo s farmacevtskimi izdelki in medicinskimi pripomočki". 51.460. Upoštevajoč navedeno organ subjektu, ki ne predloži k svoji vlogi dokazila o vpisani dejavnosti 51.460 Trgovina na debelo s farmacevtskimi izdelki in medicinskimi pripomočki, v skladu s pravili upravnega postopka ne more oziroma ne sme izdati dovoljenja.

V skladu s prvo alineo prvega odstavka 101. člena Zakona o medicinskih pripomočkih (Uradni list RS, št. 101/99, 70/00, 7/02, 13/02 - ZKrmi, 67/02 in 47/04 - ZdZPZ; v nadaljevanju: ZZMP) mora pravna ali fizična oseba, ki opravlja dejavnost prometa na debelo z medicinskimi pripomočki, poleg splošnih pogojev izpolnjevati tudi pogoj, da dejavnost predhodno registrira pri pristojnem organu. V skladu z drugim odstavkom 101. člena ZZMP natančnejše pogoje za opravljanje trgovine z medicinskimi pripomočki na debelo predpiše pristojni minister. Podzakonski akt, na katerega se sklicuje drugi odstavek 101. člena ZZMP, je Pravilnik o medicinskih pripomočkih (Uradni list RS, št. 71/2003, 51/2004). Ta pravilnik v prvem odstavku 14. člena navaja, da se morajo pravne ali fizične osebe, registrirane v Republiki Sloveniji za opravljanje dejavnosti prometa na debelo z medicinskimi pripomočki, pri pristojnem organu priglasiti za vpis v register izdelovalcev oziroma dobaviteljev medicinskih pripomočkov, v drugem odstavku tega pravilnika pa je določeno, da pravna ali fizična oseba lahko začne z opravljanjem dejavnosti, ko s strani pristojnega organa pridobi potrdilo o vpisu v register. Vpis v register dobaviteljev medicinskih pripomočkov se izvede v skladu s postopkom, opisanim v dodatkih XIV in XV tega pravilnika (šesti odstavek 14. člena tega pravilnika).

Državna revizijska komisija je uvodoma preverila argumentacijo prvega vlagatelja, da pogoj, kot ga je postavil naročnik, lahko izpolni le kandidat Farmadent, ker ima sedež v Mariboru, ki je tudi edini registriran veletrgovec za zdravila na območju Maribora. Prvi vlagatelj kot dokaz ponuja izpis iz sodnega registra za kandidata Farmadent in predlaga poizvedbe o veletrgovcih z zdravili na območju Maribora na Agenciji za zdravila in medicinske pripomočke (v nadaljevanju: Agencija). Državna revizijska komisija je najprej vpogledala v predloženi izpis iz sodnega registra in ugotovila, da je kandidat Farmadent registriran tudi za opravljanje dejavnosti 51.460 Trgovina na debelo s farmacevtskimi izdelki in medicinskimi pripomočki. Državna revizijska komisija je nato kontaktirala z Agencijo in po pojasnilu, da so podatki o dobaviteljih zdravil na debelo objavljeni tudi na spletnih straneh Agencije, se je Državna revizijska komisija seznanila z dokumentom "Seznam dobaviteljev zdravil na debelo", z dne 30. 5. 2006, ki je objavljen na spletni strani Agencije, in sicer na http://www2.gov.si/mz/mz-splet.nsf/V/K62BA21D28562EC22C1256FAB0026878A/$file/Seznam_dobaviteljev%20zdravil%20na%20debelo.pdf, ter ugotovila, da je kandidat Farmadent vključen na tem seznamu (na katerem je sicer evidentiranih 46 subjektov) na mestu z zaporedno številko 8, prvi vlagatelj pa na mestu z zaporedno številko 36. Državna revizijska komisija je pri pregledu tega seznama tudi ugotovila, da so na mestih z zaporedno številko 7, 24 in 30 navedeni subjekti, pri katerih pri navedbi kraja (četrti stolpec) piše "2000 Maribor" (tako kot pri kandidatu Farmadent) in pri navedbi dejavnosti (peti stolpec) "zdravila na debelo" (tako kot pri kandidatu Farmadent in prvem vlagatelju). Ne glede na to, da v skladu z ZZdr-1 oziroma s Pravilnikom o natančnejših pogojih za promet na debelo z zdravili subjekt ne more pridobiti dovoljenja za opravljanje dejavnosti za prometa z zdravili na debelo, če nima registrirane dejavnosti 51.460 Trgovina na debelo s farmacevtskimi izdelki in medicinskimi pripomočki, je Državna revizijska komisija vpogledala tudi v elektronski sodni register in ugotovila, da je pri vseh treh gospodarskih subjektih, ki so na dokumentu "Seznam dobaviteljev zdravil na debelo", z dne 30. 5. 2006, na mestih pod zaporedno številko 7, 24 in 30, navedeno, da so registrirani za dejavnost 51.460 Trgovina na debelo s farmacevtskimi izdelki in medicinskimi pripomočki (tako kot kandidat Farmadent in prvi vlagatelj). Glede na navedeno Državna revizijska komisija ugotavlja, da iz razpoložljivih podatkov ne izhaja, da "takšen pogoj lahko za sklop št. 1 â?? izpolni le ponudnik Farmadent, d. o. o., MinaĹ"ikova ulica 6, Maribor, ker ima sedež v Mariboru, ki je tudi edini registriran veletrgovec za zdravila na območju Maribora". Kot izhaja iz teh podatkov, so na območju Maribora (na dan 30. 5. 2006) štirje potencialni kandidati (za zdravila), vendar pa je v domeni vsakega posameznega ponudnika odločitev, ali bo v postopku oddaje javnega naročila tudi sodeloval.

Državna revizijska komisija se je v nadaljevanju seznanila tudi v dokumentom Seznam dobaviteljev medicinskih pripomočkov in IVD medicinskih pripomočkov na debelo (z dne 4. 7. 2006), ki je objavljen na spletnih straneh Agencije, in sicer na http://www2.gov.si/mz/mz-splet.nsf/V/K17B00B7E0F72B235C1256FAB0040A1F3/$file/Seznam_dobaviteljev%20MP_IVD%20MP%20na%20debelo.pdf, ter ugotovila, da je kandidat Farmadent vključen na tem seznamu (na katerem je sicer evidentiranih 415 subjektov) na mestu z zaporedno številko 110, prvi vlagatelj pa na mestu z zaporedno številko 336. Državna revizijska komisija je pri pregledu tega seznama ugotovila, da so na mestih z zaporedno številko 28, 43, 90, 101, 108, 110, 138, 156, 167, 169, 238, 249, 253, 254, 291, 315, 362 in 398 (torej 18 subjektov) navedeni subjekti, pri katerih pri navedbi kraja (četrti stolpec) piše "2000 Maribor" (tako kot pri kandidatu Farmadent), zaradi česar je razvidno, da je na območju Maribora registrirano še celo večje število potencialnih kandidatov kot pri kandidatih za zdravila. Tudi v tem primeru Državna revizijska komisija izpostavlja, da je v domeni vsakega posameznega ponudnika odločitev, ali bo v postopku oddaje javnega naročila tudi sodeloval.

Pri ugotavljanju utemeljenosti drugega zahtevka za revizijo prvega vlagatelja Državna revizijska komisija ugotavlja, da prvi vlagatelj gradi svojo argumentacijo na dejstvu, da je javno naročilo oziroma sporni pogoj prilagojen kandidatu Farmadent. Glede na podatke, ki jih je Državna revizijska komisija ugotovila iz dokumentov, za pripravo katerih skrbi Agencija in ki so objavljeni na spletnih straneh Agencije, je mogoče ugotoviti, da je že samo v Mariboru več subjektov, ki so lahko potencialni kandidati, zaradi česar vlagateljevi revizijski navedbi, da tak pogoj lahko izpolni le en ponudnik, ni mogoče slediti.

Državna revizijska komisija pa ugotavlja, da je iz argumentov "naročnik pa je postavil takšen pogoj, tj. dobava zdravil v 2 urah ali 2.30 ure, ki ga lahko le izjemoma izpolni ponudnik s sedežem v Mariboru" in "vlagatelj ne more dati ponudbe, ker so razpisni pogoji takšni, da se lahko prijavi le ponudnik, registriran s sedežem v Mariboru" razvidno, da prvi vlagatelj šteje, da takega pogoja ne more izpolniti. Državna revizijska komisija na podlagi teh navedb prvega vlagatelja ugotavlja, da prvi vlagatelj smiselno trdi, da tak pogoj prvemu vlagatelju ne omogoča predložiti prijave (trenutno ne ponudbe, ker gre za prvo fazo omejenega postopka; op. Državne revizijske komisije), ker je rok dobave (pre-)kratek in ker ima sedež v nekem drugem kraju, ne pa v Mariboru. V zvezi s tem Državna revizijska komisija ugotavlja, da je iz naziva in naslova prvega vlagatelja (Salus, d. d., Ljubljana, Mašera SpasiÄ"eva ulica 10, Ljubljana) mogoče ugotoviti, da zahtevek za revizijo vlaga subjekt, ki ima sedež v Ljubljani.

V skladu z drugim odstavkom 7. člena ZJN-1 mora naročnik zagotoviti, da ne ustvarja okoliščin, ki pomenijo bodisi krajevno bodisi osebno diskriminacijo. V pravu javnih naročil se glede diskriminacije izpostavlja njuni dve podvrsti, in sicer t. i. odkrito diskriminacijo in t. i. prikrito diskriminacijo, torej diskriminacijo, ko so pogoji za vse ponudnike enaki, vendar ti formalno enaki pogoji za vse ponudnike (kandidate), dajejo prednost določenemu ponudniku (kandidatu) oziroma določenim izmed njih. V obravnavanem primeru nesporno ni mogoče govoriti o odkriti diskriminaciji. O takšni diskriminaciji lahko govorimo, če bi javni razpis izrecno omejeval ponudnike (kandidate) na ponudnike (kandidate) iz določenega kraja, česar pa naročnik, izhajajoč iz analize razpisne dokumentacije ni storil. Vprašanje, ki ga je treba rešiti, pa je, ali gre v tej zadevi za prikrito diskriminacijo. Da lahko govorimo o takšni vrsti diskriminacije, pa mora biti poleg prve predpostavke, tj. obstoja pogoja, ki potencialno dajejo prednost določenemu ponudniku (kandidatu), podana tudi druga predpostavka, neobstoj objektivnih razlogov za takšno razlikovanje. V primeru, če je izpolnitev formalno enakih pogojev s strani različnih ponudnikov (kandidatov) različno težavna, ni mogoče govoriti o diskriminaciji, če so postavljeni pogoji rezultat objektivnih razlogov. Pravni sistem in znotraj njega pravo javnih naročil namreč varuje enakopravnost ponudnikov (kandidatov) pri ponujanju blaga. Enakopravnost pa ne pomeni, da je treba vsem ponudnikom (kandidatom) omogočiti dejansko enak položaj, nasprotno, pravo praviloma ne sme neposredno vplivati na razmerja na trgu z ukrepi, ki bi povzročala ekonomsko ali dejansko enakopravnost. Zaradi različnih ekonomskih, tehničnih, kadrovskih, naravnih danosti je dejanski položaj ponudnikov in njihovih ponudb različen. Prednosti, ki jih te dajejo, je pa dovoljeno in pogosto celo gospodarno upoštevati.

Državna revizijska komisija je opravila poizvedbe na ZZZS, kjer so navedli, da je osnovni standard dobave zdravil res enkrat dnevno, vendar so tudi lekarne, ki imajo dobave tudi dvakrat dnevno, Državna revizijska komisija pa je s poizvedbo po nekaterih lekarnah ugotovila, da so v nekaterih lekarnah postavljeni tudi krajši roki, kot je osnovni standard ZZZS, in lekarne imajo v posameznih primerih možnost tudi večkrat- (in ne zgolj dvakrat-) dnevno v kratkih rokih zahtevati dobavo zdravila. Državna revizijska komisija pa hkrati tudi ugotavlja, da naročnik v svojem odgovoru na zahtevek za revizijo izpostavlja, da takega pogoja ni postavil z namenom dajanja prednosti posameznim ponudnikom, ampak, da so ga k temu ravnanju vodili objektivni razlogi (npr. V nujnih primerih pa je naročnik prisiljen zahtevati kratek rok za dostavo zdravil., To pa ne pomeni, da bi s tem naročnik hotel dajati prednost posameznim ponudnikom, ampak si je naročnik iz upravičenih razlogov, ker se te potrebe občasno pojavljajo, hotel zagotoviti zdravila in medicinske pripomočke v čim krajšem roku. in Če naročnik roka dostave blaga, ne bi predpisal, tudi v izjemnih primerih tega ne bi mogel terjati od ponudnikov.) Glede na navedeno Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnikova zahteva po kratkem roku dobave blaga sicer dopustna v primerih, ki jih naročnik opredeljuje kot izjemne, nujne ipd., kar sledi že iz naročnikove argumentacije, vendar je iz naročnikove argumentacije z uporabo argumenta a contrario mogoče tudi razbrati, da tako kratki roki niso utemeljeni v primerih, ki tako kratke roke ne upravičijo oziroma upravičujejo. Glede na navedeno Državna revizijska komisija tako ugotavlja, da dosedanji postavljeni pogoj ni utemeljen v primerih, ko posamezne dobave blaga kratke izvedbe dejansko ne upravičujejo, zato je Državna revizijska komisija sporni pogoj razveljavila, vendar le v obsegu, kolikor ni upravičen iz objektivnih oziroma upravičenih razlogov.

Državna revizijska komisija je drugi zahtevek za revizijo prvega vlagatelja v tem postopku sicer označila kot utemeljen, vendar zgolj v tistem obsegu, kjer postavljeni pogoj presega načelo sorazmernosti (42.a člen ZJN-1), in sicer, ko naročnik različna dejanska stanja rešuje na enak način, ne da bi upošteval, da je treba različna dejanska stanja urejati na ustrezno različen način. Ob tem pa Državna revizijska komisija tudi izpostavlja, da ima zgolj kasatorična pooblastila, in torej lahko le posamezne naročnikove dokumente ali ravnanja razveljavi, nima pa reformatoričnih pooblastil, saj taka pooblastila ima le naročnik. Glede na navedeno pa bo naročnik v primeru, da bo želel postaviti tudi roke za dobavo blaga v nenujnih primerih in se ne strinja z vlagateljem glede postavitve roka 24 ur - lahko poznavajoč potrebe in siceršnjo zahtevo prvega vlagatelja po postavitvi nesorazmerno daljšega roka (tj. 24 ur) od tistega, kot ga dosedaj postavlja naročnik (2 uri in 2.30 ur) âˆ" presodil, katera dolžina roka bi naročniku omogočila še dovolj kakovostno zasledovanje pozitivnih učinkov lastnega poslovanja.

S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa utemeljena.

V zvezi z revizijsko navedbo drugega vlagatelja o uporabi blaga s polnim imenom in oznako proizvajalca, kar naj bi bilo v direktnem nasprotju z 32. členom ZJN-1, Državna revizijska komisija najprej ugotavlja, da je drugi vlagatelj v zahtevku za revizijo navedel, da "je naročnika na navedeno opozoril skozi vprašanje, na katerega mu je naročnik odgovoril, da je dolžan imeti v asortimanu točno navedene izdelke", kar drugi vlagatelj nato še poudari, ko navaja, da "na konkretno vprašanje, ki smo mu ga zastavili, v odgovoru k 1. vprašanju navedel: "Lekarne so javni zdravstveni zavod, ki mora zagotavljati vsa zdravila, ki so v prometu. Ponudnik mora iz tega razloga ponuditi artikle vseh blagovnih znamk in ne more ponuditi samo paralele. Iz navedenih obveznosti, ki jih ima lekarna, takšen pogoj ne more biti diskriminatoren."". Drugi vlagatelj nato v nadaljevanju zahtevka za revizijo, kjer navaja, da naročnik [v odgovoru na zastavljeno vprašanje] govori o tem, da mora ponudnik ponuditi vsa zdravila, v oklepaju zapiše "verjetno ima v mislih tudi medicinske pripomočke", potem pa kot primer navede blago, ki se nanaša na inkontinenco. Državna revizijska komisija je v nadaljevanju vpogledala v vprašanja, ki so jih naročniku zastavili potencialni kandidati, kot tudi odgovore naročnika nanje in ugotovila, da je odgovor, ki ga navaja drugi vlagatelj v zahtevku za revizijo, odgovor na vprašanje nekega drugega potencialnega kandidata, ne pa odgovor na vprašanje drugega vlagatelja. Državna revizijska komisija je namreč ugotovila, da je naročnik posredoval potencialnim kandidatom sporni - v zahtevku za revizijo drugega vlagatelja navedeni - odgovor z dopisom, št. 2568/06, z dne 5. 5. 2006, vprašanje drugega potencialnega kandidata pa se je glasilo: "Vprašanje, ki vam ga zastavljamo, je vezano na sklop 4. Inkontinenca in medicinski pripomočki za sladkorne bolnike. Ali moramo ponuditi izključno artikle omenjenih blagovnih znamk ali lahko kot paralelne artikle ponudimo tudi izdelke drugih proizvajalcev in drugih blagovnih znamk"", sporni odgovor pa je bil dejansko prvi izmed 11, ki jih je v tem dopisu posredoval naročnik. Pri pregledu naročnikove spisovne dokumentacije je Državna revizijska komisija ugotovila, da je tudi drugi vlagatelj postavil vprašanje, vendar se to glasi: "Čemu je naročnik v razpisni dokumentaciji, konkretno v sklopu 4: Inkontinenca in MP za sladkorne bolnike, obšel določilo 32. čl. Zakona o javnih naročilih ter je namesto tehničnih specifikacij za želeno blago navajal tip oz. proizvajalce želenega blaga brez pripisa "ali podobno""" in da je naročnik nanj odgovoril "Javni zavod lekarne mora imeti na zalogi vse vrste zdravil, ki so na slovenskem trgu dostopne, torej vseh proizvajalcev zdravil. Takšno obveznost določa Zakon o lekarniški dejavnosti in jo pri izvedbi javnega naročila moramo upoštevati.", odgovor pa je poslal z dopisom, št. 2764/06, z dne 10. 5. 2006. Državna revizijska komisija tako ugotavlja, da sta si naročnikova odgovora sicer v določenem delu podobna, hkrati pa ugotavlja, da sta tako drugi vlagatelj kot eden izmed drugih potencialnih ponudnikov zastavila zgolj vprašanje glede 4. sklopa, ki pa se ne nanaša na zdravila, ampak na inkontinenco in medicinske pripomočke za sladkorne bolnike, torej na medicinske pripomočke. Glede na to, da je iz obeh vprašanj razvidno, da sta potencialna kandidata (med njima pa je tudi drugi vlagatelj) zastavila vprašanje glede 4. sklopa, drugi vlagatelj pa celo navaja "konkretno" za sklop 4, iz zahtevka za revizijo pa je mogoče razumeti, da drugega vlagatelja zanimajo medicinski pripomočki (naročnik â?? verjetno ima v mislih tudi medicinske pripomočke; primer blaga glede inkontinence), je Državna revizijska komisija v tem primeru presojala utemeljenost zahtevka za revizijo drugega vlagatelja zgolj v obsegu, ki se nanaša na 4. sklop.

Medicinske pripomočke določa ZZMP v 83. členu. Preskrba z medicinsko tehničnimi pripomočki v skladu z Zakonom o lekarniški dejavnosti (Uradni list RS, št. 9/92, 38/99, 2/2004) ne sodi v dejavnost, ki jo lekarna opravlja kot javno službo. V skladu s 84. členom ZZMP lahko oskrbo z medicinsko tehničnimi pripomočki opravljajo tudi specializirane prodajalne. Zakon tako lekarnam ne daje posebne izključujoče pravice za prodajo medicinsko tehničnih pripomočkov.

ZJN-1 določa obvezna ravnanja naročnikov, med katere naročnik sodi zaradi svojega statusa javnega zavoda (druga alinea prvega odstavka 2.a člena ZJN-1). ZJN-1 dopušča nekatere izjeme pri oddaji javnih naročil, za katere se zakon ne uporablja. Iz 5. točke 2. člena ZJN-1 izhaja, da so načrtovani nakupi blaga, ki so namenjeni za preprodajo, izjema pri javnem naročanju, vendar le, če so kumulativno izpolnjeni vsi naslednji pogoji: da naročnik nima izključne ali posebne pravice za preprodajo predmeta takih naročil, da ga druge gospodarske družbe lahko prosto prodajajo pod enakimi pogoji in da vrednost naročil ne presega vrednosti, za katere je treba opraviti objavo v uradnem glasilu Evropskih skupnosti. Vrednost naročil blaga, za katero je treba opraviti objavo v uradnem glasilu Evropskih skupnosti, je bila določena v 83. členu ZJN-1 in je znašala 200.000 posebnih pravic črpanja, vendar, ker je po 1. 2. 2006 v Republiki Sloveniji treba upoštevati vrednosti po Direktivi 2004/18/ES (Uradni list Evropske unije L 134/114, z dne 30. 4. 2004) oziroma spremembe po Uredbi komisije (ES) št. 2083/2005 z dne 19. decembra 2005 o spremembah direktiv 2004/17/ES in 2004/18/ES Evropskega parlamenta in Sveta glede njunih pragov uporabe za postopke za oddajo naročil (Uradni list Evropske unije L 333/28, z dne 20. 12. 2005), znaša ta prag 211.000 evrov oziroma v skladu s Sporočilom komisije Ustrezne vrednosti pragov direktiv 2004/17/ES in 2004/18/ES Evropskega parlamenta in Sveta (Uradni list Evropske unije C 325/17, z dne 22. 12. 2005) preračunano 50.371.431 tolarjev.

Kot je mogoče ugotoviti iz razpisne dokumentacije je naročnik oblikoval 4. sklop tako, da je vanj vključil tako pripomočke za inkontinenco kot medicinske pripomočke za sladkorne bolnike. Iz razpisne dokumentacije sicer ni razvidno, koliko znaša ocenjena vrednost tako oblikovanega sklopa, vendar glede na podatke, ki jih je Državna revizijska komisija kasneje pridobila od naročnika, je mogoče ugotoviti, da vrednost tako oblikovanega sklopa presega vrednost praga, in torej v skladu z ZJN-1 mora naročnik objaviti tudi ta sklop v uradnem glasilu Evropskih skupnosti.

Glede na navedeno Državna revizijska komisija ugotavlja, da mora naročnik v primeru oddaje javnega naročila za 4. sklop upoštevati določbe ZJN-1, zato tudi 32. člen ZJN-1. Glede na to, da je naročnik v tehničnih specifikacijah za blago iz 4. sklopa navajal blagovne znamke in proizvajalce, ne da bi upošteval, da takega ravnanja 32. člen ZJN-1 ne dovoli razen v upravičenih primerih, ko naročnik za tako navedbo doda tudi navedbo "ali podobno" (tretji odstavek 32. člena ZJN-1), je naročniku mogoče očitati kršitev ZJN-1, zato je Državna revizijska komisija revizijsko navedbo drugega vlagatelja označila kot utemeljeno.

Državna revizijska komisija tudi ugotavlja, da je drugi vlagatelj v zahtevku za revizijo navedel "Hkrati pa si v razpisni dokumentaciji v IX. členu pridržuje pravico razširitve spiska blaga in povprašuje tudi po tisti vrsti blaga, ki niso na seznamu v razpisni dokumentaciji"""", vendar iz omenjene navedbe âˆ" tudi glede na način, kot je predstavljena âˆ" ni mogoče razbrati, da drugi vlagatelj naročniku hkrati tudi očita neko konkret(izira)no kršitev ZJN-1 oziroma drugih predpisov s področja javnega naročanja, saj je navedena navedba predstavljena v okviru uveljavljanja revizijske navedbe glede kršitve 32. člena ZJN-1. Državna revizijska komisija tudi ugotavlja, da drugi vlagatelj v obvestilu o nadaljevanju revizijskega postopka pred Državno revizijsko komisijo, z dne 5. 7. 2006, navaja "vlagatelj ob obvestilu razloge za zahtevo za presojo s strani Državne revizijske komisije dodatno utemeljuje (poudarila Državna revizijska komisija), kot sledi". Iz obvestila je razvidno, da vlagatelj ne le, da pojasnjuje, zakaj se ne strinja z naročnikovo odločitvijo o zavrnitvi zahtevka za revizijo, ampak navaja tudi novo domnevno kršitev, ki jo je mogoče razbrati iz navedbe: "Prav tako vlagatelj zakonska določila, da je naročnik dolžan pred objavo javnega razpisa določiti predmet in ocenjeno vrednost razume kot zahtevo po določljivosti, ki dikcije ď"˛morebitna nova zdravila na tržiščuď"˛ ne dopušča." Državna revizijska komisija izpostavlja, da predstavljajo osnovo za odločanje Državne revizijske komisije le tiste revizijske navedbe, ki so bile predstavljene najkasneje v zahtevku za revizijo. Glede na to, da iz navedbe, kot je bila predstavljena v zahtevku za revizijo, ni mogoče razbrati očitka o konkret(izira)ni kršitvi ZJN-1 ali predpisov s področja javnega naročanja oziroma da gre za samostojno revizijsko navedbo, Državna revizijska komisija v tem primeru o domnevni kršitvi, ki jo drugi vlagatelj uveljavljal šele v obvestilu o nadaljevanju revizijskega postopka pred Državno revizijsko komisijo, z dne 5. 7. 2006, ni tudi meritorno odločala.

S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 3. točke izreka tega sklepa utemeljena.

Na podlagi tretjega odstavka 22. člena ZRPJN mora naročnik v primeru, če je zahtevek za revizijo utemeljen, na pisno zahtevo vlagatelju povrniti potrebne stroške, nastale z revizijo. Prvi vlagatelj je v prvem zahtevku za revizijo zahteval tudi povrnitev stroškov, nastalih z revizijo, in sicer najprej stroške za sestavo prvega zahtevka za revizijo v višini 3.000 odvetniških točk, materialne stroške v višini 1 %, oboje povečano za 20 % DDV, in "znesek plačane takse", v roku 8 dni od izdaje odločbe, v primeru zamude pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi od zapadlosti do plačila.

Prvi vlagatelj v obvestilu o nadaljevanju postopka pred Državno revizijsko komisijo, z dne 1. 6. 2006, tudi navaja, da naročnik ni pravilno odločil o vlagateljevih stroških, saj je prvi vlagatelj upravičen do vseh stroškov, tako takse v višini 200.000 tolarjev kot odvetniških stroškov, ker pa je bil vlagatelj pozvan za doplačilo takse v znesku 100.000 tolarjev, ki jo je plačal 19. 5. 2006, je naročnik dolžan povrniti celotno plačano takso v znesku 200.000 tolarjev. Prvi vlagatelj tudi priglašuje stroške za vlogo (obvestilo o nadaljevanju postopka pred Državno revizijsko komisijo) v višini 50 odvetniških točk, materialne stroške, vse povečano za 20 % DDV.

Državna revizijska komisija skladno s šestim odstavkom 22. člena ZRPJN ter upoštevajoč Odvetniško tarifo (Uradni list RS, št. 67/2003 in 70/2003 - popr.; v nadaljevanju: Odvetniška tarifa) in načelo uspeha (154. člen ZPP v povezavi s petim odstavkom 3. člena ZRPJN), saj je prvi vlagatelj uspel le v delu prvega zahtevka za revizijo in to le v postopku pred naročnikom, zato prvemu vlagatelju priznava stroške za vplačano takso le v višini 100.000 tolarjev in polovico ostalih priglašenih stroškov v zahtevku za revizijo, torej 1.500 odvetniških točk za sestavo zahtevka za revizijo, povečanih za 20 % DDV, kar znese 198.000 tolarjev, in 1 % materialnih stroškov od slednjega zneska, tj. 15 odvetniških točk, povečanih za 20 % DDV, kar znese 1.980 tolarjev. Poleg tega Državna revizijska komisija priznava vlagatelju v celoti stroške za sestavo obvestila o nadaljevanju postopka pred Državno revizijsko komisijo, kar znese skupaj z 20 % DDV 6.600 tolarjev.

Naročnik mora povrniti prvemu vlagatelju stroške, nastale z revizijo zaradi vložitve prvega zahtevka za revizijo, v višini 306.580 tolarjev, v roku 15 dni od prejema tega sklepa, po preteku tega roka pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dneva prejema tega sklepa do plačila. Višja stroškovna zahteva se zavrne.

S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 4. točke izreka tega sklepa utemeljena.

Na podlagi tretjega odstavka 22. člena ZRPJN mora naročnik v primeru, če je zahtevek za revizijo utemeljen, na pisno zahtevo vlagatelju povrniti potrebne stroške, nastale z revizijo. Prvi vlagatelj je zahteval tudi povrnitev stroškov, nastalih z revizijo, in sicer tudi stroške za sestavo drugega zahtevka za revizijo v višini 3.000 odvetniških točk, materialne stroške v višini 1 %, oboje povečano za 20 % DDV, in "znesek plačane takse", v roku 8 dni od izdaje odločbe, v primeru zamude pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi od zapadlosti do plačila. Prvi vlagatelj v obvestilu o nadaljevanju postopka pred Državno revizijsko komisijo, z dne 1. 6. 2006, tudi navaja, da je "vlagatelj vložil dva zahtevka za revizijo in plačal takso po 200.000 tolarjev, zato mora naročnik o vsakem zahtevku odločiti posebej in tudi odločiti o vsakem zahtevku za vračilo stroškov posebej". Prvi vlagatelj tudi priglašuje stroške za vlogo v višini 50 odvetniških točk, materialne stroške, vse povečano za 20 % DDV.

Državna revizijska komisija skladno s šestim odstavkom 22. člena ZRPJN in upoštevajoč Odvetniško tarifo prvemu vlagatelju priznava vse prej navedene priglašene stroške, nastale z revizijo zaradi vložitve drugega zahtevka za revizijo, in sicer povračilo stroškov za sestavo drugega zahtevka za revizijo v višini 3.000 odvetniških točk, povečanih za 20 % DDV, kar znese 396.000 tolarjev, materialne stroške v višini 1 % (tj. izračunano 30 odvetniških točk), povečane za 20 % DDV, kar znese 3.960 tolarjev, stroške za sestavo obvestila o nadaljevanju postopka pred Državno revizijsko komisijo v višini 50 odvetniških točk, povečanih za 20 % DDV, kar znese 6.600 tolarjev, in znesek vplačane takse.

Naročnik mora povrniti prvemu vlagatelju stroške, nastale z revizijo zaradi vložitve drugega zahtevka za revizijo, v višini 606.560 tolarjev, v roku 15 dni od prejema tega sklepa, po preteku tega roka pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dneva prejema tega sklepa do plačila.

S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 5. točke izreka tega sklepa utemeljena.

Na podlagi tretjega odstavka 22. člena ZRPJN mora naročnik v primeru, če je zahtevek za revizijo utemeljen, na pisno zahtevo vlagatelju povrniti potrebne stroške, nastale z revizijo. Drugi vlagatelj je zahteval povrnitev stroškov, nastalih z revizijo, in sicer povračilo nagrade za delo odvetnika v višini 3.000 odvetniških točk, povečanih za DDV, in vplačane takse v višini 200.000 tolarjev, ki jih je naročnik dolžan vrniti vlagatelju v 15 dneh po ugoditvi reviziji, da ne bo izvršbe. Drugi vlagatelj uveljavlja tudi povrnitev stroškov v višini 50 odvetniških točk za sestavo obvestila o nadaljevanju postopka pred Državno revizijsko komisijo, povečanih za DDV, v 15 dneh po odločitvi Državne revizijske komisije, po izteku 15 dni z zakonskimi zamudnimi obrestmi za ves čas zamude, pod izvršbo.

Ker je drugi vlagatelj z zahtevkom za revizijo uspel, Državna revizijska komisija skladno s šestim odstavkom 22. člena ZRPJN in upoštevajoč Odvetniško tarifo drugemu vlagatelju priznava vse prej navedene priglašene stroške, nastale v zvezi z revizijo, in sicer stroške vplačane takse v višini 200.000 tolarjev in stroške nagrade za delo odvetnika v višini 3.000 točk, kar skupaj z 20 % DDV znese 396.600 tolarjev, ter stroške za sestavo obvestila o nadaljevanju postopka v višini 50 odvetniških točk, kar skupaj z 20 % DDV znese 6.600 tolarjev.

Naročnik mora povrniti drugemu vlagatelju stroške, nastale z revizijo, v višini 596.600 tolarjev, v roku 15 dni od prejema tega sklepa, da ne bo izvršbe, kot tudi 6.600 tolarjev, v roku 15 dni po prejemu tega sklepa, po preteku tega roka pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dneva prejema tega sklepa do plačila, pod izvršbo.

S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 6. točke izreka tega sklepa utemeljena.

POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Po končanem postopku pred Državno revizijsko komisijo je sodno varstvo zagotovljeno v postopku povračila škode pred sodiščem splošne pristojnosti (peti odstavek 23. člena ZRPJN).


V Ljubljani, 21. 7. 2006

Predsednica senata
Nataša Jeršič, univ. dipl. ekon.
članica Državne revizijske komisije










Vročiti:
- Javni zdravstveni zavod Mariborske lekarne Maribor, MinaĹ"ikova ulica 6, 2000 Maribor,
- odvetnica Ila Zupančič, Hacquetova 8/I, 1000 Ljubljana,
- odvetnik Zdenko Verstovšek, štefanova 12, 1000 Ljubljana,
- Državno pravobranilstvo Republike Slovenije, šubičeva 2, 1000 Ljubljana,
- Republika Slovenija, Ministrstvo za finance, Sektor za javna naročila, gospodarske javne službe in koncesije, Beethovnova 11, 1000 Ljubljana.