018-249/2006 Občina Mengeš

Številka: 018-249/06-34-2141

SKLEP

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljnjem besedilu: Državna revizijska komisija) je na podlagi 1. in 2. odstavka 18. člena Zakona o pravdnem postopku (Ur.l. RS, štev. 26/99, 96/02, 58/03, 2/04, 69/05, 90/05 in 43/06 - v nadaljevanju: ZPP) v povezavi s 5. odstavkom 3. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Ur.l. RS, štev. 78/99, 90/99, 110/02, 14/03, 42/04 in 61/05 - v nadaljevanju: ZRPJN) v senatu članice Vide Kostanjevec kot predsednice senata, članice Nataše Jeršič in člana Jožefa Kocuvana kot članov senata, v postopku nadzora nad zakonitostjo postopka oddaje javnega naročila "oddaja v najem Kulturnega doma v Mengšu na Slovenski cesti 32 z vso opremo in napravami v skladu z njegovo namembnostjo in v skladu ter pod pogoji javnega interesa Občine Mengeš" in na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložil vlagatelj HIT-FIT d.o.o., Glavarjeva ulica 8, Mengeš, ki ga zastopa odvetnik Bojan Župevec, Hrvatski trg 3, Ljubljana (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika Občina Mengeš, Slovenska cesta 30, Mengeš (v nadaljevanju: naročnik), dne 25.07.2006 soglasno

ODLOČILA

1. Zahtevek za revizijo se zavrže.

2. Zahteva vlagatelja za povrnitev stroškov se zavrne.

Obrazložitev

Naročnik je dne 02.06.2006 sprejel sklep o začetku postopka oddaje v najem za nadaljnjo uporabo oziroma trženje Kulturnega doma Mengeš, javni razpis pa je objavil v Uradnem listu RS, št. 59-60/2006, z dne 09.06.2006, pod št. objave Ob-16616/06.

Vlagatelj je dne 26.06.2006 vložil zahtevek za revizijo, v katerem navaja, da je naročnik v predmetnem postopku oddaje javnega naročila kršil določbe 5., 7., 23. in 50. člena Zakona o javnih naročilih (Uradni list RS, št. 39/00, 102/00 in 2/04, v nadaljevanju: ZJN-1). Naročnik namreč v objavi javnega razpisa ni objavil pogoja, da ponujena mesečna najemnina ne sme biti nižja od 2,50 EUR/m2. Prav tako naročnik v objavi javnega razpisa ni objavil meril, pač pa se je nanje zgolj skliceval, v sami razpisni dokumentaciji pa poleg merila najvišja (pravilno: najnižja) ponudbena cena določil še dve "podmerili", ki naj bi bili, kot navaja vlagatelj, diskriminatorno določeni in kot taki nepovezani z vsebino javnega naročila. Vlagatelj meni, da bi moral naročnik kot merilo določiti tudi reference ponudnikov na področju organizacije in izvedbe kulturnih prireditev. Vlagatelj zahteva razveljavitev celotnega postopka oddaje javnega naročila, podrejeno pa spremembo 4.2 točke razpisne dokumentacije "Merila za izbiro najugodnejše ponudbe", objavo popravka v Uradnem listu RS, zadržanje predmetnega postopka oddaje javnega naročila in preklic datuma za oddajo ponudb in odpiranje ponudb. Vlagatelj je priglasil tudi stroške, nastale tekom postopka oddaje javnega naročila.

Naročnik je s sklepom, ki ga je sprejel dne 06.07.2006, vlagateljev zahtevek za revizijo zavrnil kot neutemeljen. Naročnik meni, da s tem, ko v objavi javnega razpisa ni objavil pogoja o najnižji ponujeni mesečni najemnini, kakor tudi ne meril, pač pa se je v objavi nanje le skliceval, ni kršil drugega odstavka 23. člena ZJN-1, saj ta podatek, kot je naveden v razpisni dokumentaciji, ni neskladen z objavo javnega razpisa. Naročnik tudi v celoti zavrača vlagateljeve očitke o določitvi najvišje ponudbene cene kot merilo za izbiro najugodnejše ponudbe, ter določitve dveh podmeril, ki naj bi bili neupravičeno diskriminatorni. Glede vlagateljevih navedb o tem, da bi naročnik moral določiti več meril za izbiro najugodnejšega ponudnika, naročnik pravi, da je v skladu z 51. členom ZJN-1 kot edino merilo za ocenitev ponudbe podal ekonomsko najugodnejšo ponudbo. Naročnik zaključuje, da ni kršil določb 5. in 7. člena ZJN-1 v povezavi s 23. in 50. členom ZJN-1.

Po prejemu vlagateljevega obvestila, da bo nadaljeval postopek pred Državno revizijsko komisijo, z dne 07.07.2006, je naročnik z dopisom, z dne 13.07.2006, zahtevek za revizijo skupaj z dokumentacijo posredoval Državni revizijski komisiji.

Po pregledu dokumentacije je Državna revizijska komisija odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju.

Državna revizijska komisija je morala pred vsebinskim odločanjem o zahtevku za revizijo najprej ugotoviti, ali je v predmetni zadevi sploh pristojna za odločanje o sporu oz. ali je vlagatelj upravičen zahtevati pravno varstvo svojih pravic v revizijskem postopku v skladu z določili ZRPJN. Pristojnost je namreč procesna predpostavka, na katero mora Državna revizijska komisija paziti po uradni dolžnosti ves čas revizijskega postopka (prvi odstavek 18. člena ZPP v povezavi s petim odstavkom 3. člena ZRPJN). Če Državna revizijska komisija v posameznem primeru ugotovi, da ni pristojna za obravnavo zadeve, se izreče za nepristojno in zahtevek za revizijo zavrže (drugi odstavek 18. člena ZPP v povezavi s petim odstavkom 3. člena ZRPJN).

Ker je predmet javnega naročila v predmetnem postopku "oddaja v najem za nadaljnjo uporabo oziroma trženje Kulturnega doma Mengeš", je Državna revizijska komisija najprej preverila, ali gre v konkretnem primeru za javno naročilo, kot je opredeljeno v ZJN-1. ZJN-1 v prvem odstavku 1. člena določa, da: "ta zakon ureja obvezna ravnanja naročnikov in ponudnikov pri oddaji javnih naročil za nabavo blaga, oddajo gradenj in naročanje storitev." Javno naročilo je v 1. točki 3. člena ZJN-1 vsebinsko definirano kot celotni skupek dejanj, ki jih opravi naročnik s ciljem nabave blaga, oddaje storitev ali gradenj po tem zakonu. Iz citirane definicije je razvidno, da oddaja kulturnega doma v najem ni javno naročilo, saj naročnik v tem primeru ne kupuje blaga in ne naroča storitev ali gradenj, temveč razpolaga s svojim stvarnim premoženjem.

ZRPJN v 1. členu določa: "S tem zakonom se ureja pravno varstvo ponudnikov in javnega interesa v postopkih oddaje javnih naročil, ki se izvaja z revizijo postopkov oddaje javnih naročil, opredeljenih v predpisih o javnih naročilih, določa organe, ki so pristojni za varstvo pravic ponudnikov in javnega interesa, in postopek revizije po tem zakonu.". Namen citirane zakonske določbe je omejiti pravno varstvo (v obliki revizije postopkov oddaje javnih naročil pred naročniki in Državno revizijsko komisijo) zgolj na tiste postopke oddaje javnih naročil, ki morajo biti izvedeni v skladu s predpisi javnega naročanja. V postopkih, katerih predmet po vsebini ni javno naročilo ali za katere ne obstaja pravna podlaga, da bi se izvajali v skladu s predpisi o javnih naročilih, se določila ZRPJN ne uporabljajo, zato Državna revizijska komisija v takšnih postopkih tudi ni pristojna za zagotavljanje pravnega varstva.

Državna revizijska komisija na podlagi zapisanega ugotavlja, da odločanje v konkretni zadevi ne spada v njeno pristojnost, saj oddaja kulturnega doma v nadaljnjo uporabo oziroma trženje ni javno naročilo. Ker ne gre za javno naročilo, v predmetni zadevi tudi ni predvideno pravno varstvo v postopku revizije postopka oddaje javnega naročila. Dejstvo, da je naročnik predmetni postopek dejansko vodil (tudi) na podlagi ZJN-1, na to ugotovitev ne more vplivati, saj se pristojnost Državne revizijske komisije ne glede na dejanska ravnanja naročnikov ne more širiti izven okvirov, ki jih določa ZRPJN.

Na podlagi vsega navedenega je Državna revizijska komisija zahtevek za revizijo, v skladu z prvim odstavkom 18. člena ZPP v povezavi s petim odstavkom 3. člena ZRPJN, zavrgla.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa.

Odločitev o stroških temelji na določbi 1. odstavka 154. člena ZPP v zvezi s 5. odstavkom 3. člena ZRPJN.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa.


POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Po končanem postopku pred Državno revizijsko komisijo je sodno varstvo zagotovljeno v postopku povračila škode pred sodiščem splošne pristojnosti (peti odstavek 23. člena ZRPJN).

Ljubljana, 25.07.2006


Vida Kostanjevec, univ.dipl.prav.
Članica Državne revizijske komisije



Vročiti:
- Odvetnik Bojan Župevec, Hrvatski trg 3, Ljubljana
- Občina Mengeš, Slovenska cesta 30, Mengeš
- Republika Slovenija, Ministrstvo za finance, Sektor za javna naročila, gospodarske javne službe in koncesije, Beethovnova 11, Ljubljana
- Državno pravobranilstvo Republike Slovenije, šubičeva 2, Ljubljana