018-171/2006 Elektro Celje
Številka: 018-171/06-31-2113Datum sprejema: 21. 7. 2006
Sklep
Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljnjem besedilu: Državna revizijska komisija) je na podlagi 22. in 23. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Uradni list Republike Slovenije, številka 78/1999; 90/1999 - popravek; 110/2002; 42/2004 in 61/2005; v nadaljnjem besedilu: ZRPJN) po članici Nataši Jeršič, ob sodelovanju svetovalca Marka Zupanca, v postopku nadzora nad zakonitostjo javnega naročila za nakup osebne varovalne opreme, in na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložila družba UNIDEL d.o.o., Kraigherjeva ulica 37, 2310 Slovenska Bistrica (v nadaljnjem besedilu: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika ELEKTRO CELJE - Javno podjetje za distribucijo električne energije, d. d., Vrunčeva 2a, 3000 Celje (v nadaljnjem besedilu: naročnik), dne 21. julija 2006
odločila:
1. Vlagateljevemu zahtevku za revizijo z dne 09. maja 2006 se delno ugodi na način, da se razveljavi razpisna dokumentacija v delu "tehnične zahteve za osebno varovalno opremo" in sicer v točkah
- 2. ČEVLJI ZAšČITNI POL-VISOKI,
- 3. ČEVLJI ZAšČITNI VISOKI.
2. Naročnik je vlagatelju dolžan povrniti stroške, nastale v zvezi z revizijo, v višini 290.575,00 SIT. Višja stroškovna zahteva vlagatelja se zavrne.
3. Preostanek založenega predujma za izvedbo dokaza z izvedencem s področja obutvene stroke v višini 9.425,00 SIT se vrne vlagatelju na njegov transakcijski račun.
4. O preostanku založenega predujma za izvedbo dokaza s strokovnjakinjo s področja tekstilne stroke bo s posebnim sklepom odločeno naknadno.
Obrazložitev:
Naročnik je dne 06. aprila 2006 sprejel "Sklep št. 11/06-B o začetku postopka oddaje javnega naročila in imenovanju strokovne komisije za izvedbo nalog" za javno naročilo za nakup osebne varovalne opreme po odprtem postopku in sicer na vodnem, energetskem, telekomunikacijskem in transportnem področju. Predmetno javno naročilo za nakup osebne varovalne opreme je bilo objavljeno v Uradnem listu Republike Slovenije, številka 40/2006, z dne 14. aprila 2006, pod številko objave Ob-10601/06 (v nadaljnjem besedilu: javno naročilo).
Vlagatelj je dne 09. maja 2006, to je pred rokom za sprejemanje ponudb, priporočeno po pošti poslal zahtevek za revizijo, naslovljen na naročnika, ki ga je naročnik prejel še istega dne (v nadaljnjem besedilu: zahtevek za revizijo). Vlagatelj v zahtevku za revizijo predlaga, da se javni razpis v celoti razveljavi in pripravi ponovno v skladu z Zakonom o javnih naročilih (Uradni list Republike Slovenije, številka 39/2000; 102/2000 - popravek in 2/2004; v nadaljnjem besedilu: ZJN-1) in ZRPJN. Vlagatelj v zahtevku za revizijo navaja, da
- je rok za oddajo ponudb izrazito prekratek in da v njem ni mogoče pripraviti pravilne ponudbe;
- si niti na prvem in niti na drugem sestanku naročnika s ponudniki ni bilo mogoče ogledati vseh vzorcev varovalne opreme, ki jo je naročnik želel nabaviti. Na prvem sestanku je bilo za ogled na voljo le 14 izmed 29 razpisanih artiklov, na drugem sestanku pa dodatnih 5 vzorcev, skupaj torej 19 od 29 vzorcev. Pri tem so trije vzorci bistveno odstopali od zahtev v dokumentaciji oziroma se razlikovali glede na vzorce, prikazane na prvem sestanku naročnika s ponudniki;
- sedemdnevnega roka dobave, ki je v naročnikovi razpisni dokumentaciji navedeno kot merilo za presojanje ponudb (in prinese ponudniku, ki ga ponudi, 10 točk), ni mogoče doseči, razen na podlagi predhodnih dogovorov, kar pa je nezakonito. Zaradi navedenega je merilo po mnenju vlagatelja diskriminatorno, saj preferira že obstoječega ponudnika in ne daje novim ponudnikom možnosti;
- za izdelke, za katere se zahteva tipiziran kroj naročnika (izdelki pod številkami 8, 9, 10, 11, 12, 13, 14, 15, 16, 19, 19, 20 in 21), ni bilo v razpisni dokumentaciji na voljo nobenih tehničnih in modelarskih skic. Kroj je bilo mogoče videti le na ogledu vzorcev, ki pa jih naročnik ni dovolil fotografirati;
- ni na voljo vseh potrebnih podatkov za izdelavo enakih krojev, kot so bili prikazani, niti ni nikjer navedeno, da je dopustno ponuditi izdelke "podobno kot". Vlagatelj meni, da je razpis v navedenem delu izrazito diskriminatoren in preferira že obstoječega ponudnika. Kot dokaz diskriminatornosti vlagatelj navaja še dejstvo, da so izdelki pod zaporednimi številkami 14, 15, 16, 17 in 21 standardni kroji določenega proizvajalca in ne tipizirani kroji naročnika, pogodbo s proizvajalcem za prodajo v Sloveniji pa ima določeno podjetje. Tudi izdelek pod številko 19 je po mnenju vlagatelja standardni kroj določenega proizvajalca in ne tipiziran kroj naročnika;
- javni razpis ne predvideva delitve izdelkov na sklope, kar ni racionalno z vidika porabe javnih sredstev. Zahtevanih izdelkov je namreč 29 in so vsi v enem sklopu. Razpis je po mnenju vlagatelja iz navedenega razloga izrazito diskriminatoren, saj omogoča le ozkemu krogu ponudnikov, da lahko izdelajo pravilno ponudbo. Nekateri izdelki so po mnenju vlagatelja opisani tako podrobno (na primer izdelki pod zaporedno številko 1, 2, 3 in drugi), da tem zahtevam ustreza le en izdelek, zaradi česar lahko le en ponudnik predloži pravilno ponudbo;
- lastnosti obutve (izdelki od številka 1 do številka 7 v naročnikovi razpisni dokumentaciji), ki so razvidne iz zahtevanega standarda, lahko proizvajalci dosežejo z različnimi vgrajenimi materiali in kombinacijami le-teh, navajanje materialov in načinov vgradnje pa ni v skladu z 32. členom ZJN-1;
- gre za kršitev načela gospodarnosti in učinkovitosti porabe javnih sredstev, v kolikor naročnik nima utemeljenih razlogov za nakup delovne obutve z električno neprobojnim podplatom. Takšna obutev je namreč po mnenju vlagatelja približno 100 % dražja od obutve brez elektroizolacijskih podplatov;
- je zahtevana sestava brez tolerance (na primer 65 % bombaž, 35 % poliester) pri oblačilih pod zaporedno številko 8, 9, 10, 12, 13 in 20 diskriminatorna, zaradi česar bi bilo potrebno določiti ustrezno toleranco sestave materialov;
- je zahteva po barvi sivo-modra (postman blue) neustrezna, saj gre po mnenju vlagatelja za komercialni naziv, ki ga uporablja nek proizvajalec, uporabiti pa je potrebno pantone lestvico z ustrezno toleranco;
- so zahteve za oblačilo pod zaporedno številko 11 - halja zaščitna električarska še posebej izrazito diskriminatorne, saj se zahteva natančna sestava 88 % bombaž, 12 % poliamid, teža pa natančno 237 gr/m². Vlagatelj tudi navaja, da ni mogel preveriti, ali prikazan vzorec izdelka številka 11 ustreza zahtevam iz razpisne dokumentacije, saj so bile z njega odstranjene vse etikete;
- je iz ogleda prikazanih artiklov razvidno, da so bili vzorci pod zaporedno številko 14, 15, 16 in 17 narejeni pri firmi SIOEN v Belgiji, kar potencialnim ponudnikom, zaradi podrobno opisanega materiala otežuje možnost kandidiranja. Koncesionar za prodajo SIOEN-ovih izdelkov v Sloveniji je namreč samo ena pravna oseba.
Naročnik je vlagateljev zahtevek za revizijo s sklepom številka 7/26067/2006-BP, izdanim dne 18. maja 2006, zavrnil kot neutemeljen (v nadaljnjem besedilu: sklep o zavrnitvi zahtevka za revizijo), vlagatelj pa je navedeni sklep prejel dne 22. maja 2006. Naročnik v svojem sklepu o zavrnitvi zahtevka za revizijo ugotavlja, da ob upoštevanju navedb v zahtevku za revizijo in ponovnem preverjanju pravilnosti in zakonitosti celotnega postopka ni kršil določil ZJN-1, postopka oddaje predmetnega javnega naročila pa ne bo razveljavil. Naročnik v svojem sklepu o zavrnitvi zahtevka za revizijo še navaja, da:
- se rok za oddajo ponudb podaljša le v primeru, da izteče na praznik oziroma dela prost dan pri naročniku, na potek roka pa nima nobenega vpliva, ali so med samim tekom roka prazniki in dela prosti dnevi. Poleg tega je od oddaje naročila za objavo razpisa pa do dne, ko bi se ponudbe odpirale, minilo 34 dni, kar se preostalim ponudnikom, ki so dvignili razpisno dokumentacijo, ni zdelo premalo za pripravo pravilnih ponudb. V kolikor pa navedeni rok ni dovolj dolg, naj Državna revizijska komisija odloči, kakšen naj bo minimalni rok, ki naj ga naročnik postavi kot skrajni rok za pripravo in oddajo ponudb. Naročnik tudi dodaja, da ga ne zanima kako bo ponudnik prišel do svojega cilja, ki mu ga je postavil, to je do pravilno sestavljene in pravočasno oddane ponudbe;
- je trditev, da so si lahko ponudniki šele na ogledu dne 26. aprila 2006 prvič ogledali vzorce in kroje vsekakor zmotna in ima namen zavajanja. V razpisni dokumentaciji je jasno zapisano "vsi ponudniki si lahko kroj ogledajo po predhodnem dogovoru v službi varnosti in zdravja pri delu naročnika", kar kaže na površnost vlagatelja pri branju razpisne dokumentacije;
- je res, da na ogledu ni bilo mogoče videti vseh 29 vzorcev, ki se nabavljajo. Ni jih pa bilo iz razloga, da jih naročnik ni imel v danem trenutku na razpolago, ker so bili porabljeni. Po mnenju naročnika je v razpisni dokumentaciji vsak kos opreme tako podrobno opisan, da je jasno že laiku, kaj želi naročnik kupiti, kaj šele izkušenemu ponudniku z večletno prakso;
- ima naročnik s fotografiranjem slabe izkušnje, saj se je že večkrat zgodilo, da so nekateri ponudniki uporabili za vzorčne fotografije tiste, ki so jih posneli pri naročniku ter trdili, da so to fotografije njihovih izdelkov, s čimer so zavajali naročnika. Ker naročnik ne more vedeti, kaj bo ponudnik počel s fotografijami, se iz razloga varovanja podatkov in načela ekonomičnosti postopka ni odločil, da dovoli fotografiranje;
- je trditev, da so bile etikete z nekaterih vzorcev porezane, resnična, ni pa bistvena, saj naročnik zahteva blago kot je opredeljeno v razpisni dokumentaciji;
- je dal vlagatelj glede drugega ogleda zelo zavajajočo trditev, saj je bil na prvem ogledu resnično prikazan dežni plašč, na drugem ogledu pa je bila prikazana dežna obleka;
- je glavno merilo za pridobitev naročila cena, ki ponudniku prinese 85 točk. Rok dobave do 7 dni je za vse ponudnike enak in nobenega ne preferira, prinese pa le 10 % točk, kar je po mnenju naročnika zanemarljiv odstotek napram ceni, ki lahko prinese ponudniku kar 85 % vseh možnih točk;
- pri predmetu javnega naročila ne gre za "tipiziran kroj Elektra Celje", temveč v bistvu za tipiziran kroj elektrogospodarskih podjetij v Sloveniji;
- ni res in ni v skladu z načelom ekonomičnosti, da bi moral biti razpis razdeljen na sklope, saj je v trgovini znano dejstvo, da dobi večji popust tisti kupec, ki kupi več in obratno. Naročnik še meni, da vlagatelj zahteva sklope le iz razloga, da bi lahko dosegel čim višjo ceno;
- je trditev, da izdeluje določene artikle le en proizvajalec, za naročnika novost in je ne more potrditi niti je zavreči, saj se ne ukvarja s prodajo teh artiklov, ampak je njihov končni uporabnik. Koliko je pravilnih ponudb pa naročnik ne more vedeti dokler jih ne pregleda;
- glede obutve razpis v nobenem primeru ni diskriminatoren, saj je obutev namenjena za specifično dejavnost, zaradi česar mora biti trpežna, zato je jasno zapisana zahteva po standardu, ki ga mora čevelj izpolnjevati. Standard, ki je predpisan, je minimalen, kombinacija materialov pa je le zaželena in bi jo naročnik najraje imel, saj se je v praksi pokazala kot zelo dobra (kot doslej najboljša, zato naročnik želi imeti takšno sestavo materiala);
- se naročnik ukvarja z deli na elektro napeljavah in distribucijo električne energije, kamor sodi tudi popravilo vodnikov v katerih je električni tok. Zato naročnik zahteva električno neprebojen podplat na čevljih;
- je barva v razpisni dokumentaciji točno navedena, na primer: sivo modra, zraven pa je še dodatek postman blue v oklepaju, ki je pa samo iz razloga, da se ve za kateri odtenek barve gre, v nobenem primeru pa ni ta dodatek naveden za to, da bi preferiral katerega izmed ponudnikov. Poleg tega naročnik ne ve, kateri proizvajalec uporablja tako imenovani "komercialni" izraz "postman blue" za barvo svojega proizvoda, zato mu vlagatelj ne more očitati diskriminatornosti;
- se v primeru, če ponudnik s certifikati izkaže, da je izdelek, ki ga sam ponuja enakovreden ali boljši, ne bo izločil zaradi tega, ker bo imel drugačno sestavo;
- ne kupuje opreme po izdelovalcu, ampak po kvaliteti, ki pa mora biti cenovno ugodna.
Vlagatelj je naročnika z "Obvestilom o nadaljevanju postopka pred Državno revizijsko komisijo", izdanim dne 23. maja 2006, priporočeno na pošto oddanim še istega dne, obvestil, da bo nadaljeval postopek pred Državno revizijsko komisijo.
Naročnik je z dopisom "mnenje o zahtevku za revizijo", številka 7/26067/2006-BP, izdanim dne 25. maja 2006 (v nadaljnjem besedilu: mnenje o zahtevku za revizijo), odstopil vlagateljev zahtevek za revizijo, skupaj z dokumentacijo o oddaji javnega naročila, v odločanje Državni revizijski komisiji. V mnenju o zahtevku za revizijo naročnik v bistvenih točkah smiselno povzema obrazložitev sklepa o zavrnitvi zahtevka za revizijo in pojasnjuje svojo odločitev o tem, zakaj je zavrnil zahtevek za revizijo kot neutemeljen.
Vlagatelj je dne 02. junija 2006 izdal "Dopolnitev vloge za revizijo - zahteva za povračilo stroškov", ki ga je priporočeno oddal na pošto dne 02. junija 2006 (v nadaljnjem besedilu: zahteva za povračilo stroškov). Zahtevo za povračilo stroškov je Državna revizijska komisija prejela dne 05. junija 2006.
Državna revizijska komisija je s ciljem ugotovitve pravilnega dejanskega stanja v predmetni zadevi, skladno z drugim odstavkom 21. člena ZRPJN, za strokovno mnenje zaprosila NARAVOSLOVNOTEHNIšKO FAKULTETO, Oddelek za tekstilstvo, Inštitut za tekstilno in grafično tehnologijo ter oblikovanje, strokovnjaka s področja tekstilne stroke, to je doc. dr. Diano Gregor Svetec, Snežniška 5, 1000 Ljubljana (v nadaljnjem besedilu: strokovnjakinja), za izvedensko mnenje s področja obutvene stroke pa gospoda Jožeta Urankarja, Ulica stare pravde 3, 1000 Ljubljana (v nadaljnjem besedilu: izvedenec). Državna revizijska komisija je strokovnjakinjo imenovala s sklepom številka 018-171/06-31-1580, z dne 05. junija 2006, izvedenca pa s sklepom številka 018-171/06-31-1579, z dne 05. junija 2006. Z istima sklepoma je Državna revizijska komisija od vlagatelja zahtevala, da v roku treh dni od prejema sklepov založi predujma za izvedbo dokazov s strokovnjakinjo s področja tekstilne oziroma izvedencem s področja obutvene stroke, in sicer znesek v višini 400.000,00 SIT (za strokovnjakinjo 200.000,00 SIT in izvedenca 200.000,00 SIT). Vlagatelj je znesek obeh predujmov nakazal na ustrezen račun dne 07. junija 2006, dne 08. junija 2006 pa Državni revizijski komisiji predložil potrdilo o vplačilu. Vlagatelj je istega dne zahteval tudi povračilo stroškov za plačilo predujmov dveh izvedenskih mnenj v skupni višini 400.000,00 SIT.
Državna revizijska komisija je izvedensko mnenje glede obutve, ki ga je izdelal izvedenec Jože Urankar, Ulica stare pravde 3, 1000 Ljubljana, prejela dne 12. junija 2006 (v nadaljnjem besedilu: izvedensko mnenje glede obutve) in ga dne 22. junija 2006 posredovala naročniku in vlagatelju, strokovno mnenje glede tekstila, ki ga je izdelala NARAVOSLOVNOTEHNIšKA FAKULTETA, Oddelek za tekstilstvo, Inštitut za tekstilno in grafično tehnologijo ter oblikovanje, strokovnjakinja s področja tekstilne stroke, to je doc. dr. Diana Gregor Svetec, pa je Državna revizijska komisija prejela dne 30. junija 2006 (v nadaljnjem besedilu: strokovno mnenje glede tekstila) in ga še istega dne posredovala naročniku in vlagatelju.
Državna revizijska komisija je
- dne 30. junija 2006 prejela vlagateljev "Odgovor na izvedensko mnenje glede obutve" z dne 27. junija 2006, v katerem je vlagatelj zapisal, da se z izvedenskim mnenjem glede obutve v celoti strinja,
- dne 05. julija prejela 2006 naročnikov odgovor "pripombe na izvedensko mnenje gospoda izvedenca Jožeta Urankarja, ing.", naročnikov znak 7/37156/2006-BP, z dne 03. julija 2006, v katerem naročnik navaja svoje pripombe na izvedensko mnenje glede obutve in ter dodaja, da je izvedenec sicer podal izjavo, da je opravil izvedenstvo vestno in pošteno ter po svojih najboljših močeh, kar pa ni res! Po mnenju vlagatelja naj bi namreč izvedenec zagrešil bistveno kršitev določb ZPP, ki govori o izvedencih in njihovem delu ter načinu oprave izvedenskega dela,
- dne 06. julija 2006 prejela vlagateljev "Odgovor na izvedensko mnenje glede tekstila", v katerem vlagatelj pojasnjuje, v katerem delu se s strokovnim mnenjem glede tekstila strinja in v katerem delu se z njim ne strinja,
- dne 07. julija 2006 prejela naročnikov "odgovor na izvedensko mnenje gospe izvedenke izr. prof. dr. Diane Gregor Svetec", naročnikov znak 7/38961/2006-BP, z dne 06. julija 2006, v katerem naročnik pojasnjuje, v katerem delu se s strokovnim mnenjem glede tekstila strinja in v katerem delu se z njim ne strinja.
Po pregledu dokumentacije o javnem naročilu, proučitvi utemeljenosti navedb vlagatelja in naročnika, ob upoštevanju prejetega izvedenskega in strokovnega mnenja ter posredovanih ji stališč vlagatelja in naročnika glede izvedenskega mnenja glede obutve ter strokovnega mnenja glede tekstila je Državna revizijska komisija, v skladu s tretjo alineo prvega odstavka 23. člena ZRPJN, odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju obrazložitve tega sklepa.
Državna revizijska komisija kot poseben, neodvisen in samostojen državni organ nadzora nad zakonitostjo postopkov oddaje javnih naročil zagotavlja v skladu s 4. členom ZRPJN pravno varstvo ponudnikov v vseh stopnjah postopkov oddaje javnih naročil. Ponudniki oziroma osebe, ki imajo ali so imele interes za dodelitev naročila in ki verjetno izkažejo, da jim je bila ali da bi jim lahko bila povzročena škoda zaradi ravnanja naročnika, ki se v zahtevku za revizijo navaja kot kršitev naročnika v postopku oddaje javnega naročila, lahko v skladu z 12. členom ZRPJN vložijo zahtevek za revizijo postopka oddaje konkretnega javnega naročila, vložiti pa ga morajo pri naročniku, ki mora v skladu s 16. členom ZRPJN (če so izpolnjene vse procesne predpostavke) meritorno odločiti o zahtevku za revizijo. Postopek revizije postopka javnega naročila pred Državno revizijsko komisijo se nadaljuje na podlagi odstopa zahtevka za revizijo (17. člen ZRPJN).
Državna revizijska komisija je, skladno z navedenim, v konkretnem postopku oddaje javnega naročila tako najprej preverila, ali je zahtevek za revizijo dopusten in ali je vlagatelj aktivno legitimiran za vložitev zahtevka za revizijo. Državna revizijska komisija ugotavlja, da ima vlagatelj kot ponudnik, ki je dvignil razpisno dokumentacijo, skladno z 9. členom ZRPJN interes za dodelitev naročila in je verjetno izkazal, da bi mu bila lahko povzročena škoda zaradi ravnanja naročnika, ki se v zahtevku za revizijo navaja kot kršitev naročnika v postopku oddaje javnega naročila, zato je aktivno legitimiran kot stranka v postopku in upravičen do vložitve zahtevka za revizijo.
Državna revizijska komisija je pri presoji zahtevka za revizijo upoštevala določilo drugega odstavka 19. člena ZRPJN, ki določa, da Državna revizijska komisija odloča v mejah zahtevka za revizijo, ob upoštevanju meja zahtevka za revizijo pa tudi o kršitvah, za katere vlagatelj ni vedel ali ni mogel vedeti, pa so vplivale na odločitev naročnika o dodelitvi naročila. V primeru kršitev temeljnih načel javnega naročanja izvede vse dokaze, za katere meni, da bodo prispevali k razjasnitvi zadeve in k zakoniti in pravilni odločitvi.
Glede posameznih navedb vlagatelja, ki jih je podal v svojem zahtevku za revizijo, Državna revizijska komisija ugotavlja, kakor sledi v nadaljevanju:
1. Revizijske navedbe, zapisane v 1. točki vlagateljevega zahtevka za revizijo
Glede navedb vlagatelja o tem, da je rok za oddajo ponudb izrazito prekratek in v njem ni mogoče pripraviti pravilne ponudbe, Državna revizijska komisija ugotavlja, da 58. člen ZJN-1 določa, da mora rok za predložitev ponudbe ponudniku omogočiti pripravo pravilne ponudbe in da mora pri določanju roka za predložitev ponudbe naročnik predvideti daljši rok, če se za pripravo ponudbe zahteva pregled obsežne razpisne dokumentacije, obširnih tehničnih specifikacij, ogled lokacije in podobno. Dolžina rokov za predložitev ponudb je določena v nadaljnjih členih ZJN-1, medtem ko je v 58. členu ZJN-1 zapisano generično pravilo, da mora rok za predložitev ponudbe omogočiti ponudniku, da pripravi pravilno ponudbo. Zakonski roki za predložitev ponudb so minimalni (najkrajši) roki in ni izključeno, da bi bil zaradi roka, ki bi sicer bil skladen z (na primer) najkrajšim splošnim rokom za predložitev ponudb v odprtem postopku, vložen zahtevek za revizijo, utemeljen na tem, da takšen rok, zaradi obveznosti prilaganja posebnih dokazil, priprave ponudbe in podobno ponudniku ne omogoča, da pripravi pravilno ponudbo. Primerni rok torej ni vedno le minimalni, z zakonom določen rok.
Iz določil prvega odstavka 60. člena ZJN-1 izhaja, da se lahko splošno določen rok za oddajo ponudb v odprtem postopku "nadomesti z dovolj dolgim rokom, ki omogoča pripravo pravilne ponudbe, ki pa mora biti daljši od 36 dni.". Iz določil prvega odstavka 56. člena ZJN-1 v povezavi z računanjem rokov izhaja, da se roki za predložitev ponudbe "štejejo od dneva, ko je naročnik poslal zahtevo za objavo javnega razpisa na enotni informacijski portal Urada za javna naročila. Datum odpošiljatve mora biti naveden v objavi.". Skladno s 109. členom Zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o javnih naročilih, ZJN-1A (Uradni list Republike Slovenije, številka 2/2004), se do vzpostavitve enotnega informacijskega portala Urada za javna naročila obvestila v zvezi z javnimi naročili objavljajo v Uradnem listu Republike Slovenije. Z vpogledom v objavo javnega razpisa gre v konkretnem primeru ugotoviti, da je bila le-ta odposlana v objavo v Uradnem listu Republike Slovenije dne 07. aprila 2006. Ker enotni informacijski portal Urada za javna naročila v času oddaje objave še ni bil vzpostavljen, se rok za predložitev ponudbe šteje od navedenega datuma. Iz razpisne dokumentacije predmetnega postopka oddaje javnega naročila (prvi stavek poglavja "Oddaja ponudbe") in iz objave javnega razpisa (točka "IV.3.3) Rok za sprejemanje ponudb ali prijav za sodelovanje") izhaja, da naj bi rok za predložitev ponudb potekel dne 11. maja 2006 (rok za predložitev ponudb ni potekel, saj je bil pred njegovim potekom vložen obravnavani zahtevek za revizijo).
Ob navedenem Državna revizijska komisija zaključuje, da pri določanju rokov naročnik ni avtonomen, ampak mora upoštevati kogentna pravila zakona, kar pomeni, da je za predložitev ponudb oziroma prijav dolžan določiti (najmanj) minimalne roke, lahko pa določi tudi daljše roke. Pravila o minimalnih rokih so določena izključno v interesu ponudnikov, saj jim omogočajo čas, ki je potreben za to, da pripravijo konkurenčne ponudbe.
Vlagatelj v zahtevku za revizijo navaja, da je bil predmetni javni razpis objavljen v Uradnem listu Republike Slovenije dne 14. aprila 2006, pri čemer je dne 18. aprila 2006 naročnika zaprosil za razpisno dokumentacijo, prejel pa jo je dne 20. aprila 2006. Vlagatelj poudarja, da je rok za oddajo ponudb izrazito prekratek iz razlogov:
- ker je bil prvi sestanek s ponudniki - ogled vzorcev in krojev organiziran dne 26. maja 2006, drugi sestanek s ponudniki pa šele dne 05. maja 2006, kar je šesti dan pred oddajo ponudb;
- prostih prazničnih dni (od objave do oddaje ponudbe je bilo po njegovem mnenju na voljo le 14 delovnih dni);
- ker je pravilna priprava ponudbe izredno zahtevna in zahteva veliko časa, saj je potrebno k ponudbi predložiti za vsak izdelek veliko tehnične dokumentacije (tehnični list izdelka, navodila za uporabo, originalno izjavo o skladnosti uvoznika in proizvajalca, certifikat, vzorec izdelka, za nekatere izdelke pa tudi tehnične liste za material in vzorec materiala);
- ker so zahtevani artikli večinoma izdelani v tujini, izdelava tipskega kroja v tujini pa traja minimalno od 30 do 60 dni.
Naročnik je razloge, s katerimi vlagatelj utemeljuje svojo zahtevo po podaljšanju roka za predložitev ponudb, zavrnil z utemeljitvijo, da se preostalim ponudnikom, ki so dvignili razpisno dokumentacijo, rok za oddajo ponudb ni zdel prekratek. Naročnik še dodaja, da pa naj, v kolikor pa rok vseeno ni dovolj dolg, Državna revizijska komisija odloči, kakšen naj bo minimalni rok, ki naj ga naročnik postavi kot skrajni rok za pripravo ponudb.
Državna revizijska komisija glede razlogov, s katerimi vlagatelj utemeljuje svojo zahtevo po podaljšanju roka za predložitev ponudb, ugotavlja, da so nekateri subjektivne, drugi pa objektivne narave. Državna revizijska komisija ob tem poudarja, da se primernost roka ne presoja glede konkretnega ponudnika, ampak po objektivnih merilih, zato je presojala le slednja. Državna revizijska komisija se je zato najprej opredeljevala do vlagateljevih navedb, povezanih z naročnikovima sestankoma, na katerih so si imeli ponudniki možnost ogledati vzorce varovalne opreme, kakršno želi kupiti naročnik.
Naročnik je pod poglavjem "Sestanek s ponudniki" v prvem odstavku razpisne dokumentacije zapisal: "Naročnik namerava organizirati sestanek s ponudniki dne 26.4.2006 in dne 5.5.2006 ob 9.00 uri"â?? Državna revizijska komisija ugotavlja, da med strankama tega revizijskega postopka ni spora glede tega, katerega dne sta bila organizirana sestanka, na katerih so si imeli ponudniki možnost ogledati vzorce varovalne opreme, kakršno želi kupiti naročnik. Tako vlagatelj kot tudi naročnik se strinjata, da je prvi sestanek med naročnikom in ponudniki potekal dne 26. aprila 2006, drugi pa dne 05. maja 2006. Razpisna dokumentacija v nadaljevanju v drugem stavku prvega odstavka pod poglavjem "Sestanek s ponudniki" glede vsebine oziroma tematike omenjenih sestankov določa: "Ponudniki si bodo lahko ogledali vzorce varovalne opreme, kakršne (namesto besede "kakršne" bi morala biti pravilno zapisana beseda "kakršno", saj naročnik kupuje opremo in ne vzorcev; opomba Državne revizijske komisije) želi kupiti naročnik.". Naročnik v svojem dopisu "dodatna pojasnila", številka 7/23055/2006-Mi/Kl, z dne 24. aprila 2006, v povezavi s tem navaja, da je bil drugi sestanek med naročnikom in ponudniki, ki je potekal dne 05. maja 2006, namenjen ponudnikom, ki bodo dvignili razpisno dokumentacijo po 26. aprilu 2006, namen obeh sestankov pa je enak. Kljub navedenemu pojasnilu naročnika Državna revizijska komisija ugotavlja, da drugi sestanek ni bil namenjen zgolj ponudnikom, ki so dvignili razpisno dokumentacijo po 26. aprilu 2006, saj je naročnik na drugem sestanku pokazal več (dodatnih pet) vzorcev (naročnik navedeni trditvi vlagatelja namreč ni ugovarjal) oziroma druge vzorce (v sklepu o zavrnitvi zahtevka za revizijo je naročnik izrecno priznal, da je bil na prvem ogledu prikazan dežni plašč, na drugem pa dežna obleka), kar pomeni, da bi ob nasprotni razlagi naročnik kršil načelo enakopravnosti ponudnikov. Povedano z drugimi besedami: Če bi bil drugi sestanek dejansko namenjen le ponudnikom, ki so dvignili razpisno dokumentacijo po 26. aprilu 2006, bi moral naročnik, v skladu z načelom enakopravnosti ponudnikov, na njem prikazati iste vzorce, ki so bili ponudnikom prikazani že na prvem sestanku, ter isto število teh vzorcev.
Naročnik je v razpisni dokumentaciji pod poglavjem "Oddaja ponudbe" v drugem odstavku izrecno zapisal, da mora biti ponudba predložena v dveh ločenih delih, pri čemer mora drugi del ponudbe vsebovati oznako "OVO 2 - vzorci". Glede vzorcev je naročnik v navedenem delu razpisne dokumentacije v tretjem odstavku zapisal še sledeče: "V ponudbenem paketu OVO 2 - vzorci mora ponudnik dostaviti v kartonasti škatli ločeno pakirane vzorce, na vsakem ovitku vzorca mora biti označba ponudnika. Vsako oblačilo mora imeti našitek z oznako velikosti in oznako glede surovinske sestave materiala. Pri oblačilih mora biti priložen vzorec izvezenega oz. odtisnjenega znaka naročnika.". Iz tehničnih zahtev za vsak posamezni artikel osebne varovalne opreme nadalje izhaja tudi naročnikova zahteva, ki določa: "K ponudbi mora biti priložen vzorec ponujenega artikla, ki mora ustrezati tehničnim zahtevam. V primeru, da vzorec ni predložen,oziroma ne ustreza tehničnim zahtevam, se ponudba izloči.".
V povzetku navedenega gre ugotoviti, da je bilo ponudnikom od dne, ko je pričel teči rok za predložitev ponudb, pa do dne, ko je rok za predložitev ponudb iztekel, za pripravo ponudbe na voljo 34 dni, kar je manj, kot zahteva prvi odstavek 60. člena ZJN-1 (rok za predložitev ponudb mora biti daljši od 36 dni). Naročnik navedeno dejstvo tudi sam priznava, kar izhaja iz prve strani obrazložitve sklepa o zavrnitvi zahtevka za revizijo, v kateri je naročnik zapisal: "Poleg tega je od oddaje naročila za objavo razpisa oddaje javnega naročila pa do dne, ko bi se ponudbe odpirale minilo 34 dni"â?? Ker naročnik obenem ni uspel izkazati razlogov za skrajšanje roka za oddajo ponudb na manj kot 36 dni (naročnik namreč ni uspel izkazati okoliščin iz 64.a člena ZJN-1, ravno tako pa ni uspel izkazati, da je upošteval okoliščine iz 64.b člena ZJN-1), gre ugotoviti, da rok za oddajo ponudb v predmetnem postopku oddaje javnega naročila ni bil določen v skladu z ZJN-1, s tem povezane revizijske navedbe vlagatelja pa so utemeljene. Naročnik v svojem sklepu o zavrnitvi zahtevka za revizijo sicer resda pojasnjuje, da je v razpisni dokumentaciji vsak kos opreme tako podrobno opisan, da je že laiku jasno, kaj želi naročnik kupiti, vendar pa Državna revizijska komisija ocenjuje, da bi se naročnik, v kolikor bi bilo temu res tako, v razpisni dokumentaciji ne zavezal, da bo ponudnikom pokazal vzorce varovalne opreme, kakršno želi kupiti. Ker si ponudniki niti na zadnjem sestanku, dne 05. maja 2006, niso mogli ogledati (vseh) vzorcev, že samo iz navedenega razloga v postavljenem roku niso mogli pripraviti pravilne ponudbe (pripraviti vzorcev in k ponudbi obenem za vsak izdelek posebej predložiti potrebno tehnično dokumentacijo, ki je vezana na sam ponujeni artikel). Državna revizijska komisija ob tem ugotavlja, da daje tudi strokovno mnenje glede tekstila v povezavi z navedenim vprašanjem zelo jasen odgovor, saj je strokovnjakinja zapisala: "Zgolj na podlagi zahtevanih standardov in opisov, ki so navedeni pri posameznem artiklu v tehničnih zahtevah za osebno varovalno opremo se lahko izdela le poljuben vzorec posameznega oblačila iz zahtevane tkanine, kjer sta kroj in izdelava oblačila poljubno izbrana, ne more pa se izdelati vzorca, ki bi imel natančno določen, predpisan kroj (Tipiziran Elektro Celje).
Tehnične zahteve naročnika v razpisni dokumentaciji niso dovolj natančne, da bi lahko povprečni ponudnik (proizvajalec vzorcev) na podlagi njih pripravil ustrezne vzorce zahtevane osebne varovalne opreme." Takšnega zaključka ne spremeni niti dejstvo, da bi si ponudniki, po navedbi naročnika, lahko kroj ogledali po predhodnem dogovoru v službi varnosti in zdravja pri delu naročnika, saj naročnik v sklepu o zavrnitvi zahtevka za revizijo obenem sam priznava, da nekaterih vzorcev (na sestankih) ni pokazal, ker jih v danem trenutku ni imel na razpolago, ker so bili porabljeni. Možnost, da bi rok za predložitev ponudb ne bil dovolj dolg za pripravo pravilne ponudbe, pa posredno vidi tudi naročnik, ko v svojem sklepu o zavrnitvi zahtevka za revizijo navaja: "V kolikor pa navedeni rok 34 dni, kolikor ga je dal na razpolago naročnik ni dovolj dolg, pa naj Državna revizijska komisija odloči, kakšen naj bo minimalni rok, ki naj ga naročnik postavi kot skrajni rok za pripravo in oddajo ponudb."
V zvezi s predlogom naročnika, da â??"naj Državna revizijska komisija odloči, kakšen naj bo minimalni rok, ki naj ga naročnik postavi kot skrajni rok za pripravo in oddajo ponudb", Državna revizijska komisija poudarja, da ima zgolj kasatorična pooblastila (ne pa tudi reformatoričnih), kar pomeni, da lahko ugotovi (ne)zakonitost naročnikovega ravnanja, ne more pa nadomestiti naročnikovih odločitev ali ravnanj.
2. Revizijske navedbe, zapisane v 2. točki vlagateljevega zahtevka za revizijo
Glede navedb vlagatelja o tem, da
- je bilo na prvem ogledu, to je na sestanku s ponudniki dne 26. aprila 2006, le 14 vzorcev izmed razpisanih 29 artiklov,
- je zahtevo, da si vlagatelj želi ogledati tudi preostale vzorce, naročnik zavrnil,
Državna revizijska komisija ugotavlja, da iz razpisne dokumentacije predmetnega postopka oddaje javnega naročila (drugi stavek prvega odstavka poglavja "Sestanek s ponudniki") izhaja sledeče: "Ponudniki si bodo lahko ogledali vzorce varovalne opreme, kakršne želi kupiti naročnik." Ker se navedeni drugi stavek prvega odstavka poglavja "Sestanek s ponudniki" nanaša na predhodni stavek, ki govori o tem, da naročnik namerava organizirati sestanek s ponudniki dne 26. aprila 2006 (in dne 05. maja 2006), Državna revizijska komisija ugotavlja, da bi naročnik moral omogočiti ponudnikom, da si na sestanku dne 26. aprila 2006 (in dne 05. maja 2006) lahko ogledajo vzorce varovalne opreme, kakršne želi kupiti naročnik. Da na sestanku s ponudniki, organiziranem dne 26. aprila 2006, ponudnikom na ogled zares niso bili na voljo vsi vzorci varovalne opreme, naročnik tudi sam ugotavlja v svojem sklepu o zavrnitvi zahtevka za revizijo v tem delu, ko pravi: "Res je, da ni bilo vseh 29 vzorcev, ki se nabavljajo. Ni pa jih bilo iz razloga, ker jih naročnik ni imel v danem trenutku na razpolago, ker so bili porabljeni. V razpisni dokumentaciji je vsak kos opreme tako podrobno opisan, da je jasno že laiku, kaj želi naročnik kupiti, kaj šele izkušenemu ponudniku, ki ima s tem večletno prakso in mu morajo biti razmere na trgu jasne do potankosti"â?? Glede na doslej zapisano Državna revizijska komisija ugotavlja, da so navedbe vlagatelja v tem delu zahtevka za revizijo utemeljene, saj naročnik na sestanku s ponudniki, organiziranem dne 26. aprila 2006, ponudnikom ni omogočil ogleda vseh vzorcev varovalne opreme, ki je predmet predmetnega javnega razpisa. Navedenega zaključka ne more spremeniti niti pojasnilo naročnika, da vzorcev ni "bilo iz razloga, da jih naročnik ni imel v danem trenutku na razpolago", saj gre za subjektivno okoliščino naročnika, niti navedba naročnika, da je v razpisni dokumentaciji vsak kos opreme tako podrobno opisan, da je že laiku jasno, kaj želi naročnik kupiti, kaj šele izkušenemu ponudniku, ki ima s tem večletno prakso (to je vlagatelju; navedba Državne revizijske komisije). Državna revizijska komisija ob slednjem poudarja, da je na področju javnega naročanja eno od temeljnih načel načelo enakopravnosti ponudnikov, ki določa, da mora naročnik zagotoviti, da med ponudniki v vseh elementih in fazah postopka oddaje javnega naročila ni razlikovanja. Naročnik mora zagotoviti, da ne ustvarja okoliščin, ki pomenijo krajevno, predmetno ali osebno diskriminacijo ponudnikov ali diskriminacijo, ki izvira iz klasifikacije dejavnosti, ki jo opravlja ponudnik. Skladno z navedenim je bil naročnik dolžan vsem ponudnikom omogočiti ogled vzorcev varovalne opreme. Državna revizijska komisija še dodaja, da bi naročnik, v kolikor bi bil v razpisni dokumentaciji vsak kos opreme resnično tako podrobno opisan, da bi bilo že laiku jasno, kaj želi naročnik kupiti, naročnik v razpisni dokumentaciji ne določil, da si bodo ponudniki lahko ogledali vzorce varovalne opreme, kakršno želi kupiti naročnik.
Glede navedb vlagatelja o tem, da mu na ogledu vzorcev niso dovolili fotografirati, prepoved fotografiranja pa je, glede na to, da so bili na ogledu predstavljeni tipizirani kroji naročnika in da na voljo ni bilo nikakršnih tehničnih skic, ki bi mu bile v pomoč pri izdelavi vzorcev in kasneje pri izdobavi, popolnoma neutemeljena, je Državna revizijska komisija svoje stališče zavzela v nadaljevanju obrazložitve tega sklepa in ga združila z obrazložitvijo revizijskih navedb, zapisanih v 5. točki vlagateljevega zahtevka za revizijo.
Glede navedb vlagatelja o tem, da so bile iz večine vzorcev odstranjene vse etikete o vzdrževanju, proizvajalcu, podatkih o standardih, katerim izdelek ustreza, sestavi in ostalih podatkih, zaradi česar vlagatelj ni mogel preveriti, ali vzorci res izpolnjujejo zahteve iz razpisne dokumentacije, Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik na tretji strani sklepa o zavrnitvi zahtevka za revizijo zapisal sledeče: "Trditev, da so bile porezane etikete z vzorcev je resnična, ni pa bistvena, saj naročnik zahteva blago kot je opredeljeno v razpisni dokumentaciji. Podkrepitev je v tem, da etikete niso bile odstranjene z vseh izdelkov ampak le iz nekaterih." Na podlagi navedenega Državna revizijska komisija zaključuje, da med strankama ni spora o tem, da so bile etikete z nekaterih vzorcev dejansko odstranjene, temveč je spor le v tem, ali
- vlagatelj zaradi odstranjenih etiket o vzdrževanju, proizvajalcu, podatkih o standardih, katerim izdelek ustreza, sestavi in ostalih podatkih zares ni mogel preveriti, ali vzorci res izpolnjujejo zahteve iz razpisne dokumentacije;
- je naročniku v zvezi z njihovo odstranitvijo mogoče očitati kršitev določil razpisne dokumentacije oziroma pozitivne zakonodaje na področju javnih naročil.
Državna revizijska komisija ugotavlja, da naročnikova razpisna dokumentacija v drugem stavku prvega odstavka pod poglavjem "Sestanek s ponudniki" določa: "Ponudniki si bodo lahko ogledali vzorce varovalne opreme, kakršne (namesto besede "kakršne" bi morala biti pravilno zapisana beseda "kakršno", saj naročnik kupuje opremo in ne vzorcev; opomba Državne revizijske komisije) želi kupiti naročnik.". Smiselno povsem enaka določba izhaja tudi iz naročnikovega dopisa "dodatna pojasnila", številka 7/23055/2006-Mi/Kl, z dne 24. aprila 2006, v katerem je ob koncu zapisal: "Namen obeh sestankov je enak, torej ogled vzorcev varovalne opreme, kakršno želi kupiti naročnik." Iz navedenih določb razpisne dokumentacije je razvidno, da bodo ponudnikom na ogledu prikazani vzorci varovalne opreme, kakršno želi kupiti naročnik, torej vzorci varovalne opreme, po kateri naročnik izraža svoje hotenje, da jo dobi. Vzorcev naročnik ponudnikom torej ni pokazal le zaradi obvestila in da bi ti približno ugotovili lastnosti varovalne opreme, temveč je želel (hotel) ustreznost varovalne opreme z vzorcem. Navedeno dodatno potrjuje tudi tretji stavek prvega odstavka na tretji strani sklepa o zavrnitvi zahtevka za revizijo, koder je naročnik zapisal: "Vse zahteve, ki jih je naročnik navedel v razpisni dokumentaciji so plod njegovih dolgoletnih izkušenj in spoznanj, kaj je za njega oz. za njegove zaposlene najboljše, saj je temeljni namen osebne varovalne opreme v tem, da varuje zdravje uporabnikov te opreme." Če bi namreč naročnik dejansko želel ponudnikom pokazati vzorce varovalne opreme zgolj zaradi obvestila (da bi ponudniki približno ugotovili lastnosti varovalne opreme), bi to moral jasno navesti v svoji razpisni dokumentaciji, tako pa je zapisal, da so zahteve, ki jih je naročnik navedel v razpisni dokumentaciji, plod njegovih dolgoletnih izkušenj in spoznanj, kaj je za njega oziroma za njegove zaposlene najboljše. Slednje v povezavi z dejstvom, da je naročnik v razpisni dokumentaciji zapisal, da bodo ponudnikom na ogledu prikazani vzorci varovalne opreme, kakršno želi kupiti naročnik, vodi k zaključku, da so bili (oziroma bi morali biti) na ogledu prikazani vzorci varovalne opreme, po kateri naročnik izraža svoje hotenje, da jo dobi, ne pa vzorci varovalne opreme, prikazani zgolj zaradi obvestila (da bi ponudniki približno ugotovili lastnosti varovalne opreme). Vzorec je namreč stvar, ki mora, skladno z zapisanim, v konkretnem javnem naročilu ustrezati zahtevam iz razpisne dokumentacije in katere lastnosti oziroma značilnosti se posnemajo.
Prvi odstavek 23. člena ZJN-1 določa, da mora naročnik pripraviti tako razpisno dokumentacijo, da bo ponudnik na njeni osnovi lahko pripravil pravilno ponudbo. Glede na to, da je naročnik želel (hotel) ustreznost varovalne opreme z vzorci, Državna revizijska komisija ugotavlja, da bi moral naročnik ponudnikom omogočiti, da (s pomočjo etiket) preverijo, ali vzorci izpolnjujejo zahteve iz razpisne dokumentacije, saj bi ponudniki le na takšen način lahko na njeni osnovi pripravili pravilno ponudbo. Navedenega zaključka Državne revizijske komisije ne more spremeniti niti navedba naročnika na tretji strani sklepa o zavrnitvi zahtevka za revizijo, koder je zapisal sledeče: "Kakšno opremo je imel naročnik pred predmetnim naročilom in zahtevami v njem pa ni bistveno za ponudnike, ampak je bistveno to, kaj se sedaj zahteva, zato bi bilo preverjanje zahtev iz razpisne dokumentacije in opreme, ki je bila prikazana na ogledih, ali ustreza zahtevam iz razpisa čista izguba časa, ki se lahko porabi za kaj bolj pametnega, npr. za pripravo ponudbe, kot jo zahteva naročnik." V skladu z navedenim je Državna revizijska komisija vlagateljevemu zahtevku za revizijo v tem delu ugodila.
3. Revizijske navedbe, zapisane v 3. točki vlagateljevega zahtevka za revizijo
Vlagatelj v 3. točki zahtevka za revizijo navaja, da si je bilo na drugem sestanku s ponudniki, ki je bil sicer (skladno z odgovorom naročnika z dne 26. aprila) namenjen ponudnikom, ki so dvignili razpisno dokumentacijo po 26. aprilu 2006, možno ogledati dodatnih pet vzorcev, torej skupaj 19 od 29-ih, pri čemer sta le dva izmed petih novih vzorcev ustrezala zahtevam iz razpisne dokumentacije. Vlagatelj nadalje še navaja, da pomeni takšno prikazovanje vzorcev, ki niso skladni z razpisno dokumentacijo in različni na prvem in drugem ogledu, zmedo, saj ponudniki (vključno z vlagateljem) ne vedo, kaj naročnik v resnici želi. Ob zapisanem Državna revizijska komisija ponovno ugotavlja, da je naročnik v svojem dopisu "dodatna pojasnila", številka 7/23055/2006-Mi/Kl, z dne 24. aprila 2006, zapisal, da je bil drugi sestanek med naročnikom in ponudniki, ki je potekal dne 05. maja 2006, namenjen ponudnikom, ki bodo dvignili razpisno dokumentacijo po 26. aprilu 2006, namen obeh sestankov pa je enak. Kljub navedenemu pojasnilu naročnika Državna revizijska komisija ugotavlja, da drugi sestanek ni bil namenjen zgolj ponudnikom, ki so dvignili razpisno dokumentacijo po 26. aprilu 2006, saj je naročnik na drugem sestanku pokazal več (dodatnih pet) vzorcev (naročnik namreč navedeni trditvi vlagatelja ni ugovarjal) oziroma druge vzorce (v sklepu o zavrnitvi zahtevka za revizijo je naročnik izrecno priznal, da je bil na prvem ogledu prikazan dežni plašč, na drugem pa dežna obleka), kar pomeni, da bi ob nasprotni razlagi naročnik kršil načelo enakopravnosti ponudnikov. Povedano z drugimi besedami: Če bi bil drugi sestanek dejansko namenjen le ponudnikom, ki so dvignili razpisno dokumentacijo po 26. aprilu 2006, bi moral naročnik, v skladu z načelom enakopravnosti ponudnikov, na njem prikazati iste vzorce, ki so bili ponudnikom prikazani že na prvem sestanku, ter isto število teh vzorcev.
Vlagatelj v svojem zahtevku za revizijo pod 3. točko še navaja, da je vzorec "škornji zaščitni", ki so v razpisni dokumentaciji zavedeni pod številko 4, bistveno odstopal od zahtev v razpisni dokumentaciji, saj so bili prikazani škornji s standardom EN347 04, v dokumentaciji pa se zahtevajo škornji EN345 S5, kar so škornji s popolnoma drugačnimi zahtevami. Naročnik v svojem sklepu o zavrnitvi zahtevka za revizijo na strani 3 (tretji odstavek) odgovarja, da "želi takšne škornje, kot jih je opredelil v razpisni dokumentaciji. Standard ki je zraven naveden pa predstavlja minimum katerega je naročnik sprejel." Državna revizijska komisija ob predhodni ugotovitvi, da so bili (oziroma bi morali biti) na ogledu prikazani vzorci varovalne opreme, po kateri naročnik izraža svoje hotenje, da jo dobi, ne pa vzorci varovalne opreme, prikazani zgolj zaradi obvestila (da bi ponudniki približno ugotovili lastnosti varovalne opreme), ugotavlja, da je naročnik s tem, ko je na sestanku dne 05. maja 2006 prikazoval vzorce, ki niso skladni z razpisno dokumentacijo ("škornji zaščitni", v razpisni dokumentaciji zavedeni pod številko 4), kršil prvi odstavek 23. člena ZJN-1, ki določa, da mora naročnik pripraviti tako razpisno dokumentacijo, da bo ponudnik na njeni osnovi lahko pripravil pravilno ponudbo. Skladno z navedenim je Državna revizijska komisija vlagateljevemu zahtevku za revizijo v tem delu ugodila.
Vlagatelj nadalje v svojem zahtevku za revizijo pod 3. točko navaja, da so se nekateri izmed vzorcev razlikovali glede na vzorce, prikazane na prvem ogledu. Kot primer za to vlagatelj navaja izdelek pod številko 17, "plašč dežni zaščitni", ki naj bi bil na prvem ogledu prikazan v barvi temno modra (navy), na drugem ogledu pa v barvi sivo-modra (postman blue). Naročnik na navedbo vlagatelja v tem delu odgovarja, da je vlagateljeva trditev zavajajoča. Naročnik meni, da si očitno vlagatelj ni dobro ogledal, kaj je bilo prikazano ali pa ne loči med posameznimi kosi opreme, saj je bil na prvem ogledu resnično prikazan dežni plašč, na drugem ogledu pa je bila prikazana dežna obleka, ki je bistveno drugačna po izgledu kot dežni plašč. Državna revizijska komisija ob izpostavljenem vprašanju poudarja, da odloča na podlagi zahtevka za revizijo in v njegovih mejah, zato so lahko predmet njene meritorne presoje le konkretizirane kršitve. Vlagatelj mora, skladno z določili 7. in 212. člena Zakona o pravdnem postopku (Uradni list Republike Slovenije, številka 26/1999, 96/2002, 58/2003, 2/2004, 69/2005, 90/2005 in 43/2006; v nadaljevanju: ZPP), katerega določbe se v reviziji postopkov oddaje javnih naročil in v drugih postopkih, urejenih z ZRPJN, smiselno uporabljajo glede vprašanj, ki jih ZRPJN ne ureja, zatrjevati dejstva, iz katerih izvirajo domnevne kršitve, ponuditi pa mora tudi dokaze, na podlagi katerih je taka dejstva mogoče ugotoviti. Gre za tako imenovano pravilo o povezanosti trditvenega in dokaznega bremena, v zvezi s katerim posledice nedokazanosti nekega dejstva prizadenejo tisto stranko, ki mora dejstvo, glede na normo materialnega prava, zatrjevati in dokazati. Upoštevaje zapisano Državna revizijska komisija ugotavlja, da na podlagi tako splošno formulirane in nedokazane navedbe v zahtevku za revizijo (v tem delu) ni mogoče ugotoviti kršitev naročnika v predmetnem postopku oddaje javnega naročila.
4. Revizijske navedbe, zapisane v 4. točki vlagateljevega zahtevka za revizijo
Vlagatelj v 4. točki zahtevka za revizijo navaja, da merila rok dobave do 7 dni, ki ima težo 10 točk (od skupnih 100), realno ni mogoče doseči iz naslednjih razlogov: 1. gre za specifične izdelke, ki se proizvajajo v tujini; 2. za veliko izdelkov je predviden tipiziran kroj Elektro Celje, kar pomeni, da gre za izdelke, narejene po naročilu, za katere je potrebno pripraviti kroje, pridobiti materiale in izdelke tudi izdelati in dobaviti. Po mnenju vlagatelja roka 7 dni ni mogoče doseči, razen na podlagi predhodnih dogovorov, kar pa je nezakonito. Glede na navedeno je po mnenju vlagatelja tovrstno merilo diskriminatorno, saj preferira že obstoječega ponudnika in ne daje novim ponudnikom enakih možnosti. Po mnenju vlagatelja tako lahko le obstoječi ponudnik zagotovi rok dobave manj kot 7 dni, pa še to le na podlagi predhodnih dogovorov. Vlagatelj še meni, da tako kratek rok dobave ni potreben, prav tako pa navaja, da je nekatero blago izrazito sezonsko, tako, da je javno naročilo vezano za dobave v naslednjem letu. Naročnik postavljeno merilo rok dobave (do 7 dni) pojasnjuje na način, da merilo rok dobave (do 7 dni) prinese ponudniku le 10 % točk, kar je zanemarljiv odstotek napram ceni, ki lahko prinese ponudniku kar 85 % vseh možnih točk (zadnji odstavek na tretji strani sklepa o zavrnitvi zahtevka za revizijo). 7 dnevni rok dobave je za vse ponudnike povsem enak in ne preferira nobenega izmed ponudnikov. Naročnik ne zahteva, da mu je vsa varovalna oprema dostavljena naenkrat in v enkratni dobavi, ampak jo bo naročal sproti, ko jo bo potreboval. Vsekakor je po mnenju naročnika logično, da ne bo nabavljal zimskih stvari maja ali junija, ampak v jesenskem času, saj gre za sezonsko oblačilo. Naročnik še dodaja, da se vlagatelj z omenjanjem predhodnih dogovorov spušča na zelo občutljivo področje, ki lahko privede do kazenskega pregona, saj brez dokazov le natolcuje in namiguje na takšno početje naročnika.
Ob zapisanem Državna revizijska komisija ugotavlja, da je vlagatelj v svojem dopisu "Vloga za dodatna pojasnila za javno naročilo JN 11/06 za nabavo osebne varovalne opreme", izdanem dne 21. aprila 2006 (v nadaljnjem besedilu: zahteva za dodatna pojasnila), katerega je naročnik prejel še isti dan (navedeno izhaja iz njegove prejemne štampiljke), naročniku zastavil sledeče vprašanje: "1. Zakaj je rok dobave, ki omogoča max. število točk samo sedem dni"". Naročnik je s svojim pisnim odgovorom "dodatna pojasnila", naročnikov znak 7/23055/2006-Mi/Kl, izdanim dne 24. aprila 2006 (v nadaljnjem besedilu: pisni odgovor na zahtevo za dodatna pojasnila), vlagatelju na njegovo zahtevo za dodatna pojasnila odgovoril na sledeč način: "Ker je zaradi gospodarnosti in racionalnosti ravnanja ter naravo dela naročnika, vezano na sukcesivno dobavo blaga, v interesu naročnika, da blago dobi čim prej. Rok dobave je usklajen s poslovno politiko podjetja."
ZJN-1 v 50. členu določa sledeče: "(2) Merila, po katerih naročnik izbira najugodnejšo ponudbo, morajo biti v razpisni dokumentaciji opisana in ovrednotena. Merila ne smejo biti diskriminatorna in morajo biti smiselno povezana z vsebino javnega naročila in morajo prispevati k nediskriminatornemu razvrščanju ponudb. (3) Naročnik mora v razpisni dokumentaciji navesti, opisati in ovrednotiti vnaprej vsa merila za oddajo, ki jih bo uporabil, v vrstnem redu od najpomembnejšega do najmanj pomembnega. Po objavi naročila ali oddaji povabila v omejenem postopku naročnik ne sme več spreminjati meril. (4) Pri ocenjevanju ponudb mora naročnik uporabiti le tista merila, ki so bila objavljena v razpisni dokumentaciji in način, kot so bila opisana in vrednotena. Naročnik ne sme uporabiti nobenega merila, ki ni bilo navedeno v razpisni dokumentaciji." Naročnikova razpisna dokumentacija v povezavi z navedenim določa sledeče: "Pri ocenjevanju pravilnih ponudb bodo upoštevana naslednja merila:
1. CENA brez DDV 85 točk
Maksimalno število točk (85) dobi ponudnik, ki bo imel najnižjo skupno ponudbeno vrednost. Vsak % višje skupne ponudbene vrednosti pomeni -2 točki.
2. ROK DOBAVE 10 točk
Maksimalno število točk (10) dobi ponudnik, ki bo imel rok dobave do 7 dni, za rok dobave od 8 do 15 dni dobi ponudnik 5 točk, za rok dobave nad 15 dobi ponudnik 0 točk.
3. ISO STANDARD 9001:2000 5 točk
Ponudnik, ki ima ISO standard 9001:2000 dobi 5 točk.
Maksimalno število doseženih točk je 100."
Državna revizijska komisija ugotavlja, da je določitev meril in njihovo vrednotenje ena najpomembnejših sestavin postopka oddaje javnega naročila. Merila in njihovo vrednotenje ponudnikom vnaprej povedo, kateri elementi v ponudbah, ki presegajo zahtevane, bodo vplivali na izbiro najugodnejše ponudbe. Namen vnaprejšnje določitve, opisa in ovrednotenja ponudb je v tem, da se ponudniki seznanijo z bodočim ocenjevanjem ponudb in da skladno s tem pripravijo svoje ponudbe, hkrati pa lahko vsak izmed ponudnikov po sprejemu odločitve o oddaji javnega naročila preveri, ali je naročnik opravil oceno ponudb skladno z vnaprej opredeljenimi merili. Le na ta način lahko ponudniki pripravijo ne samo pravilno, temveč tudi konkurenčno ponudbo, torej takšno, ki kar najbolj ustreza ekonomskim pričakovanjem naročnika.
51. člen ZJN-1 dopušča naročniku možnost izbire med merilom za ocenitev ponudbe "ekonomsko najugodnejša ponudba" in merilom "najnižja cena". Merilo "ekonomsko najugodnejša ponudba", katerega je naročnik očitno v konkretnem postopku izbral, predstavlja v skladu z drugim odstavkom 51. člena ZJN-1 tako imenovani nabor meril, ki so v citiranem odstavku našteta primeroma. Dopustnost merila "rok dobave" gre razbrati že iz prve točke drugega odstavka 51. člena ZJN-1, ki navaja merilo "datum dobave ali zaključka del". ZJN-1 nikjer ne predpisuje, kakšno težo (ponder) mora imeti posamezno merilo znotraj merila "ekonomsko najugodnejša ponudba". Naročnik je torej pri izbiri meril načeloma avtonomen. Avtonomija naročnika pri določanju meril v smislu vsebine, teže in podobno pa ni absolutna, saj je naročnik pri določanju le-teh omejen na spoštovanje načela gospodarnosti in učinkovitosti porabe javnih sredstev (4. člen ZJN-1), načela zagotavljanja konkurence med ponudniki (5. člen ZJN-1) ter načela enakopravnosti ponudnikov (7. člen ZJN-1) kot temeljnih načel javnega naročanja. Skladno z določili ZJN-l je torej naročniku samemu prepuščena določitev in oblikovanje meril, naročnik pa je pri določanju meril omejen tudi z določilom 50. člena ZJN-l, ki med drugim določa, da merila ne smejo biti diskriminatorna in morajo biti smiselno povezana z vsebino javnega naročila ter morajo prispevati k nediskriminatornemu razvrščanju ponudb. Merilo je torej diskriminatorno, kadar se ponudbe razvrščajo na podlagi razlogov, ki niso objektivno opravičljivi. Presoja o tem, kateri razlogi so oziroma niso objektivno opravičljivi je odvisna od okoliščin vsakega konkretnega postopka oddaje javnega naročila posebej, saj se nanašajo na predmet (vsebino), obseg samega posla, razmere na trgu in tako dalje.
Državna revizijska komisija ob zapisanem ugotavlja, da vlagatelj v svojem zahtevku za revizijo na strani 3/7 in 4/7 izpodbija le merilo "rok dobave" do 7 dni, za katerega ponudnik, ki ga ponudi, skladno z naročnikovo razpisno dokumentacijo prejme 10 točk. Vlagatelj namreč v svojem zahtevku za revizijo navaja le: "10 točk je možno pridobiti, če ponudnik ponudi rok dobave do 7 dni. Ta rok realno ni mogoče doseči zaradi naslednjih razlogov:"â??, in "Zaradi navedenega, roka 7 dni ni mogoče doseči"â??, iz česar je potrebno zaključiti, da vlagatelj ne izpodbija merila "rok dobave" od 8 do 15 dni, za katerega ponudnik, ki ga ponudi, skladno z naročnikovo razpisno dokumentacijo prejme 5 točk, niti merila "rok dobave" nad 15 dni, za katerega ponudnik, ki ga ponudi, skladno z naročnikovo razpisno dokumentacijo prejme 0 točk.
Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik v konkretnem javnem naročilu znotraj merila "ekonomsko najugodnejša ponudba" podelil merilu "cena brez DDV" težo 85 %, merilu "rok dobave" težo 10 % in merilu "ISO standard 9001:2000" težo 5 %. Država revizijska komisija posledično ugotavlja, da je naročnik v konkretnem primeru dal prevladujočo težo merilu "cena brez DDV". "Cena brez DDV" je torej v konkretnem primeru še vedno odločujoča oziroma prevladujoča pri izbiri najugodnejše ponudbe. V posledici te ugotovitve torej ni mogoče govoriti o preveliki teži merila "rok dobave" (do 7 dni) znotraj merila "ekonomsko najugodnejša ponudba". Vsled tega tudi ni mogoče govoriti o kršitvi 4., 5. in 7. člena ZJN-1 v povezavi z drugim odstavkom 50. člena ZJN-1 iz naslova prevelike teže merila "rok dobave".
V zvezi z navedbami vlagatelja iz zahtevka za revizijo, da merila "rok dobave" do 7 dni ni mogoče doseči iz razloga, ker
1. gre za specifične izdelke, ki se proizvajajo v tujini;
2. je za veliko izdelkov predviden tipiziran kroj Elektro Celje (kar pomeni, da gre za izdelke, narejene po naročilu, za katere je potrebno pripraviti kroje, pridobiti materiale in izdelke tudi izdelati in dobaviti),
razen na podlagi predhodnih dogovorov, kar pa je nezakonito, predmetno merilo pa diskriminatorno, Državna revizijska komisija ugotavlja, da
- so vlagateljeve navedbe preveč splošne in pavšalne, da bi jim bilo mogoče slediti
- vlagatelj za utemeljitev svojih trditev iz zahtevka za revizijo ni podal argumentov.
Ker vlagatelj za utemeljitev svojih trditev iz zahtevka za revizijo ni podal argumentov, kot bi to moral storiti skladno s pravili o povezanosti trditvenega in dokaznega bremena (slednja izhajajo iz subsidiarne uporabe ZPP, katerega določbe se v reviziji postopkov oddaje javnih naročil in v drugih postopkih, urejenih z ZRPJN, smiselno uporabljajo glede vprašanj, ki jih ZRPJN ne ureja), je Državna revizijska komisija predmetno vlagateljevo navedbo zavrnila kot neutemeljeno. V kolikor je namreč vlagatelj mnenja, da je merilo "rok dobave" do 7 dni diskriminatorno oziroma da preferira že obstoječega ponudnika in ne daje novim ponudnikom enakih možnosti, mora, skladno s pravilom o povezanosti trditvenega in dokaznega bremena, zatrjevati dejstva, iz katerih izvirajo domnevne kršitve, prav tako pa mora ponuditi tudi dokaze, na podlagi katerih je taka dejstva mogoče ugotoviti.
Glede vlagateljevih očitkov, da je merilo "rok dobave" do 7 dni mogoče doseči le na podlagi predhodnih dogovorov, Državna revizijska komisija še ocenjuje, da gre zgolj za domneve, saj vlagatelj v zvezi s tem ni predložil nobenih konkretnih dokazov, ki bi navedene kršitve dokazovali. Državna revizijska komisija v konkretnem primeru zato ocenjuje, da naročnik zgolj s postavitvijo meril cena, rok dobave in ISO standard 9001:2000 ni ravnal v nasprotju z določili 50. in 51. člena ZJN-1, zato so vlagateljeve navedbe v zvezi s tem neutemeljene.
5. Revizijske navedbe, zapisane v 5. točki in drugi alinei 2. točke vlagateljevega zahtevka za revizijo
Vlagatelj v peti točki zahtevka za revizijo navaja, da se v razpisni dokumentaciji za vsak izdelek zahteva, da je potrebno k ponudbi priložiti vzorec ponujenega artikla, za izdelke, za katere se zahteva tipiziran kroj Elektro Celje (izdelki pod številkami od 8 do 17 in od 19 do 21), pa v razpisni dokumentaciji ni bilo na voljo nobenih tehničnih in modelarskih skic. Kroj je bilo mogoče videti le na ogledu vzorcev, ki jih ni bilo dovoljeno fotografirati, pri čemer ogled vzorcev, po mnenju vlagatelja, ne zadostuje za pripravo enakih krojev. V razpisni dokumentaciji se namreč zahteva tipiziran kroj Elektro Celje in nikjer ni navedeno "podobno kot vzorec". Za natančno izdelavo tipiziranega kroja je potrebno po mnenju vlagatelja predložiti zahtevane mere za posamezne številke ter ostale modelarske in oblikovalske specifikacije. Ker ni na voljo vseh potrebnih podatkov za izdelavo enakih krojev, kot so bili prikazani, niti ni nikjer navedeno, da je dopustno ponuditi izdelke "podobno kot" vlagatelj meni, da je razpis v tem segmentu izrazito diskriminatoren in preferira že obstoječega ponudnika, ki je verjetno predložil prikazane vzorce in podal tehnične in druge podatke, ki so se uporabili v javnem razpisu. Vlagatelj v nadaljevanju kot dokaz za diskriminatornost navaja še, da so izdelki pod številkami 14, 15, 16, 17, 19 in 21 standardni kroji določenega proizvajalca in ne tipizirani kroji Elektra Celje, pogodbo s proizvajalcem za prodajo v Sloveniji pa ima določeno podjetje.
Skladno z navedenim Državna revizijska komisija ugotavlja, da je natančen tehnični opis predmeta konkretnega javnega naročila
- primarno prav v interesu naročnika (le na ta način lahko namreč pričakuje ponudbe, ki bodo zadostile njegovim potrebam);
- potreben zaradi medsebojne primerljivosti ponudb.
Prvi odstavek 31. člena ZJN-1 določa, da so tehnične specifikacije obvezni sestavni del razpisne dokumentacije, naročnik pa mora tehnične specifikacije navesti v razpisni dokumentaciji, ki se nanaša na vsako posamezno javno naročilo. Prvi odstavek 23. člena ZJN-1 nadalje določa, da mora naročnik pripraviti tako razpisno dokumentacijo, da bo ponudnik na njeni osnovi lahko pripravil pravilno ponudbo.
Državna revizijska komisija ugotavlja, da mora naročnik vse tehnične zahteve za izvedbo predmetnega javnega naročila, ki niso dovolj precizno opisane oziroma razumljive, pojasniti potencialnim ponudnikom tako, da bodo obrazložene na nedvoumen način in ne bodo dopuščale različnih razlag. Nejasna oziroma premalo natančna navodila za izdelavo ponudbe ne morejo iti v breme ponudnikov. Strokovnjakinja je v svojem strokovnem poročilu glede tekstila sicer navedla, da
- ogled vzorca z možnostjo izdelave skice z opisi in odvzemom mer (dimenzij) proizvajalcu vzorca sicer zadostuje za izdelavo enakega vzorca,
- je pri vseh artiklih na podlagi informacij dobljenih pri ogledu vzorca možno določiti kroj,
- da modelarske in oblikovalske specifikacije omogočijo proizvajalcu natančno izdelavo, predvsem pa olajšajo delo ter skrajšajo čas za pripravo vzorcev, ni pa nujno, da se jih predloži,
vendar pa glede na dosedanjo obrazložitev tega sklepa Državna revizijska komisija obenem ugotavlja, da je med strankama nesporno tudi to, da si ponudniki, vključno z vlagateljem, na predvidenih dveh sestankih pri naročniku (dne 26. aprila 2006 in dne 05. maja 2006) niso mogli ogledati vseh vzorcev, ki jih naročnik nabavlja. Naročnik navedeno tudi sam ugotavlja v svojem sklepu o zavrnitvi zahtevka za revizijo, kjer navaja: "Res je, da ni bilo vseh 29 vzorcev, ki se nabavljajo." Na podlagi navedenega Državna revizijska komisija zaključuje, da bi za izdelavo enakih vzorcev vlagatelju zadostoval že ogled vzorca z možnostjo izdelave skice z opisi in odvzemom mer (dimenzij), vendar pa obenem ugotavlja tudi, da na podlagi nespornega dejstva, da si na dveh sestankih pri naročniku (dne 26. aprila 2006 in dne 05. maja 2006) vlagatelj ni mogel ogledati vseh vzorcev, ki jih naročnik nabavlja, naročnik ni pripravil takšne razpisne dokumentacije, da bi ponudniki na njeni osnovi lahko pripravili pravilno ponudbo.
Državna revizijska komisija nadalje ugotavlja, da med strankama ni sporno niti dejstvo, da naročnik vlagatelju na ogledu ni dovolil fotografirati vzorcev. Navedeno izhaja iz vlagateljevega zahtevka za revizijo, kjer je v 2. alinei prvega odstavka 2. točke (stran 3/7) zapisal: "Vzorcev nam na ogledu niso dovolili fotografirati", pa tudi iz naročnikovega sklepa o zavrnitvi zahtevka za revizijo, v katerem navaja: "V pojasnilo prepovedi fotografiranja pa je potrebno zapisati, da ima naročnik s fotografiranjem slabe izkušnje, saj se je že večkrat zgodilo, da so nekateri ponudniki, ki so se potegovali za pridobitev kakšnega javnega naročila, uporabili za vzorčne fotografije tiste, ki so jih posneli pri naročniku ter trdili, da so to fotografije njihovih izdelkov, s čimer so zavajali naročnika. Ker naročnik ne more vedeti, kaj bo ponudnik počel s fotografijami, se iz razloga varovanja podatkov in načela ekonomičnosti postopka ni odločil, da dovoli fotografiranje."
Državna revizijska komisija ob vsem doslej zapisanem zaključuje, da so v predmetnem javnem naročilu tehnične specifikacije sicer resda sestavni del naročnikove razpisne dokumentacije, vendar pa že iz razloga, ker
- ponudnikom ni na voljo vseh potrebnih podatkov za pripravo pravilne ponudbe (razpisni dokumentaciji niso priložene tehnične oziroma modelarske skice za izdelavo želenih krojev), poleg tega pa
- ponudnikom na ogledih niso bili na voljo vsi vzorci varovalne opreme, kakršno želi naročnik kupiti,
ne glede na dovoljenost fotografiranja, naročnik ni pripravil takšne razpisne dokumentacije, da bi ponudniki na njeni osnovi lahko pripravili pravilno ponudbo. Navedenemu stališču v prid govori tudi strokovno mnenje glede tekstila, v katerem je v povezavi z navedenim vprašanjem zelo jasen odgovor na 1. strani, na kateri je strokovnjakinja zapisala: "Zgolj na podlagi zahtevanih standardov in opisov, ki so navedeni pri posameznem artiklu v tehničnih zahtevah za osebno varovalno opremo se lahko izdela le poljuben vzorec posameznega oblačila iz zahtevane tkanine, kjer sta kroj in izdelava oblačila poljubno izbrana, ne more pa se izdelati vzorca, ki bi imel natančno določen, predpisan kroj (Tipiziran Elektro Celje).
Tehnične zahteve naročnika v razpisni dokumentaciji niso dovolj natančne, da bi lahko povprečni ponudnik (proizvajalec vzorcev) na podlagi njih pripravil ustrezne vzorce zahtevane osebne varovalne opreme."
Že samo na temelju doslej zapisanega gre skleniti, da je naročnik z navedenim kršil prvi odstavek 23. člena ZJN-1.
Čeprav to, kar je navedeno v predmetnem odstavku, ni vplivalo na odločitev Državne revizijske komisije, Državna revizijska komisija naročnika vseeno napotuje, naj, zaradi izpolnitve obveznosti po prvem odstavku 23. člena ZJN-1, v nadaljevanju postopka predmetnega javnega naročila:
- ponudnikom bodisi določi nov rok za ogled vzorcev varovalne opreme, kakršno želi kupiti naročnik in ki je predmet konkretnega javnega razpisa,
bodisi, v kolikor z vsemi vzorci (še vedno) ne razpolaga,
- razpisno dokumentacijo dopolni z modelarskimi in oblikovalskimi specifikacijami, skicami ali drugimi ustreznimi dokumenti, ki bodo proizvajalcu vzorca nedvomno zadostovali za izdelavo enakega vzorca,
podrejeno pa, da
- sam delno razveljavi javni razpis v delu, ki se nanaša na tekstil,
vse v smislu tega, da bo v popolnosti zadoščeno določbi prvega odstavka 23. člena ZJN-1 (po kateri mora naročnik pripraviti tako razpisno dokumentacijo, da bo ponudnik na njeni osnovi lahko pripravil pravilno ponudbo).
Glede vlagateljevega mnenja, da je razpis v tem segmentu izrazito diskriminatoren in preferira že obstoječega ponudnika, ki je verjetno predložil prikazane vzorce in podal tehnične in druge podatke, ki so se uporabili v javnem razpisu, Državna revizijska komisija ugotavlja, da je skladno z določili 7. in 212. člena Zakona o pravdnem postopku (Uradni list Republike Slovenije, številka 26/1999, 96/2002, 58/2003, 2/2004, 69/2005, 90/2005 in 43/2006; v nadaljevanju: ZPP), katerega določbe se v reviziji postopkov oddaje javnih naročil in v drugih postopkih, urejenih z ZRPJN, smiselno uporabljajo glede vprašanj, ki jih ZRPJN ne ureja, upoštevala pravila o trditvenem in dokaznem bremenu. Na podlagi pravila o trditvenem in dokaznem bremenu mora namreč vlagatelj zatrjevati dejstva, iz katerih izvirajo domnevne kršitve, ponuditi pa mora tudi dokaze, na podlagi katerih je taka dejstva mogoče ugotoviti. Izpostaviti je potrebno, da je zahtevek za revizijo namenjen zatrjevanju kršitev, ki naj bi jih v postopku oddaje javnega naročila domnevno storil naročnik, zato mora vsebovati jasne trditve o domnevnih kršitvah naročnika. Navedbam, katerih namen je zgolj ugibanje o določenih dejstvih (vlagatelj navaja, da je razpis v tem segmentu izrazito diskriminatoren in preferira že obstoječega ponudnika, ki je verjetno predložil prikazane vzorce in podal tehnične in druge podatke, ki so se uporabili v javnem razpisu), v skladu s pravilom o trditvenem in dokaznem bremenu v revizijskem postopku ni mogoče slediti.
Glede vlagateljevih navedb, v katerih je mnenja, da
- je razpis v tem segmentu izrazito diskriminatoren in preferira že obstoječega ponudnika, saj ni na voljo vseh potrebnih podatkov za izdelavo enakih krojev, kot so bili prikazani (zahteva se namreč tipiziran kroj Elektro Celje), niti ni nikjer navedeno, da je dopustno ponuditi izdelke "podobno kot",
- so izdelki pod številkami 14, 15, 16, 17, 19 in 21 standardni kroji določenega proizvajalca in ne tipizirani kroji Elektra Celje, pogodbo s proizvajalcem za prodajo v Sloveniji pa ima določeno podjetje,
Državna revizijska komisija ugotavlja, da niso utemeljene. Tehnične specifikacije so obvezni sestavni del razpisne dokumentacije. Naročnik jih mora navesti v razpisni dokumentaciji, ki se nanaša na vsako posamezno javno naročilo (prvi odstavek 31. člena ZJN-1). Naročnik ne sme uporabiti ali navajati takšnih tehničnih specifikacij, ki omenjajo blago, storitev ali gradnjo določene izdelave, izvora ali določenega postopka izvedbe, če bi s takim navajanjem dajal naročnik prednost določenim ponudnikom ali jih s takim navajanjem neupravičeno izločil (prvi odstavek 32. člena ZJN-1). Naročnik v razpisni dokumentaciji ne sme zapisati določila, ki bi pomenilo prednost ali izključitev po prejšnjem odstavku, razen če predmet javnega naročila takšno določilo opravičuje. Naročnik ne sme navajati posameznih blagovnih znamk, patentov, tipov ali posebnih izvorov ali izdelave. (drugi odstavek 32. člena ZJN-1). Samo v primeru, če naročnik v razpisni dokumentaciji ne more opisati predmeta pogodbe tako, da bi bile specifikacije za ponudnike dovolj natančno razumljive, mora navedbam elementov, kot so blagovna znamka, patent, tip ali proizvajalec, obvezno dodati navedbo "ali podobno".
Kot izhaja iz zgornjih izvajanj morajo za uporabo elementov za opis predmetnega javnega naročila, kot so blagovna znamka, patent, tip ali proizvajalec, obstajati z zakonom določeni (utemeljeni) razlogi. ZJN-1 govori o tem, da "naročnik v razpisni dokumentaciji ne more opisati predmeta pogodbe tako, da bi bile specifikacije za ponudnike dovolj natančno razumljive". Kot je razvidno iz naročnikove razpisne dokumentacije, naročnik v razpisni dokumentaciji glede izdelkov pod številkami 8., 9., 10., 11., 12., 13., 14., 15., 16., 17., 19., 20. in 21. ni navedel posameznih blagovnih znamk, patentov, tipov ali posebnih izvorov ali izdelave, temveč je navajal zgolj zahtevano tkaninsko sestavo izdelkov, težo, barvo in ostale elemente blaga. Državna revizijska komisija na podlagi podatkov, ki izhajajo iz predložene dokumentacije, ni mogla zaključiti, da zahtevana tkaninska sestava izdelkov, teža, barva in ostali elementi blaga natanko definirajo blago točno določenega proizvajalca. Za slednje zahtevane elemente vlagatelj v zahtevku za revizijo ni uspel z ničemer izkazati, da gre v primeru tipiziranega kroja Elektro Celje (izdelkov pod številkami 8., 9., 10., 11., 12., 13., 14., 15., 16., 17., 19., 20. in 21.) za kroj točno določenega proizvajalca, to je družbe SIOEN. V zvezi z navedenim Državna revizijska komisija ugotavlja, da vlagatelj prospektnega materiala proizvajalca SIOEN Belgija (natisnjenega s spletne strani www.sioen.be) ni priložil zahtevku za revizijo. Državna revizijska komisija izpostavlja, da je že v več svojih odločitvah (npr. v zadevah 018-160/05-34-1185, 018-270/05-31-2055, 018-002/2006-34-328, 018-073/2006-33-891 in 018-160/06-32-1743) v zvezi z razširitvami zahtevkov za revizijo opozorila, da podlago odločitve naročnika o zahtevku za revizijo tvorijo le tista dejstva, ki so bila navedena, in le tisti zahtevki, ki so bili postavljeni do konca postopka v zvezi z zahtevkom za revizijo pred naročnikom, ki ga določajo 13. - 16. člen ZRPJN. Do tega trenutka morajo biti podane vse procesne predpostavke za dopustnost zahteve za revizijo, po tem trenutku pa se presoja tudi utemeljenost vlagateljeve zahteve za revizijo. Naročnik odloči o zahtevku za revizijo ex nunc. Če se vlagatelj ne strinja z odločitvijo naročnika, pa lahko, v skladu s 17. členom ZRPJN, zahteva nadaljevanje postopka pred Državno revizijsko komisijo, vendar vlagatelj pri tem ne more navajati novih dejstev in postavljati novih zahtevkov, saj s temi dejstvi in zahtevki ni bil seznanjen naročnik, ko je sprejel svojo odločitev, in zato o njih tudi ni mogel odločati ali se izjaviti. Navedeno pravilo udejanja eno izmed temeljnih načel revizije postopkov javnega naročanja - načelo hitrosti in velja tako za vložitev zahtevka kot tudi za morebitno njegovo dopolnitev (tudi v primeru prospektnega materiala proizvajalca SIOEN Belgija, natisnjenega s spletne strani www.sioen.be). Ob nasprotnem tolmačenju bi zaobšli 16. člen ZRPJN, ki ureja odločanje naročnika o zahtevku za revizijo pred odločanjem Državne revizijske komisije o njem. Upoštevajoč navedeno Državna revizijska komisija ugotavlja, da je vlagatelj prepozno predložil prospektni material proizvajalca SIOEN Belgija, natisnjen s spletne strani www.sioen.be, zato o njem tudi ni meritorno odločala.
6. Revizijske navedbe, zapisane v 6. točki vlagateljevega zahtevka za revizijo
Vlagatelj v 6. točki svojega zahtevka za revizijo navaja, da javni razpis ne predvideva delitve izdelkov na sklope, kar ni racionalno z vidika porabe javnih sredstev. Z delitvijo izdelkov na sklope bi namreč naročnik, po mnenju vlagatelja, omogočil pripravo ponudb širšemu krogu ponudnikov, glede na specializiranost posameznega ponudnika, s čimer bi se javna sredstva porabila na učinkovit in gospodaren način.
Z vpogledom v razpisno dokumentacijo predmetnega postopka oddaje javnega naročila gre ugotoviti, da naročnik le-tega ni razdelil na sklope, temveč ga oddaja kot celoto. Državna revizijska komisija ob zapisanem izpostavlja, da, skladno z določili prvega odstavka 26. člena ZJN-1, naročnik lahko, ob upoštevanju načela gospodarnosti in učinkovitosti porabe javnih sredstev, predmet javnega naročila oblikuje v smiselno sklenjene celote tako, da jih je mogoče oddajati ločeno, ni pa tega dolžan storiti. Besedico "lahko" je potrebno v navedenem kontekstu razumeti na način, da je naročnik pri odločitvi o tem, ali bo predmet javnega naročila razdelil na sklope ali pa ga bo oddajal kot celoto, svoboden oziroma avtonomen, a v mejah zakona. Ob zapisanem gre ugotoviti, da je naročnik v konkretni zadevi dovolj prepričljivo argumentiral svojo odločitev o oddaji naročila kot celote (naročnik pričakuje zaradi oddaje javnega naročila v enem sklopu nižjo skupno ceno), vlagatelj pa po drugi strani ni uspel izkazati, da bi bila oddaja predmetnega javnega naročila po sklopih bolj gospodarna (samo s tem, da bi bila širšemu krogu ponudnikov omogočena priprava ponudb samo po sebi še ne pomeni, da bi se javna sredstva porabila na (bolj) učinkovit in gospodaren način). Iz navedenih razlogov je Državna revizijska komisija v tem delu vlagateljev zahtevek za revizijo zavrnila kot neutemeljen.
Glede navedb vlagatelja, da je dani razpis, ki je le v enem sklopu, zaradi tega izrazito diskriminatoren, je razumeti, da se zaradi besedila "zaradi tega" nanašajo na predhodni odstavek zahtevka za revizijo, v katerem vlagatelj govori o delitvi predmetnega javnega naročila na sklope. Skladno z navedenim Državna revizijska komisija ugotavlja, da je konkretno javno naročilo (v enem sklopu) sicer res diskriminatorno, a izključno iz razloga, navedenega v točki 7. Revizijske navedbe, zapisane v 7. a) točki vlagateljevega zahtevka za revizijo (OBUTEV) obrazložitve tega sklepa, torej iz razloga, ker naročnik za določitev opisov sporne obutve (čevljev pod zaporednima številkama 2 in 3 razpisne dokumentacije) ni imel opravičljivih razlogov, ki bi dovoljevali omejevanje konkurence. Naročnik je tako s spornimi tehničnimi specifikacijami glede čevljev pod zaporednima številkama 2 in 3 razpisne dokumentacije kršil določilo 32. člena ZJN-1, (posledično) pa tudi temeljno načelo zagotavljanja konkurence med ponudniki (5. člen ZJN-1). Iz izvedenskega mnenja glede obutve namreč izhaja, da
- štirikratni stranski horizontalni šiv za dodatno ojačitev izpostavljenega dela pri plezanju natančno določa kroj oziroma model čevljev pod zaporednima številkama 2 in 3 razpisne dokumentacije, naročnikovim zahtevam pa ustreza izdelek točno določenega ponudnika;
- zaradi neobičajne zahteve po štirikratnem stranskem horizontalnem šivu za dodatno ojačitev izpostavljenega dela pri plezanju lahko čevlja pod zaporednima številkama 2 in 3 razpisne dokumentacije dobavi le eno podjetje v Sloveniji.
Obenem pa Državna revizijska komisija tudi izrecno poudarja, da diskriminatornost konkretnega javnega naročila (v enem sklopu) iz zgoraj opisanega razloga še ne pomeni avtomatičnega prejudiciranja, da bi moralo biti (zaradi doseganja njegove nediskriminatornosti) konkretno javno naročilo kar a priori razdeljeno na več sklopov. Ker je konkretno javno naročilo (v enem sklopu) diskriminatorno, ga je potrebno v delu, v katerem je diskriminatorno (glede čevljev pod zaporednima številkama 2 in 3 razpisne dokumentacije), razveljaviti, ne pa vnaprej zaključiti, da ga je potrebno (samo) zaradi njegove diskriminatornosti iz izpostavljenega razloga (ker zaradi neobičajne zahteve po štirikratnem stranskem horizontalnem šivu za dodatno ojačitev izpostavljenega dela pri plezanju lahko čevlja pod zaporednima številkama 2 in 3 razpisne dokumentacije dobavi le eno podjetje v Sloveniji) razdeliti na sklope. Naročnik namreč lahko, ob upoštevanju načela gospodarnosti in učinkovitosti porabe javnih sredstev, skladno z določili prvega odstavka 26. člena ZJN-1, predmet javnega naročila oblikuje v smiselno sklenjene celote tako, da jih je mogoče oddajati ločeno, ni pa tega dolžan storiti. Iz navedenih razlogov je Državna revizijska komisija ugotovila, da so vlagateljeve navedbe v tem delu neutemeljene.
7. Revizijske navedbe, zapisane v 7. a) točki vlagateljevega zahtevka za revizijo (OBUTEV)
Vlagatelj v 7. a) točki svojega zahtevka za revizijo navaja, da izrazito diskriminatornost javnega naročila za obutev (izdelke številk od 1 do 7 v naročnikovi razpisni dokumentaciji) utemeljuje z zelo podrobnim opisom izdelave čevljev: dvojni ojačani črni šivi, štirikratni stranski horizontalni šivi, profil podplata globok 4-5 mm. Definirani so vgrajeni materiali kot poliuretan, guma, nitril guma, poliamid in kombinacija le-teh. Vlagatelj še meni, da lastnosti obutve (izdelki številk od 1 do 7 v naročnikovi razpisni dokumentaciji), ki so razvidne iz zahtevanega standarda, lahko proizvajalci dosežejo z različnimi vgrajenimi materiali in kombinacijami le-teh, navajanje materialov in načinov vgradnje pa ni v skladu z 32. členom ZJN-1. Prav tako ima po mnenju vlagatelja globina zareza v podplatu nerealno toleranco samo 1 milimeter. Državna revizijska komisija je, glede na navedeno, v obravnavanem delu zahtevka za revizijo presojala, ali je opisano ravnanje naročnika skladno s predpisi o javnem naročanju. Državna revizijska komisija se je pri tej presoji oprla predvsem na pridobljeno izvedensko mnenje glede obutve in sprejema vse ugotovitve izvedenca. Mnenje izvedenca je namreč rezultat strokovne proučitve obstoječe razpisne dokumentacije ter temelji na strokovnem znanju s področja predmetnega javnega naročila v delu, ki se nanaša na obutev. Kot hkrati ugotavlja Državna revizijska komisija daje izvedensko mnenje glede obutve dovolj jasne odgovore o tem, ali je naročnik v spornih segmentih razpisne dokumentacije ravnal diskriminatorno oziroma v nasprotju z ZJN-1.
ZJN-1 v 5. členu (Načelo zagotavljanja konkurence med ponudniki) naročniku na načelni ravni prepoveduje omejevati konkurenco med ponudniki, medtem ko v prvem in v drugem odstavku 7. člena (Načelo enakopravnosti ponudnikov) določa, da mora naročnik zagotoviti, da med ponudniki v vseh elementih in fazah postopka oddaje javnega naročila ni razlikovanja, določa pa tudi, da mora naročnik zagotoviti, da ne ustvarja okoliščin, ki pomenijo krajevno, predmetno ali osebno diskriminacijo ponudnikov ali diskriminacijo, ki izvira iz klasifikacije dejavnosti, ki jo opravlja ponudnik. Obe navedeni zakonski določili uzakonjata enega od osnovnih principov javnega naročanja, ki zahteva, da mora biti trg javnih naročil organiziran tako, da vzpodbuja konkurenčnost med ponudniki ter da morajo imeti vsi potencialni ponudniki na tem trgu enakopravne možnosti za sodelovanje v postopkih oddaje javnih naročil. Načelo enakopravnosti sicer ne postavlja zahteve po dejanski enakosti ponudnikov, zahteva pa, da so jim v konkretnih postopkih oddaje javnih naročil zagotovljene enake pravice in obveznosti. Obe navedeni načeli sta konkretizirani v posameznih, konkretnejših pravilih zakona in med njimi tudi v 32. členu ZJN-1.
Prvi in drugi odstavek 32. člena ZJN-1 določata, da naročnik ne sme uporabiti ali navajati takšnih tehničnih specifikacij, ki omenjajo blago, storitev ali gradnjo določene izdelave, izvora ali določenega postopka izvedbe če bi s takim navajanjem dajal prednost določenim ponudnikom ali jih s takim navajanjem neupravičeno izločil. Naročnik v razpisni dokumentaciji tudi ne sme zapisati določila, ki bi pomenilo prednost ali izključitev po prejšnjem stavku, razen če predmet javnega naročila takšno določilo opravičuje.".
Iz zgoraj citirane pravne norme izhaja, da naročnik v razpisni dokumentaciji praviloma ne sme zapisati zahteve po takšnih tehničnih specifikacijah, ki bi pomenila prednost ali izključitev posameznih ponudnikov, izjemoma je takšen zapis dopusten (le) v primeru, če predmet konkretnega javnega naročila takšne specifikacije opravičuje, kar pomeni, da za določitev tovrstnih specifikacij obstojijo objektivno opravičljivi razlogi.
Glede na navedeno je bilo potrebno v predmetni revizijski zadevi ugotoviti, ali je imel naročnik objektivno opravičljive razloge za opise sporne obutve, kot izhajajo iz razpisne dokumentacije oziroma, ali predmet javnega naročila takšne specifikacije opravičuje.
Državna revizijska komisija je v zvezi s slednjim izvedencu zastavila konkretna vprašanja, med katerimi sta bili tudi naslednji dve vprašanji:
- Ali je katerikoli od izdelkov obutve (zlasti še izdelki pod zaporedno številko 1, 2, 3) v naročnikovi razpisni dokumentaciji opisan tako podrobno, da naročnikovim zahtevam ustreza le en sam izdelek (enega proizvajalca). V kolikor naročnikovim zahtevam ustreza več izdelkov (več proizvajalcev), nam prosim odgovorite, približno koliko (za vsakega izmed sedmih kosov obutve posebej) je teh izdelkov oziroma proizvajalcev in kateri so to (vključno z njihovo blagovno znamko oziroma firmo in sedežem proizvajalca)"
- Ali lahko in katerega od izdelkov obutve (zlasti še izdelki pod zaporedno številko 1, 2, 3) lahko dobavi le eno samo podjetje v Sloveniji"
Izvedenec je v povezavi z navedenima vprašanjema odgovoril:
- "Kot neustrezno smatram zahtevo po štirikratnem stranskem horizontalnem šivu za dodatno ojačitev izpostavljenega dela pri plezanju. število in smer šivov je odvisna od modela, kroja (število sestavnih delov gornjega dela čevlja), način izdelave čevljev"â?? (točki "2. Čevlji zaščitni polvisoki" in "3. Čevlji zaščitni visoki" poglavja "6. ANALIZA UGOTOVLJENIH DEJSTEV" na 5. strani izvedenskega mnenja glede obutve),
- â??"zahteva po štirikratnem stranskem horizontalnem šivu za dodatno ojačitev izpostavljenega dela pri plezanju natančno določa kroj oziroma model čevlja in naročnikovim zahtevam ustreza izdelek točno določenega ponudnika" (1. točka poglavja "7. ZAKLJUČEK" na 14. strani izvedenskega mnenja glede obutve, citat pa se nanaša na izdelka pod zaporednima številkama 2 in 3 razpisne dokumentacije),
zaradi česar smatra, da navedena čevlja lahko dobavi le eno podjetje v Sloveniji.
Državna revizijska komisija ugotavlja, da iz izvedenskega mnenja v izpostavljenem delu nedvoumno izhaja, da štirikratni stranski horizontalni šiv za dodatno ojačitev izpostavljenega dela pri plezanju natančno določa kroj oziroma model čevlja, naročnikovim zahtevam pa ustreza izdelek točno določenega ponudnika. Naročnik je glede štirikratnega stranskega horizontalnega šiva za izdelka (čevlja) pod zaporednima številkama 2 in 3 razpisne dokumentacije podal le pavšalne navedbe, kot
- "Naročnik je v tehnični del dokumentacije zapisal takšen pogoj, ker je ocenil, da se je takšna obutev v njegovem primeru do sedaj najboljše odnesla. Nikakor pa ni mogel vedeti, da je zmožen temu pogoju zadostiti samo en prodajalec"â?? ("pripombe na izvedensko mnenje gospoda izvedenca Jožeta Urankarja, ing.", naročnikov znak 7/37156/2006-BP, z dne 03. julija 2006),
- "Vsekakor pa ne sme biti nobenemu proizvajalcu problem narediti poleg že obstoječih dveh šivov še dva šiva"â?? ("pripombe na izvedensko mnenje gospoda izvedenca Jožeta Urankarja, ing.", naročnikov znak 7/37156/2006-BP, z dne 03. julija 2006),
v "pripombah na izvedensko mnenje gospoda izvedenca Jožeta Urankarja, ing.", naročnikov znak 7/37156/2006-BP, z dne 03. julija 2006, pa je še navedel: â??"je izvedenec zgolj pavšalno navedel, da šivi ne ustrezajo standardu, ampak je zapisal, da je ta pogoj diskriminatoren, saj lahko zahtevano obutev ponudi samo en proizvajalec oz. prodajalec. To je mogoče res, vendar naročnik ne more tega vedeti, ker se ne ukvarja s proizvodnjo oz. prodajo obutve.". Na podlagi vsega zapisanega je Državna revizijska komisija zaključila, da naročnik ni imel objektivno opravičljivih razlogov za opisa sporne obutve za izdelka pod zaporednima številkama 2 in 3, kot izhajata iz razpisne dokumentacije.
Državna revizijska komisija glede preostale obutve (pod zaporednimi številkami od 1, 4 in 6 razpisne dokumentacije) ugotavlja, da vlagatelj v alinei a) OBUTEV (izdelki št. 1 - 7) točke 7. svojega zahtevka za revizijo na strani 5/7 ponuja navedbe večinoma le glede čevljev, manj pa glede škornjev. V prvem odstavku alinee a) OBUTEV (izdelki št. 1 - 7) v točki 7. zahtevka za revizijo na strani 5/7 je tako zapisano: "Zelo podrobno je opisana izdelava čevljev: dvojni ojačani šiv"â?? in "Čevlje, ki popolnoma ustrezajo opisu v tehnični dokumentaciji proizvaja podjetje iz Kanade"â?? Glede obutve, ki vključuje tudi škornje, vlagatelj navaja le: "Smatramo, da lastnosti obutve, ki so razvidne iz zahtevanega standarda lahko proizvajalci dosežejo z različnimi vgrajenimi materiali in kombinacijami le-teh. Navajanje materialov in možnih načinov vgradnje ni v skladu z 32. členom ZOJN (pravilno ZJN-1; opomba Državne revizijske komisije)." Državna revizijska komisija ob navedenem poudarja, da odloča v mejah zahtevka za revizijo, ob upoštevanju meja zahtevka za revizijo pa tudi o kršitvah, za katere vlagatelj ni vedel ali ni mogel vedeti, pa so vplivale na odločitev naročnika o dodelitvi naročila. V primeru kršitev temeljnih načel javnega naročanja izvede vse dokaze, za katere meni, da bodo prispevali k razjasnitvi zadeve in k zakoniti in pravilni odločitvi. Vlagatelj v zahtevku za revizijo tako navaja le, da lastnosti obutve, ki so razvidne iz zahtevanega standarda, lahko proizvajalci dosežejo z različnimi vgrajenimi materiali in kombinacijami le-teh, čemur Državna revizijska komisija pritrjuje, vendar pa obenem opozarja, da je naročnik pri vsakem izdelku obutve (pod zaporednimi številkami od 1, 2, 3, 4 in 6 razpisne dokumentacije) izrecno določil materiale, iz katerih naj bo obutev izdelana. Ker je predpisana surovinska sestava vse obutve, vključno s škornji, določena splošno in ne odstopa od primerljivih razpisov, prav tako pa "proizvajalcev oziroma prodajalcev zaščitnih škornjev v Evropi obstaja večje število", kar izhaja tudi iz izvedenskega mnenja glede obutve (zadnji odstavek na strani 14), je Državna revizijska komisija v tem delu vlagateljev zahtevek za revizijo zavrnila kot neutemeljen.
Ob upoštevanju doslej navedenega Državna revizijska komisija ugotavlja, da je vlagatelj navedel dovolj prepričljive razloge, ki govorijo v prid zaključku, da sporne zahteve iz razpisne dokumentacije (čevlja pod zaporednima številkama 2 in 3 razpisne dokumentacije) negativno vplivajo na konkurenco med možnimi ponudniki na predmetnem razpisu in s tem potencialne ponudnike, ki bi se bili sicer zmožni potegovati za izvedbo predmetnega javnega naročila, postavljajo v neenakopraven položaj. Državna revizijska komisija zato v tem delu pritrjuje vlagatelju, ko v drugem odstavku na strani 6/7 svojega zahtevka za revizijo pravi, da je "razpis izrazito diskriminatoren, saj omogoča le enemu ponudniku, da pripravi pravilno ponudbo". Kot je bilo to že poudarjeno, je potrebno namreč v razpisni dokumentaciji tehnične specifikacije določiti na takšen način, da posamezni ponudniki ali kategorije ponudnikov ne bodo neupravičeno v boljšem ali slabšem položaju. Naročnik tako ne sme uporabiti ali navajati takšnih tehničnih specifikacij, ki omenjajo blago, storitev ali gradnjo določene izdelave, izvora ali določenega postopka izvedbe če bi s takim navajanjem dajal prednost določenim ponudnikom ali jih s takim navajanjem neupravičeno izločil. Navedene določbe prvega odstavka 32. člena ZJN-1 ni mogoče interpretirati na način, da vsaka prednost sama po sebi ni dopustna. Takšna je prednost le v primeru, če zanjo ni objektivno opravičenih razlogov, opravičljivost razlogov pa je odvisna od naročnikovih objektivnih potreb in ne od ponudnikovih subjektivnih okoliščin. Trditve vlagatelja, da je "razpis izrazito diskriminatoren, saj omogoča le enemu ponudniku, da pripravi pravilno ponudbo" v delu, ki se nanaša na čevlje pod zaporednima številkama 2 in 3 razpisne dokumentacije, naročnik v tem revizijskem postopku ni uspel ovreči in / ali ni uspel izkazati objektivno opravičenih razlogov za tehnične specifikacije v izpostavljenem delu razpisne dokumentacije (čevlja pod zaporednima številkama 2 in 3 razpisne dokumentacije).
Ker je v obravnavanem primeru ugotovljeno, da naročnik za določitev opisov sporne obutve (čevlja pod zaporednima številkama 2 in 3 razpisne dokumentacije) ni imel opravičljivih razlogov, ki bi dovoljevali omejevanje konkurence, je potrebno ugotoviti, da je naročnik s spornimi tehničnimi specifikacijami glede čevljev pod zaporednima številkama 2 in 3 razpisne dokumentacije kršil določilo 32. člena ZJN-1, (posledično) pa tudi temeljno načelo zagotavljanja konkurence med ponudniki (5. člen ZJN-1). Glede na navedeno je Državna revizijska komisija v tem delu vlagateljevemu zahtevku za revizijo ugodila. Ker ugotovljenih kršitev ni mogoče sanirati drugače, kakor z razveljavitvijo razpisne dokumentacije v delih, ki se nanaša na sporna dva izdelka obutve, je Državna revizijska komisija na podlagi tretje alineje prvega odstavka 23. člena ZRPJN odločila tako, kot izhaja iz 1. točke izreka tega sklepa.
V skladu s tretjim odstavkom 23. člena ZRPJN Državna revizijska komisija lahko da naročniku napotke za pravilno izvedbo postopka v delu, ki je bil razveljavljen. Naročnik je dolžan razpisno dokumentacijo v razveljavljenem delu (čevlja pod zaporednima številkama 2 in 3 razpisne dokumentacije) ustrezno spremeniti na način, da jo uskladi z dosedanjimi ugotovitvami Državne revizijske komisije in z ZJN-1, pri čemer jo mora, skladno s prvim odstavkom 25. člena ZJN-1, brezplačno posredovati vsem tistim ponudnikom, ki so jo že prejeli. Naročnik bo moral objaviti tudi nov rok za oddajo ponudb in sicer na enak način kot je bil objavljen predmetni javni razpis.
8. Revizijske navedbe, zapisane v 7. b) točki vlagateljevega zahtevka za revizijo (OBLAČILA)
Vlagatelj v 7. b) točki svojega zahtevka za revizijo navaja, da je pri oblačilih pod zaporedno številko 8, 9, 10, 12, 13 in 20 zahtevana sestava brez tolerance, takšna zahteva pa je diskriminatorna. Zahteva po barvi sivo-modra (postman blue) je neustrezna, saj gre za komercialni naziv, ki ga uporablja določen proizvajalec, zato bi bilo potrebno po mnenju vlagatelja uporabiti PANTONE LESTVICO z ustrezno toleranco. Vlagatelj nato v nadaljevanju navaja tudi domnevne nepravilnosti razpisne dokumentacije v delu, ki se nanaša na oblačila pod zaporednimi številkami 11, 14, 15, 16 in 17. Državna revizijska komisija je, glede na navedeno, v obravnavanem delu zahtevka za revizijo presojala, ali je opisano ravnanje naročnika skladno s predpisi o javnem naročanju. Državna revizijska komisija se je pri tej presoji oprla predvsem na pridobljeno strokovno mnenje glede tekstila in sprejema vse ugotovitve strokovnjakinje. Mnenje strokovnjakinje je namreč rezultat strokovne proučitve obstoječe razpisne dokumentacije ter temelji na strokovnem znanju s področja predmetnega javnega naročila v delu, ki se nanaša na tekstil. Državna revizijska komisija hkrati ugotavlja, da daje strokovno mnenje glede tekstila dovolj jasne odgovore o tem, ali je naročnik v spornih segmentih razpisne dokumentacije ravnal diskriminatorno oziroma v nasprotju z ZJN-1.
Glede navedb vlagatelja, da je pri oblačilih pod zaporedno številko 8, 9, 10, 12, 13 in 20 zahteva naročnika v razpisni dokumentaciji diskriminatorna, saj je zahtevana sestava brez tolerance (na primer 65 % bombaž, 35 % poliester), Državna revizijska komisija ugotavlja, da niso utemeljene. Strokovnjakinja je v svojem strokovnem mnenju glede tekstila jasno zapisala, da je sestava 65 % bombaž, 35 % poliester, vezava 2/1 keper osnovna vrsta vezave in dve surovini, ki sta zdaleč najbolj uporabljeni v svetu. Večina proizvajalcev osebnih varovalnih oblačil namreč uporablja za izdelavo oblačil prav tkanino, izdelano iz navedenih odstotkov materialov.
Glede navedb vlagatelja, da je zahteva po barvah sivo-modra (postman blue) in temno modra (navy) neustrezna, saj gre za komercialni naziv, ki ga uporablja nek proizvajalec in je potrebno uporabiti PANTONE LESTVICO z ustrezno toleranco, Državna revizijska komisija ugotavlja, da niso utemeljene. Strokovnjakinja je v svojem strokovnem mnenju glede tekstila jasno zapisala, da se navedena opisa barv zelo pogosto uporabljata pri evropskih in ameriških proizvajalcih in prodajalcih tkanin in oblačil. Izdelke s takima barvama tako ponujajo med drugim družbe Alsfelder Kleiderwerke BĂĽcking dreinaht GmbH, Alsfeld, Gottfried Schmidt GmbH & Co Berufskleidung KG, Kleinostheim, J. P. Hammill & Son Limited, Ontario, Blue Desert, P. O. Box 480282, Los Angeles, J. C. M. & Associates (prodaja po spletu), D & B Uniforms (prodaja po spletu), Airgas (prodaja po spletu). Omenjeni barvi sta opisani barvnometrično, pri čemer je najbolj natančna določitev instrumentalna - spektrofotometrična določitev s CIELAB sistemom.
Glede navedb vlagatelja, da so zahteve za oblačilo pod zaporedno številko 11 - HALJA ZAšČITNA ELEKTRIČARSKA še posebej izrazito diskriminatorne, saj se zahteva natančna sestava 88 % bombaž, 12 % poliamid, pa tudi teža (pravilno ploščinska masa; opomba Državne revizijske komisije) natančno 237 g/m², Državna revizijska komisija ugotavlja, da so neutemeljene. Iz strokovnega mnenja glede tekstila v točki 6 na strani 3 namreč jasno izhaja, da tkanino v sestavi 88 % bombaž / 12 % poliamid, s ploščinsko maso 237 g/m², lahko izdela velika večina tkalnic v svetu. Težo in sestavo tkanine lahko doseže veliko proizvajalcev posebej še zato, ker vezava ni določena, s čimer je možna izdelava tkanine v vezavi platno, kar pa omogoča vsak tkalski stroj. Proizvajalci so na primer: Sizhou Jilong Textile Co., Ltd., Wujiang Janghong Weaving Co., Ltd., Sizhou Times Tech-weaving Co., Lt., Wujiang Wanshivi Silk Co., Ltd.
Ker pa vlagatelj v svojem zahtevku za revizijo izrecno navaja, da je še posebej izrazito diskriminatorna zahteva po natančni sestavi oblačila pod zaporedno številko 11 - HALJA ZAšČITNA ELEKTRIČARSKA, je razumeti, da vlagatelj izpodbija natančno surovinsko sestavo, kakršna za navedeno oblačilo izhaja iz razpisne dokumentacije, to je sestavo "88% permanentno ognjeodbojen bombaž / 12% poliamid" in ploščinsko maso "237 g/m²". Navedeno razumevanje podkrepljuje tudi navedba vlagatelja: "Sestava materiala za oblačilo s takšno specifično zaščito"â?? Glede na navedeno Državna revizijska komisija ugotavlja, da tovrstne navedbe vlagatelja prav tako niso utemeljene. Sestava, kakršno v razpisni dokumentaciji zahteva naročnik (permanentno ognjeodbojen bombaž), dejansko ne obstoji, zato navedena zahteva naročnika v razpisni dokumentaciji
- ni in ne more biti diskriminatorna,
- ne preferira in ne more preferirati določenega proizvajalca oziroma njegovega dobavitelja,
kakor navaja v svojem zahtevku za revizijo vlagatelj. Državna revizijska komisija ob navedenem poudarja, da skladno z drugim odstavkom 19. člena ZRPJN odloča v mejah zahtevka za revizijo, ob upoštevanju meja zahtevka za revizijo pa tudi o kršitvah, za katere vlagatelj ni vedel ali ni mogel vedeti, pa so vplivale na odločitev naročnika o dodelitvi naročila.
Glede navedb vlagatelja, da se pri oblačilih pod zaporednimi številkami 14 - BUNDA ZAšČITNA S FIKSNO PODLOGO, 15 - BUNDA ZAšČITNA S SNEMLJIVO PODLOGO, 16 - OBLEKA DEŽNA ZAšČITNA in 17 - PLAšČ DEŽNI ZAšČITNI natančno zahteva sestava in vrsta vgrajenega materiala, Državna revizijska komisija ugotavlja, da niso utemeljene. Državna revizijska komisija v povezavi z navedbami vlagatelja v izpostavljenem delu ugotavlja, da lahko tekstilne izdelke s sestavo, kakršno je v predmetnem javnem naročilu zahteval naročnik, izdeluje več svetovnih proizvajalcev, kar nedvoumno izhaja iz pridobljenega strokovnega mnenja glede tekstila. S tovrstnim zaključkom se strinja tudi vlagatelj, ki je v svojem "Odgovoru na izvedensko mnenje glede tekstila", z dne 05. julija 2006 (v nadaljnjem besedilu: odgovor na strokovno mnenje glede tekstila), navaja, da se strinja, da lahko sestavo tkanine za izdelke pod št. 14, 15, 16 in 17 izdelajo različni proizvajalci tkanin. Vlagatelj v odgovoru na strokovno mnenje glede tekstila sicer v povezavi s slednje navedenim še dodaja, da pa "nastopi problem, ko je potrebno zadostiti vsem zahtevanim parametrom - barva, površinska masa, pretržna sila, krčenje, sila paranja raztrganine, raztržna raztegljivost, vodoneprepustnost, še posebej, ker so zahtevani parametri podani brez toleranc". V zvezi predmetno navedbo Državna revizijska komisija ugotavlja, da je vlagatelj ni navedel v zahtevku za revizijo. V zahtevku za revizijo je namreč vlagatelj namreč navedel le, da je bilo iz ogleda prikazanih artiklov razvidno, da so bili vzorci pod zaporedno številko 14, 15, 16 in 17 narejeni pri firmi SIOEN v Belgiji, kar potencialnim ponudnikom, zaradi podrobno opisanega materiala otežuje možnost kandidiranja. Vlagatelj tako v odgovoru na strokovno mnenje glede tekstila "vidi nov problem", ko je potrebno zadostiti vsem zahtevanim parametrom - barva, površinska masa, pretržna sila, krčenje, sila paranja raztrganine, raztržna raztegljivost, vodoneprepustnost, še posebej, ker so zahtevani parametri podani brez toleranc, ki ga v zahtevku za revizijo ni navajal. Iz odgovora na strokovno mnenje glede tekstila je namreč razvidno, da vlagatelj ne le, da v izpostavljenem delu pojasnjuje, zakaj se ne strinja s strokovnim mnenjem glede tekstila, temveč navaja tudi novo kršitev (to je, da so zahtevani parametri podani brez toleranc). Državna revizijska komisija izpostavlja, da je že v več svojih odločitvah (npr. v zadevah 018-160/05-34-1185, 018-270/05-31-2055, 018-002/2006-34-328, 018-073/2006-33-891 in 018-160/06-32-1743) v zvezi z razširitvami zahtevkov za revizijo opozorila, da podlago odločitve naročnika o zahtevku za revizijo tvorijo le tista dejstva, ki so bila navedena, in le tisti zahtevki, ki so bili postavljeni do konca postopka v zvezi z zahtevkom za revizijo pred naročnikom, ki ga določajo 13. - 16. člen ZRPJN. Do tega trenutka morajo biti podane vse procesne predpostavke za dopustnost zahteve za revizijo, po tem trenutku pa se presoja tudi utemeljenost vlagateljeve zahteve za revizijo. Naročnik odloči o zahtevku za revizijo ex nunc. Če se vlagatelj ne strinja z odločitvijo naročnika, pa lahko, v skladu s 17. členom ZRPJN, zahteva nadaljevanje postopka pred Državno revizijsko komisijo, vendar vlagatelj pri tem ne more navajati novih dejstev in postavljati novih zahtevkov, saj s temi dejstvi in zahtevki ni bil seznanjen naročnik, ko je sprejel svojo odločitev, in zato o njih tudi ni mogel odločati ali se izjaviti. Navedeno pravilo udejanja eno izmed temeljnih načel revizije postopkov javnega naročanja - načelo hitrosti in velja tako za vložitev zahtevka kot tudi za morebitno njegovo dopolnitev (tudi v primeru dodatnih oziroma novih navedb kršitev v odgovoru na strokovno mnenje glede tekstila). Ob nasprotnem tolmačenju bi zaobšli 16. člen ZRPJN, ki ureja odločanje naročnika o zahtevku za revizijo pred odločanjem Državne revizijske komisije o njem. Upoštevajoč navedeno Državna revizijska komisija ugotavlja, da je vlagatelj prepozno uveljavljal kršitev glede tega, da so zahtevani parametri podani brez toleranc, zato se o njej ni tudi meritorno odločala.
S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa utemeljena.
Iz določil tretjega odstavka 22. člena ZRPJN izhaja, da mora v primeru, če je zahtevek za revizijo utemeljen, naročnik na pisno zahtevo vlagatelju zahtevka za revizijo povrniti potrebne stroške, nastale z revizijo, vlagatelj pa mora, v skladu s petim odstavkom 22. člena ZRPJN, v zahtevi opredeljeno navesti stroške, za katere zahteva povračilo. Povrnitev stroškov je mogoče zahtevati do sprejema odločitve naročnika oziroma Državne revizijske komisije o zahtevku za revizijo.
Vlagatelj v svoji zahtevi za povračilo stroškov opredeljeno zahteva povračilo stroškov, nastalih z revizijo, in sicer plačilo takse v višini 100.000,00 SIT, v vlogi "POTRDILO O VPLAČILU PREDUJMA ZA IZVEDENSKO MNENJE S PODROČJA TEKSTILNE IN OBUTVENE STROKE" z dne 07. junija 2006 pa povračilo stroškov izdelave strokovnega mnenja glede tekstila in izvedenskega mnenja glede obutve, skupaj v višini 400.000,00 SIT.
Državna revizijska komisija je, skladno s tretjim odstavkom 22. člena ZRPJN v povezavi z drugim odstavkom 154. člena ZPP, katerega določbe se na podlagi petega odstavka 3. člena ZRPJN v reviziji postopkov oddaje javnih naročil in v drugih postopkih, urejenih s tem zakonom, smiselno uporabljajo glede vprašanj, ki jih ta zakon ne ureja, odločila, da mora naročnik, ker je vlagatelj s svojim zahtevkom za revizijo le deloma uspel, vlagatelju povrniti:
- stroške plačane takse v višini 100.000,00 SIT;
- stroške za izdelavo izvedenskega mnenja glede obutve v višini 190.575,00 SIT.
Višja stroškovna zahteva vlagatelja se zavrne.
S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa utemeljena.
Ker je vlagatelj založil predujem za izvedbo dokaza
- s strokovnjakinjo s področja tekstilne stroke in sicer v višini 200.000,00 SIT ter
- z izvedencem s področja obutvene stroke in sicer v višini 200.000,00 SIT,
skupaj torej 400.000,00 SIT, stroški za izvedbo dokaza z izvedencem s področja obutvene stroke pa so znašali 190.575,00 SIT, se vlagatelju preostanek založenega predujma v višini 9.425,00 SIT vrne na njegov transakcijski račun. Državna revizijska komisija bo o vračilu preostanka založenega predujma za izvedbo dokaza s strokovnjakinjo s področja tekstilne stroke na podlagi šestega odstavka 32. člena Poslovnika Državne revizijske komisije za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (Uradni list Republike Slovenije, številka 44/2005) ter ZPP, katerega določbe se na podlagi petega odstavka 3. člena ZRPJN v reviziji postopkov oddaje javnih naročil in v drugih postopkih, urejenih s tem zakonom, smiselno uporabljajo glede vprašanj, ki jih ta zakon ne ureja, odločila s posebnim sklepom.
S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 3. in 4. točke izreka tega sklepa utemeljena.
POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Po končanem postopku pred Državno revizijsko komisijo je sodno varstvo zagotovljeno v postopku povračila škode pred sodiščem splošne pristojnosti (peti odstavek 23. člena ZRPJN).
V Ljubljani, dne 21. julija 2006
Nataša Jeršič, univ. dipl. ekon.,
članica Državne revizijske komisije
Vročiti:
- ELEKTRO CELJE - Javno podjetje za distribucijo električne energije, d. d., Vrunčeva 2a, 3000 Celje
- UNIDEL d.o.o., Kraigherjeva ulica 37, 2310 Slovenska Bistrica
- Republika Slovenija, Državno pravobranilstvo, šubičeva ulica 2, 1000 Ljubljana
- Republika Slovenija, Ministrstvo za finance, Sektor za javna naročila, gospodarske javne službe in koncesije, Beethovnova ulica 11, 1000 Ljubljana