018-233/2006 Javno podjetje Komunalno stanovanjsko podjetje Litija, d.o.o.

Številka: 018-233/2006-31-2168

SKLEP

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljnjem besedilu: Državna revizijska komisija) je na podlagi 16. in 23. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Uradni list RS, št. 78/1999, 90/1999, 110/2002, 42/2004, 61/2005 ter 78/2006; v nadaljnjem besedilu: ZRPJN) po članici Nataši Jeršič, ob sodelovanju svetovalca Boruta Smrdela, v postopku nadzora nad zakonitostjo postopka oddaje javnega naročila "samonakladalec z dvigalom za prevoz odpadkov" in na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložil vlagatelj AC-INTERCAR, d.o.o., Baragova 5, Ljubljana (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika Javno podjetje Komunalno stanovanjsko podjetje Litija, d.o.o., Ponoviška cesta 15, Litija, ki ga zastopa odvetnik Zmago Marovt, Rozmanova 12/I, Ljubljana (v nadaljevanju: naročnik), dne 27.07.2006

ODLOČILA

Naročnik mora, ob ugotovitvi izpolnjevanja procesnih predpostavk, o vlagateljevem revizijskem zahtevku, z dne 26.06.2006, odločiti v skladu s 16. členom ZRPJN.

Obrazložitev

Pred naročnikom je v teku postopek oddaje javnega naročila pod opisom "samonakladalec z dvigalom za prevoz odpadkov". Javni razpis v tem postopku je naročnik objavil v Uradnem listu RS, št. 55, z dne 26.05.2006, pod številko objave Ob-14955/06.

Dne 26.06.2006 je vlagatelj na naročnika naslovil zahtevek za revizijo, ki ga je slednji prejel pred potekom roka za oddajo ponudb. Vlagatelj v zahtevku predlaga, da naročnik revizijskemu zahtevku ugodi in v skladno z vlagateljevim predlogom v celoti spremeni merila in uporabo tehničnih specifikacij. V obrazložitvi zahtevka vlagatelj kot sporno izpodbija merilo "izpolnjevanje dodatnih tehničnih zahtev", in sicer 3., 4., 5. ter 6. točko tega merila. Vlagatelj tako predlaga črtanje 3. točke merila, v kateri "je zahtevano oziroma dodatno točkovano doseganje norme EURO 4 brez dodajanja aditivov (AdBlue ali podobno)", saj naj bi bila ta točka izrazito diskriminatorna in naj bi zelo omejevala ponudbo vozil; doseganje norme EURO 4 brez dodajanja aditivov ponujata po vedenju vlagatelja na slovenskem trgu samo dva ponudnika, kar pomeni, da je opisana točka, ki favorizira takšno izvedbo vozila, pisana z namenom zmanjšanja števila ponudb oziroma dajanja odločilne prednosti nekaterim izmed njih. Vlagatelj izpostavlja, da je pripravljen ponuditi vozila z bistveno učinkovitejšo tehnologijo "SCR", ki zagotavlja "nižje obratovalne stroške vozila ob boljših performansah, strošek dodajanja kemijskih aditivov je bistveno nižji od prihranka zaradi znižane porabe goriva".
Vlagatelj dalje predlaga črtanje 4. točke merila, kjer je "zahtevan oziroma dodatno točkovan common rail sistem vbrizga goriva". Druge možnosti vbrizga goriva, kot npr. Mercedez- Benzov PLD, so po vseh merilih povsem enakovredne "common railu". Ker sam sistem vbrizga goriva nima neposrednega vpliva na uporabno vrednost vozila, ponujajo pa ga samo nekateri možni ponudniki, obravnavana točka diskriminira ponudbe vozil brez "commom rail" sistema vbrizga goriva, ne glede na to, da z naročilom vozila s takim vbrizgom naročnik ne pridobi boljših tehničnih lastnosti motorja oziroma vozila.
Kot naslednje vlagatelj predlaga črtanje 5. točke merila, v kateri "je zahtevana oziroma dodatno točkovana širina kabine vozila 2250 mm ali manj". Vozila različnih proizvajalcev podobnih nosilnosti oziroma primernih za predmet javnega naročila imajo podobne zunanje mere kabine in enakovredno služijo svojemu namenu. Vlagatelj je pripravljen ponuditi vozilo s skupno zunanjo širino kabine 2280 mm. Odvzem 10 točk ponudbi zaradi odstopanja kabine za 30 mm je pretiran, saj razlika v širini ne spreminja bistveno funkcionalnosti vozila.
Kot slednje vlagatelj predlaga črtanje 6. točke merila, v kateri "je zahtevana oziroma dodatno točkovana" notranja širina kabine (pri sedežih) vozila 2050 mm ali več". Vozila različnih proizvajalcev, primernih za predmet javnega naročila, imajo podobne notranje mere kabine in enakovredno služijo svojemu namenu. Vlagatelj je pripravljen ponuditi vozilo s "skupno zunanjo širino kabine 2000 mm". Odvzem 10 točk ponudbi zaradi odstopanja širine kabine za 50 mm je pretiran, saj razlika v širini ne spreminja bistveno udobnosti kabine vozila.

Z vlogo, z dne 27.06.2006, je vlagatelj svoj revizijski zahtevek dopolnil s predložitvijo potrdila o plačilu takse za revizijo, v višini 100.000,00 SIT.

Dne 28.06.2006 je naročnik na vlagatelja naslovil dopis, št. 1345/06, v katerem navaja, da se je po podrobni preučitvi njegovih pripomb zaradi nedvoumnosti in popolne jasnosti odločil, da spremeni razpisno dokumentacijo in razdeli minimalne tehnične pogoje od meril. Naročnik v dopisu navaja še, da je s popolno ločitvijo pogoja in meril ugodil vlagateljevim dvomom, obenem pa izraža upanje, da se vlagatelj, glede na njegov dopis in podane predloge, lahko prijavi na razpis. Naročnik je dopisu priložil tudi spremenjeni del razpisne dokumentacije, z vpogledom v katerega je mogoče ugotoviti, da je naročnik razpisno dokumentacijo spremenil tako, da je "Dodatne tehnične zahteve", ki se ocenjujejo po merilu "Izpolnjevanje dodatnih tehničnih zahtev", izločil iz IV. člena razpisne dokumentacije, točke 4. OPIS PREDMETA JAVNEGA NAROČILA, ter jih uvrstil v nov člen razpisne dokumentacije, z oznako IV-1.

Z vlogo, odposlano dne 30.06.2006, je vlagatelj naročnika obvestil, da želi revizijski postopek nadaljevati pred Državno revizijsko komisijo.

V prilogi dopisa, z dne 05.07.2006, je naročnik po svojem pooblaščencu Državni revizijski komisiji odstopil dokumentacijo o predmetnem postopku oddaje javnega naročila. Ob tem se je v dopisu tudi vsebinsko opredelil do revizijskih navedb vlagatelja iz njegovega revizijskega zahtevka, le-te pa je zavrnil kot neutemeljene.


Po pregledu dokumentacije o javnem naročilu ter proučitvi utemeljenosti navedb vlagatelja in naročnika je Državna revizijska komisija, v skladu s 16. in 23. členom ZRPJN, odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju.

Državna revizijska komisija uvodoma ugotavlja, da je naročnik svojo odločitev v predmetnem revizijskem postopku vlagatelju posredoval v obliki dopisa, z dne 28.06.2006, iz katerega izhaja zgolj, da se je po preučitvi revizijskih navedb slednjega "zaradi nedvoumnosti in popolne jasnosti" odločil spremeniti razpisno dokumentacijo in razdeliti tehnične pogoje od meril ter "dvomom" vlagatelja ugoditi.

V neskladju z zapisanim pa se v dokumentu "Odstop dokumentacije", z dne 05.07.2006, naročnik vsebinsko opredeljuje do revizijskih navedb vlagatelja, česar v fazi svojega odločanja o vlagateljevem revizijskem zahtevku ni storil.

Državna revizijska komisija izpostavlja, da naročnik, skladno z določili ZRPJN, v fazi po tem, ko je sprejel svojo odločitev o vlagateljevem revizijskem zahtevku, slednji pa je že zahteval nadaljevanje revizijskega postopka pred Državno revizijsko komisijo, ni upravičen do ponovne presoje vlagateljevega revizijskega zahtevka kot tudi ne do navajanja dejstev ali dokazov v argument sprejeti odločitvi o revizijskem zahtevku, ki jih ob izdaji takšne odločitve ni navajal; z ugotovitvami ponovljene presoje zahtevka za revizijo oziroma novimi dejstvi ali dokazi vlagatelj ob sprejemanju svoje odločitve o (ne)nadaljevanju revizijskega postopka pred Državno revizijsko komisijo namreč ni seznanjen (kar je neskladno s prvim odstavkom 17. člena ZRPJN), dopustitev takšnega naročnikovega ravnanja pa tudi ne bi bila v skladu z načelom hitrosti in učinkovitosti revizijskega postopka.

Iz navedenih razlogov Državna revizijska komisija v predmetnem revizijskem postopku ni upoštevala navedb naročnika iz dokumenta "Odstop dokumentacije", z dne 05.07.2006, s katerimi se slednji po tem, ko je že sprejel in izdal svojo odločitev o vlagateljevem revizijskem zahtevku, na novo vsebinsko opredeljuje do navedb iz le-tega.


V nadaljevanju revizijskega postopka je Državna revizijska komisija preverila, ali je naročnik o vlagateljevem revizijskem zahtevku odločil v skladu z določili ZRPJN. Ob pregledu naročnikove odločitve o vlagateljevem revizijskem zahtevku, kot izhaja iz naročnikovega dopisa, št. 1345/06, z dne 28.06.2006, Državna revizijska komisija ugotavlja, da naročnik o vlagateljevem zahtevku za revizijo ni odločil v skladu s 16. členom ZRPJN, saj se ni opredelil do zahteve vlagatelja po razveljavitvi zanj spornih elementov merila "Izpolnjevanje dodatnih tehničnih zahtev", kot tudi ne do nobene od revizijskih navedb iz vlagateljevega revizijskega zahtevka.

Iz določil prvega odstavka 16. člena ZRPJN izhaja, da po preverjanju naročnik odloči o zahtevku za revizijo tako, da v celoti ali delno razveljavi postopek oddaje javnega naročila ali zavrne zahtevek za revizijo.

ZRPJN sicer ne določa formalne oblike naročnikove odločitve o zahtevku za revizijo, vendar je obrazložitev odločitve, po mnenju Državne revizijske komisije, nujna iz več razlogov. Dolžnost obrazložitve tako izhaja iz določil Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 26/99, 96/02, 2/04 in 10/04; v nadaljevanju: ZPP), v povezavi s petim odstavkom 3. člena ZRPJN. Odločitev o zahtevku za revizijo namreč pomeni odločitev o zahtevku za pravno varstvo, po subsidiarni uporabi pravil o vsebini sodbe (kot tudi pravil o vsebini sklepa) pa mora organ, ki odloča o zahtevku za pravno varstvo, svojo odločitev obrazložiti (za sodbo takšno zahtevo postavlja 324. člen ZPP, za sklep pa 331. člen ZPP). Da je takšna interpretacija norme 16. člena ZRPJN (da mora biti odločitev obrazložena) tudi v skladu z namenom ureditve revizije v tem zakonu, pa izhaja iz teleološke razlage 16. člena ZRPJN, v povezavi s 17. členom ZRPJN. Naročnik namreč v primeru, če zahtevku za revizijo ne ugodi, pozove vlagatelja, da se opredeli do tega ali bo nadaljeval postopek pred Državno revizijsko komisijo ali zahtevek za revizijo umika. Takšno odločitev pa lahko vlagatelj sprejme le na podlagi obrazloženih razlogov za naročnikovo odločitev.

Iz zapisanega izhaja tudi, da se je naročnik v okviru vsebinske presoje zahtevka za revizijo dolžan opredeliti do vseh revizijskih navedb vlagatelja oziroma odgovoriti na vse očitke o nepravilnosti vodenja postopka oddaje javnega naročila. Le na podlagi celostne vsebinske obravnave zahtevka in predloženih dokazov lahko naročnik namreč sprejme sklep o tem, ali je vlagateljev zahtevek za revizijo utemeljen ali ne. V primeru, če naročnik o zahtevku za revizijo odloči brez, da bi preveril utemeljenost vseh revizijskih navedb, ravna v nasprotju z določili 16. člena ZRPJN, kot tudi v nasprotju z določili ZPP, ki v 338. členu, v povezavi s 340. členom, določa, da se sme izpodbijati sodba, v kateri je bilo dejansko stanje zmotno ali nepopolno ugotovljeno, ker je sodišče kakšno odločilno dejstvo napačno ugotovilo oziroma ga ni ugotovilo.

Ob zapisanem velja opozoriti, da je Državna revizijska komisija, skladno z določili ZRPJN, pristojna obravnavati vlagateljev zahtevek za revizijo šele po tem, ko o njem, skladno z določili 16. člena ZRPJN, meritorno odloči naročnik (izjema velja v primeru odločanja po drugem odstavku 16. člena ZRPJN). Upoštevajoč 5. člen Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Uradni list RS, št. 61/2005) pa je dolžna tudi Državna revizijska komisija v revizijskem postopku odločati o vseh očitanih kršitvah v postopku oddaje javnega naročila.

V konkretnem primeru je naročnik v dopisu, št. 1345/06, z dne 28.06.2006, sicer navedel, da se je zaradi nedvoumnosti in popolne jasnosti odločil, da spremeni razpisno dokumentacijo in razdeli minimalne tehnične pogoje od meril, hkrati pa se ni opredelil do zahteve vlagatelja po razveljavitvi zanj spornih elementov merila "Izpolnjevanje dodatnih tehničnih zahtev", kot tudi ne do nobene od revizijskih navedb iz vlagateljevega revizijskega zahtevka.

Iz navedenih razlogov je Državna revizijska komisija odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa. Naročnik mora, ob ugotovitvi izpolnjevanja procesnih predpostavk, o vlagateljevem revizijskem zahtevku, z dne 26.06.2006, odločiti v skladu s 16. členom ZRPJN, pri čemer se mora opredeliti do vseh vlagateljevih revizijskih navedb in navesti razloge za svojo odločitev o revizijskem zahtevku.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz izreka tega sklepa.


POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Po končanem postopku pred Državno revizijsko komisijo je sodno varstvo zagotovljeno v postopku povračila škode pred sodiščem splošne pristojnosti (peti odstavek 23. člena ZRPJN).


V Ljubljani, 27.07.2006


Nataša Jeršič, univ. dipl. ekon.,
Članica Državne revizijske komisije



Vročiti:
- Odvetnik Zmago Marovt, Rozmanova 12/I, Ljubljana,
- AC-INTERCAR, d.o.o., Baragova 5, Ljubljana,
- Republika Slovenija, Ministrstvo za finance, Sektor za javna naročila, gospodarske javne službe in koncesije, Beethovnova 11, Ljubljana,
- Državno pravobranilstvo Republike Slovenije, šubičeva 2, Ljubljana.