018-274/2006 Prostovoljno gasilsko društvo Hardek

Številka: 018-274/2006-31-2248

SKLEP

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 22. in 23. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Uradni list RS, št. 95/2005 - ZRPJN-UPB3, 78/2006; v nadaljevanju: ZRPJN) po članici Nataši Jeršič, ob sodelovanju svetovalca Vojka Maksimčuka, v postopku nadzora nad zakonitostjo postopka oddaje javnega naročila za finančni najem, ki obsega nabavo gasilskega vozila s cisterno GVC 16/25 po tipizaciji GZS, in na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložil vlagatelj Gasilska oprema, d. o. o., Koprska 94, Ljubljana, ki ga zastopa odvetnik Dean Gončin, Dunajska 5, Ljubljana (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika Prostovoljno gasilsko društvo Hardek, Hardek 17, Ormož (v nadaljevanju: naročnik), dne 3. 8. 2006

ODLOČILA

1. Zahtevek za revizijo se zavrže.

2. Zahteva za povrnitev stroškov, nastalih z revizijo, se zavrne.

Obrazložitev

Naročnik je 5. 3. 2006 sprejel sklep o začetku postopka oddaje obravnavanega javnega naročila, št. 20/2006 JN, javni razpis pa je objavil v Uradnem listu RS, št. 26/2006, z dne 10. 3. 2006, pod številko objave Ob-6849/06.

Iz zapisnika o odpiranju ponudb, št. 20/2006 JN, z dne 12. 4. 2006, je razvidno, da je naročnik prejel tri pravočasne ponudbe. Naročnik je po pregledu in ocenjevanju ponudb sprejel sklep o oddaji javnega naročila, št. 20/2006 JN, z dne 22. 5. 2006, v katerem je navedel, da se javno naročilo odda ponudniku Elektro Turnšek, d. o. o., Mariborska 86, Celje (v nadaljevanju: izbrani ponudnik).

Vlagatelj je vložil zahtevo zahtevek za revizijo, z dne 31. 5. 2006, v katerem predlaga "razveljavitev postopka in povrnitev stroškov revizijskega postopka". Vlagatelj navaja, da je prejel sklep o oddaji javnega naročila, s katerim je bilo za vlagatelja ugotovljeno, da ne izpolnjuje pogoja za priznanje sposobnosti, da znaša višina letnih celotnih skupnih prihodkov ponudnika v preteklih treh letih najmanj v višini trikratne ponujene vrednosti javnega naročila. Iz obrazložitve sklepa izhaja, da je naročnik v postopku ocenjevanja ugotovil, da podatki, vpisani v tabelo OBR-G niso primerljivi z bilancami, ki jih je predložil vlagatelj kot ponudnik, zato ga je skladno s 54. členom Zakona o javnih naročilih (Uradni list RS, št. 36/2004 - ZJN-1UPB1; v nadaljevanju: ZJN-1) zaprosil za dodatno pojasnilo. Vlagatelj nato navaja, da je v odgovoru, z dne 20. 4. 2006, pojasnil, da je v tabeli v seštevku celotnih skupnih prihodkov pomotoma izpadla AOP 101 in se podatki v tabeli ne ujemajo z bilancami, ker so za leto 2002 vpisani podatki za leto 2003, za leto 2003 podatki za leto 2004, za leto 2004 pa podatki za leto 2005, naročnik pa je sklicujoč se na 54. člen ZJN-1 pojasnil, da ne sme zahtevati, dovoliti ali ponuditi kakršnihkoli sprememb vsebine ponudbe, vključno s spremembo cene in takih sprememb, ki bi iz nepravilne ponudbe to naredile pravilno. Vlagatelj tako ugotavlja, da je razlog za naročnikovo odločitev to, da "je vlagatelj po mnenju naročnika naknadno spremenil svojo ponudbo". Po vlagateljevem prepričanju ta naročnikova odločitev ni pravilna, saj je dejstvo, da vlagatelj izpolnjuje pogoje za priznanje sposobnosti, da je to razvidno že iz prvotne ponudbe in da svoje ponudbe ni spremenil. Vlagatelj navaja, da je že k prvotni ponudbi priložil vse potrebne dokumente, iz katerih je razvidno, da v celoti izpolnjuje kriterij (pravilno: pogoj) višine letnih prihodkov oziroma ga še bistveno presega. Vlagatelj nadalje navaja, da je po naročnikovem pozivu za posredovanje dodatnih pojasnil ugotovil svojo napako in na obrazcu OBR-G (z dne 20. 4. 2006) sporočil pravilne podatke. Vlagatelj navaja, da je šlo za očitno pisno napako pri vpisovanju podatkov na obrazec OBR-G, kasnejša odprava napak pa ne pomeni, da je vlagatelj kakorkoli spremenil vsebino ponudbe, ceno ali kaj drugega, kar bi v smislu 54. člena ZJN-1 predstavljalo tako spremembo, ki bi iz nepravilne ponudbe to naredila pravilno. Vlagatelj navaja, da je bila njegova ponudba pravilna že od vsega začetka, prav tako pa je vlagatelj od začetka izpolnjeval vse pogoje glede sposobnosti in jih izkazal tudi z ustreznimi listinami. Vlagatelj trdi, da je očitno napako, ki je nastala zaradi zamika v letih, mogoče kadarkoli popraviti, kolikor pa bi se štelo, da gre za računsko napako (zaradi izpada postavke AOP 101), bi lahko naročnik skladno z zadnjim stavkom 54. člena ZJN-1 sam popravil to napako, saj je glede na njegov poziv za dodatno pojasnilo, z dne 20. 4. 2006, jasno, da je to napako sam odkril, hkrati pa je mogoče utemeljeno sklepati, da bi za to imel vlagateljevo soglasje kot ponudnika. Vlagatelj meni, da sta oba zakonska pogoja izpolnjena, zato bi naročniku takšno ravnanje narekovala že osnovna korektnost, sploh glede na dejstvo, da je bila njegova ponudba sicer najugodnejša.

Naročnik je sprejel sklep, št. 20/2006 JN, z dne 5. 6. 2006, s katerim je zahtevek za revizijo zavrgel, ker naj bi vlagatelj zahtevek za revizijo nepravilno poslal. Vlagatelj je vložil pritožbo na Državno revizijsko komisijo. Državna revizijska komisija je s sklepom, št. 018-190/06-31-1780, z dne 19. 6. 2006, pritožbi ugodila in razveljavila naročnikov sklep o zavrženju zahtevka za revizijo.

Naročnik je sprejel sklep, z dne 11. 7. 2006, s katerim je zahtevek za revizijo zavrnil. Naročnik navaja, da je že v slednjem sklepu obrazložil, zakaj šteje vlagateljevo ponudbo za nepravilno in nesprejemljivo, pri tem pa se je skliceval na 54. člen ZJN-1. Naročnik navaja, da je določilo o dodatnih pojasnilih in dopustnih popravkih splošni institut prava javnih naročil, ki se lahko uporabi v vseh postopkih oddaje javnih naročil. Skladno s 54. členom ZJN-1 sme naročnik v postopku oddaje javnega naročila v primeru dvoma o pomenu in popolnosti vsebine posameznih dokumentov od ponudnikov zahtevati njihovo dopolnitev ali pojasnitev. Naročnik sme dopolnitve ozioroma pojasnila zahtevati le glede razjasnitve v ponudbi predloženih dokumentov in glede v dokumentih navedenih podatkov, ne sme pa zahtevati, dovoliti ali ponuditi kakršnekoli vsebinske spremembe ponudbe. Naročnik navaja, da je vlagatelj v zahtevku za revizijo sam navedel, da je kasneje popravil obrazec OBR-G, zato bi naročnik, če bi upošteval spremenjen obrazec, povzročil nedopustno konvalidacijo, zato naročnik s takšno dopolnitvijo dokumentov ne sme dopustitit ponudniku, da s tem spremeni ponudbo.

Vlagatelj je naročnika z dopisom, z dne 12. 7. 2006, obvestil, da zahteva nadaljevanje postopka pred Državno revizijsko komisijo.

Državna revizijska komisija je 25. 7. 2006 prejela odstopljeno dokumentacijo.

Po pregledu dokumentacije ter proučitvi utemeljenosti navedb vlagatelja in naročnika je Državna revizijska komisija v skladu s prvim odstavkom 23. člena ZRPJN odločila, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, navedenih v nadaljevanju.

ZRPJN v prvem odstavku 9. člena določa: "Zahtevek za revizijo lahko vloži vsaka oseba, ki ima ali je imela interes za dodelitev naročila in ki verjetno izkaže, da ji je bila ali da bi ji lahko bila povzročena škoda zaradi ravnanja naročnika, ki se v zahtevku za revizijo navaja kot kršitev naročnika v postopku oddaje javnega naročila." Kot izhaja iz navedene določbe ZRPJN, je izkazovanje aktivne legitimacije procesna predpostavka, ki mora biti izpolnjena, če naj bo stranka v postopku upravičena do konkretnega pravnega varstva. ZRPJN torej meritorno odločanje o zahtevku za revizijo pogojuje z izkazovanjem aktivne legitimacije.

Iz citirane določbe prvega odstavka 9. člena ZRPJN izhaja, da morata biti za priznanje procesnega upravičenja za vodenje revizijskega postopka hkrati (kumulativno) izpolnjena dva pogoja: (1.) interes za dodelitev naročila in (2.) izkazana realna stopnja verjetnosti nastanka (ali vsaj možnosti za nastanek) škode, ki jo je mogoče pripisati ravnanju naročnika, ki se v zahtevku za revizijo navaja kot kršitev (obstajati mora torej vzročna zveza med realno stopnjo verjetnosti nastanka škode in zatrjevano kršitvijo naročnika). Aktivno legitimirana oseba iz prvega odstavka 9. člena ZRPJN z vložitvijo zahtevka za revizijo zavaruje svoj pravni položaj, ne more pa uveljavljati objektivnih naročnikovih kršitev pravil javnega naročanja, ki ne vplivajo neposredno na njen pravni položaj oziroma ji ne morejo povzročiti konkretne škode, zato mora oseba, da bi se ji priznalo upravičenje za vložitev zahtevka za revizijo, poleg interesa za dodelitev naročila (ki se praviloma kaže v predložitvi ponudbe ali v določenih primerih že v dvigu razpisne dokumentacije oziroma registraciji za določeno dejavnost, ki je predmet naročila) izkazati, da je zatrjevana kršitev vplivala na njen pravni položaj tako, da ji je ali da bi ji lahko zaradi tega nastala škoda.

V obravnavanem primeru Državna revizijska komisija ugotavlja, da ima vlagatelj kot eden izmed ponudnikov, ki so predložili ponudbo, v skladu z 9. členom ZRPJN interes za dodelitev naročila, hkrati pa ugotavlja, da vlagatelj ni verjetno izkazal, da mu je bila oziroma da bi mu lahko bila zaradi naročnikovega ravnanja, ki se v zahtevku za revizijo navaja kot kršitev naročnika v postopku oddaje naročila, povzročena škoda.

Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik izmed predloženih ponudb kot pravilno označil le eno ponudbo (tj. ponudbo izbranega ponudnika), vlagateljevo ponudbo (kot sicer tudi še ponudbo tretjega ponudnika) pa je označil kot nepravilno. Vlagatelj v zahtevku za revizijo oporeka naročnikovi ugotovitvi in navaja, da je vlagateljeva ponudba pravilna. Državna revizijska komisija tudi ugotavlja, da vlagatelj v zahtevku za revizijo navaja, da je vlagateljeva ponudba tudi "sicer najbolj ugodna" (zaključne besede zahtevka za revizijo), kar bi v primeru, da bi se izkazalo kot resnično, pomenilo, da bi vlagatelju zaradi naročnikovega ravnanja (lahko) nastala škoda, vendar pa Državna revizijska komisija ugotavlja, da vlagatelj svoje navedbe, da je njegova ponudba "sicer najbolj ugodna", dodatno ne utemeljuje, zlasti upoštevajoč, da je naročnik v točki XV. Merila za izbor najugodnejše ponudbe za posamezen sklop razpisne dokumentacije (kot sicer v točki IV.2) javnega razpisa) določil dve merili (1. ponudbena cena âˆ" do 100 točk, 2. kvalitetno in pravočasno opravljene storitve v zvezi z dejavnostjo, ki je predmet javnega naročila (istovrstna dela) v zadnjih treh letih pred oddajo ponudbe âˆ" skupaj največ 23 točk), torej merilo ekonomsko najugodnejše ponudbe (gl. 51. člen ZJN-1), torej Državna revizijska komisija ugotavlja, da zgolj najnižja ponudbena cena (ki sicer izhaja iz vlagateljeve ponudbe) še ne pomeni, da bi bil vlagatelj tudi izbran.

Državna revizijska komisija nadalje tudi ugotavlja, da vlagatelj izpodbija zgolj naročnikovo ugotovitev, da je vlagateljeva ponudba nepravilna, ne izpodbija pa naročnikove ugotovitve, da je ponudba izbranega ponudnika pravilna. Glede na navedeno Državna revizijska komisija ugotavlja, da med strankama navedeno dejstvo ni sporno.

Državna revizijska komisija je upoštevajoč navedeno in postavljena merila najprej preverila, ali bi lahko vlagatelj prišel v boljši položaj, kot je sedaj, če bi naročnik upoštevajoč ta merila ocenjeval tudi vlagateljevo ponudbo.

Državna revizijska komisija je znova vpogledala v točko XV. Merila za izbor najugodnejše ponudbe za posamezen sklop razpisne dokumentacije (kot sicer v točki IV.2) javnega razpisa), kjer sta določeni naslednji merili:

1. ponudbena cena âˆ" do 100 točk: Pri vrednotenju posamezne ponudbene cene se izračuna količnik med najnižjo ponudbeno ceno pravilne ponudbe in obravnavano ponudbeno ceno, ki se pomnoži s številom 100. Pri odločitvi najnižje ponudbene cene se upoštevajo samo pravilne ponudbe s tem, da se ponudbe z neobičajno nizko ceno obravnavajo po določilih 53. člena ZJN-1A.,
2. kvalitetno in pravočasno opravljene storitve v zvezi z dejavnostjo, ki je predmet javnega naročila (istovrstna dela) v zadnjih treh letih pred oddajo ponudbe âˆ" skupaj največ 23 točk:

1. sklop: naročila v vrednosti do 10.000.000 SIT
opomba: Vrednoti se največ 5 (pet) naročil! 0,4 točke Ă" št. naročil
2. sklop: naročila v vrednosti od 10.000.001 SIT do 20.000.000 SIT
opomba: Vrednoti se največ 4 (štiri) naročila! 1 točka Ă" št. naročil
3. sklop: naročila v vrednosti od 20.000.001 SIT do 30.000.000 SIT
opomba: Vrednoti se največ 3 (tri) naročila! 2 točki Ă" št. naročil
4. sklop: naročila v vrednosti od 30.000.001 SIT do 35.000.000 SIT
opomba: Vrednoti se največ 2 (dve) naročil! 3 točke Ă" št. naročil
5. sklop: naročila v vrednosti nad 35.000.001 SIT
opomba: Vrednoti se največ 1 (eno) naročilo! 5 točk Ă" št. naročil

Državna revizijska komisija je nato vpogledala v zapisnik o odpiranju ponudb, št. 20/2006 JN, z dne 12. 4. 2006, ter ponudbi vlagatelja in izbranega ponudnika, pri tem pa je ugotovila, da znaša vlagateljeva ponudba 36.652.795,74 tolarjev, ponudba izbranega ponudnika pa 37.015.985,28 tolarjev. Upoštevajoč prvo merilo (ponudbena cena) bi vlagatelj pridobil 100 točk, izbrani ponudnik pa 99,02 točke (36.652.795,74 tolarjev : 37.015.985,28 tolarjev Ă" 100).

Državna revizijska komisija je v nadaljevanju vpogledala v vlagateljevo ponudbo, in sicer v del, kjer so predložene reference po sklopih (kot je uporabljen navedeni izraz v tabeli, kjer je določen način izračuna točk). Državna revizijska komisija ugotavlja, da je vlagatelj predložil po posameznih sklopih tri reference za 1. sklop, štiri reference za 2. sklop, eno referenco za 3. sklop, nobeno referenco za 4. sklop in eno referenco za 5. sklop, kar bi preračunano zneslo 12,2 točk (0,4 točke Ă" 3 + 1 točka Ă" 4 + 2 točki Ă" 1 + 3 točke Ă" 0 + 5 točk Ă" 1). Državna revizijska komisija nadalje ugotavlja, da je naročnik v sklepu o oddaji javnega naročila, št. 20/2006 JN, z dne 22. 5. 2006, izbranemu ponudniku za reference dodelil 23 točk (123 skupnih točk - 100 točk zaradi najnižje ponudbene cene). Glede na to, da vlagatelj ne izpodbija tudi pravilnosti ponudbe izbranega ponudnika, je Državna revizijska komisija štela, da to dejstvo med strankama ni sporno, zato je zgolj preverila, ali je izbrani ponudnik predložil tolikšno število referenc, da bi lahko pridobil 23 točk. Državna revizijska komisija je pri vpogledu v ponudbo izbranega ponudnika ugotovila, da je izbrani ponudnik predložil po posameznih sklopih pet referenc za 1. sklop, štiri reference za 2. sklop, tri reference za 3. sklop, dve referenci za 4. sklop in eno referenco za 5. sklop, kar preračunano znese 23 točk (0,4 točke Ă" 5 + 1 točka Ă" 4 + 2 točki Ă" 3 + 3 točke Ă" 2 + 5 točk Ă" 1), slednji podatek pa je že ugotovil naročnik. Po seštevku tako dobljenih točk bi izbrani ponudnik dobil sicer ne 123 točk, kot je navedeno v sklepu o oddaji javnega naročila, št. 20/2006 JN, z dne 22. 5. 2006, ampak 122,02 točk, vlagatelj pa 112,20 točk, torej manj, kot jih je treba pridobiti, da bi bila lahko njegova ponudba označena kot ekonomsko najugodnejša v smislu 51. člena ZJN-1 oziroma "sicer najbolj ugodna", kot navaja vlagatelj v zahtevku za revizijo, kot tudi sicer v skladu s postavljenimi merili v razpisni dokumentaciji. Glede na podani izračun izhaja, da vlagateljeva ponudba ne bi bila izbrani niti v primeru, da bi jo naročnik označil kot pravilno.

Glede na navedeno je treba ugotoviti, da v tem primeru ni podan eden izmed elementov, ki jih določa prvi odstavek 9. člena ZRPJN za priznanje aktivne legitimacije, in sicer vlagatelj ni (verjetno) izkazal, da mu je bila ali da bi mu lahko bila povzročena škoda zaradi ravnanja naročnika, ki se v zahtevku za revizijo navaja kot kršitev, zaradi česar v obravnavanem primeru vlagatelju ni mogoče priznati aktivne legitimacije, zato je Državna revizijska komisija odločila tako, kot izhaja iz 1. točke izreka tega sklepa.

S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa utemeljena.

Vlagatelj uveljavlja tudi povračilo stroškov, nastalih z revizijo, in sicer povračilo odvetniških stroškov v višini 2.000 odvetniških točk za sestavo zahtevka za revizijo in 50 odvetniških točk za obvestilo stranki, oboje povečano za 20 % DDV, kot tudi povračilo vplačane takse za vložitev zahtevka za revizijo. Ker je Državna revizijska komisija zahtevek za revizijo zavrgla, je v skladu s 154. členom Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 36/2004 - ZPP-UPB2, 69/2005 - odl. US, 90/2005 - odl. US, 43/2006 âˆ" odl. US), ki se smiselno uporablja na podlagi petega odstavka 3. člena ZRPJN, zahtevo za povrnitev stroškov, nastalih z revizijo, zavrnila.

S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa utemeljena.

POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Po končanem postopku pred Državno revizijsko komisijo je sodno varstvo zagotovljeno v postopku povračila škode pred sodiščem splošne pristojnosti (peti odstavek 23. člena ZRPJN).

V Ljubljani, 3. 8. 2006

Nataša Jeršič, univ. dipl. ekon.,
članica Državne revizijske komisije



Vročiti:
- Prostovoljno gasilsko društvo Hardek, Hardek 17, 2270 Ormož,
- odvetnik Dean Gončin, Dunajska 5, 1000 Ljubljana,
- Elektro Turnšek, d. o. o., Mariborska 86, 3000 Celje,
- Republika Slovenija, Državno pravobranilstvo, šubičeva ulica 2, 1000 Ljubljana,
- Republika Slovenija, Ministrstvo za finance, Sektor za javna naročila, gospodarske javne službe in koncesije, Beethovnova ulica 11, 1000 Ljubljana.