018-256/2006 Mestna občina Maribor

Številka: 018-256/06-33-2130

SKLEP

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 22. in 23. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Uradni list RS, št. 78/99, 90/99, 110/02, 42/04 in 61/05; v nadaljevanju: ZRPJN), po članu Jožefu Kocuvanu, ob sodelovanju višje svetovalke Tatjane Falout, v postopku nadzora nad zakonitostjo postopka oddaje javnega naročila za izvajanje varnostno informatorske službe za potrebe upravnih organov Mestne občine Maribor; varovanje premoženja, upravljanje z varnostno nadzornim centrom in informatorska služba in na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložilo podjetje Varnost Maribor d.d., Kraljeviča Marka ulica 5, Maribor, ki ga zastopa odvetnik Leon Benigar Tošič, Litijska cesta 45, Ljubljana (v nadaljevanju: vlagatelj) zoper ravnanje naročnika Mestna občina Maribor, Heroja Staneta 1, Maribor (v nadaljevanju: naročnik), dne 24.07.2006

ODLOČILA

1. Zahtevku za revizijo se ugodi in se razveljavi odločitev naročnika kot izhaja iz Obvestila o oddaji javnega naročila, št. 41602-00005/2006, z dne 29.05.2006.

2. Naročnik je dolžan plačati vlagatelju zahtevka za revizijo, stroške nastale v zvezi z revizijo, v znesku 377.571,00 SIT, v roku 15 - ih dni od prejema tega sklepa, da ne bo izvršbe. Višja stroškovna zahteva vlagatelja se zavrne.

Obrazložitev

Naročnik je dne 20.07.2005 sprejel sklep o začetku postopka oddaje javnega naročila za izvajanje varnostno informatorske službe za potrebe upravnih organov Mestne občine Maribor; varovanje premoženja, upravljanje z varnostno nadzornim centrom in informatorska služba. Predmetno javno naročilo je naročnik objavil v Uradnem listu RS, št. 4/06, z dne 13.01.2006, pod številko objave Ob-20/06.
Naročnik je dne 01.03.2006 sprejel Obvestilo o oddaji javnega naročila, s katerim je javno naročilo oddal v izvedbo ponudniku Protect-infra d.o.o., Partizanska cesta 36, Maribor. Zoper navedeno obvestilo je vlagatelj dne 27.03.2006 vložil zahtevek za revizijo. Naročnik je le-temu ugodil (sklep, z dne 13.04.2006). V obrazložitev sklepa je naročnik zapisal, da bo (ob ugotovitvi, da ni dobil nobene pravilne ponudbe) v nadaljevanju izvedel postopek s pogajanji.

Naročnik je dne 15.05.2006 oba ponudnika, ki sta v predhodno izvedenem odprtem postopku oddala (nepravilni) ponudbi povabil na pogajanja.
Naročnik je dne 29.05.2006 sprejel Obvestilo o oddaji javnega naročila, s katerim je javno naročilo ponovno oddal v izvedbo ponudniku Protect-infra d.o.o., Partizanska cesta 36, Maribor (v nadaljevanju: izbrani ponudnik).
Dne 05.06.2006 je vlagatelj zahteval izdajo dodatne obrazložitve odločitve o oddaji naročila in vpogled v ponudbo izbranega ponudnika. Naročnik je vlagatelju posredoval zahtevan dokument dne 13.06.2006 in mu istega dne omogočil vpogled v ponudbeno dokumentacijo izbranega ponudnika.

Vlagatelj je dne 22.06.2006 vložil zahtevek za revizijo. Vlagatelj navaja, da bi moral naročnik po sprejemu sklepa, s katerim je ugodil predhodno vloženemu vlagateljevemu zahtevku za revizijo, sprejeti sklep o zavrnitvi vseh ponudb, zoper slednjega pa bi ponudniki zopet lahko vložili zahtevek za revizijo. Ker je naročnik izvedel postopek po postopku s pogajanji, čeprav ni bilo pravnomočno odločeno o zavrnitvi vseh ponudb, zatrjuje vlagatelj, je kršil drugi odstavek 20. člena Zakona o javnih naročilih (Uradni list RS, št. 39/00, 102/00 in 2/04; v nadaljevanju: ZJN-1). Celoten postopek s pogajanji brez predhodne objave je bil tako po mnenju vlagatelja izveden nezakonito. Vlagatelj še navaja, da te kršitve ni mogel uveljaviti prej, saj o pričetku postopka s pogajanji naročnik ni sprejel nobenega sklepa.
Vlagatelj navaja, da je ponudba vlagatelja nepravilna iz vseh razlogov, ki jih je navedel že v prvotno vloženem zahtevku za revizijo (in katerim je naročnik sledil in posledično ugodil njegovemu zahtevku za revizijo). Vlagatelj zatrjuje, da bi moral naročnik izbranega ponudnika s povabilom k oddaji ponudb v postopku s pogajanji pozvati k odpravi vseh nepravilnosti, ki jih je vsebovala njegova ponudba v predhodnem odprtem postopku. Ker naročnik slednjega ni storil, zatrjuje vlagatelj, je ponudba izbranega ponudnika (še vedno) nepravilna in bi jo moral naročnik zavrniti. Poleg navedenega pa vlagatelj še navaja, da je ponudba izbranega ponudnika nepravilna tudi iz dveh razlogov, ki jih je odkril pri vpogledu v njegovo dodatno predloženo dokumentacijo v tem postopku. Vlagatelj navaja, da je naročnik zahteval, da ima ponudnik vsaj 4 delavce z opravljenim strokovnim izpitom iz upravnega postopka, kot dokazilo pa je zahteval kopije potrdil o opravljenem izpitu. Vlagatelj zatrjuje, da izbrani ponudnik teh potrdil v predhodnem odprtem postopku ni predložil. Ker se izpolnjevanje pogojev za sodelovanje v postopku oddaje posameznega javnega naročila, zatrjuje vlagatelj, presoja na dan oddaje ponudbe, takšen ponudnik pomanjkljivosti svoje ponudbe ne more sanirati tako, da dokazuje, da je naknadno izpolnil zahtevane pogoje (kot je to storil izbrani ponudnik, ki je sporni pogoj izpolnil šele na dan 22.05.2006). Vlagatelj zaključuje z ugotovitvijo, da v postopku s pogajanji lahko naročnik od ponudnikov, ki so v predhodnem postopku oddali nepravilne ponudbe zahteva samo dopolnitev ponudb, in sicer le tako, da bodo ustrezale zahtevam iz razpisne dokumentacije po odprtem postopku, same pogoje za sodelovanje pa bi morali ponudniki izkazati že do oddaje ponudb v odprtem postopku.
Vlagatelj nadalje navaja, da je naročnik s povabilom k pogajanjem, z dne 15.05.2006, oba ponudnika tudi pozval, da morata natančno pojasniti ceno storitve ter podati kalkulacijo cene. Ob vpogledu v ponudbo izbranega ponudnika je vlagatelj ugotovil, da izbrani ponudnik ni podal celovite kalkulacije cene, in sicer zato, ker je v priloženi kalkulaciji obrazložil ceno le za 11 objektov, ki so predmet storitve, naročnik pa je predvidel storitve na 12 objektih. V kalkulaciji cene, zatrjuje vlagatelj, izbrani ponudnik ni upošteval objekta na Prešernovi ulici 6, čeravno je ta objekt predviden v razpisni dokumentaciji.
Vlagatelj še zatrjuje, da je naročnik nepravilno ugotovil, da je vlagatelj ponudil neobičajno nizko ceno. Vlagatelj navaja, da je za uro varnostne in informatorske službe ponudil ceno v višini 1.700,00 SIT, za sprejem alarmnih podatkov pa 1 SIT mesečno. Izbrani ponudnik je za uro varnostne in informatorske službe ponudil ceno v višini 1.549,00 SIT mesečno, ceno za sprejem alarma pa 229.200,00 SIT. Vlagatelj je po pozivu naročnika svojo ceno za sprejemanje alarmnih podatkov obrazložil in pojasnil razloge za le-to. Vlagatelj zatrjuje, da ima že organiziran varnostno nadzorno center in z njim povezane fiksne stroške, ki niso odvisni od števila priklopov nanj. Vlagatelj tako ugotavlja, da s priklopom objektov naročnika ne bo imel nobenega dodatnega stroška za izvajanje takšne storitve in mu vsakršno plačilo za to storitev predstavlja čisti dobiček. Tudi ekipo, ki skrbi za varnostno ukrepanje v primeru sprožitve alarma ima vlagatelj že organizirano. Intervencijsko vozilo se nahaja v bližini naročnika, saj ima vlagatelj številne poslovne partnerje, s katerimi ima sklenjene pogodbe o intervenciji v primeru sproženega alarma.
Vlagatelj predlaga razveljavitev odločitve o izbiri najugodnejšega ponudnika in povrnitev stroškov, ki so mu nastali v zvezi z revizijo v višini 548.895,00 SIT (100.000,00 SIT za plačilo revizijske takse, 120 odvetniških točk za čas odsotnosti odvetnika iz pisarne, 100 odvetniških točk za pregled dokumentacije, 3000 odvetniških točk za pripravo zahtevka za revizijo ter 20% DDV, 23.484,00 SIT za potne stroške odvetnika in 371,00 SIT za stroške poštnine).

Naročnik je dne 10.07.2006 zahtevek za revizijo zavrnil kot neutemeljenega. V obrazložitvi sklepa naročnik navaja, da bi moral vlagatelj zoper morebitno nezakonitost predmetnega postopka s pogajanji vložiti zahtevek za revizijo pred izvedbo pogajanj, ne pa da se je pogajanj udeležil in šele potem (ko ni bil izbran) vložil zahtevek za revizijo. Naročnik zatrjuje, da so prepozni tudi vlagateljevi očitki, ki se nanašajo na nepravilnost ponudbe izbranega ponudnika, ki jo je oddal v prvotno končanem odprtem postopku.
Kar se tiče vlagateljevih navedb o tem, da izbrani ponudnik ni podal natančne kalkulacije cene storitve, po mnenju naročnika niso utemeljene. Kot navaja naročnik je izbrani ponudnik podal natančne kalkulacije cene storitve za sprejemanje alarmnih podatkov in varnostno ukrepanje, natančno po objektih. Kasneje, še navaja naročnik, je izbrani ponudnik tudi pojasnil, da je objekta Prešernova 3 in 8 (pravilno: Prešernova 5 in 6) prikazal skupno in da cena vsebuje storitve za obe hišni številki. Izbrani ponudnik je predložil tudi konkretno kalkulacijo cene. Navedena kalkulacija se po končni ceni ujema s podano ponudbeno ceno v odprtem postopku. Naročnik še zatrjuje, da v tem postopku ni vodil pogajanj o ceni, ampak je zahteval le pojasnila za ceno storitve za sprejemanje alarmnih podatkov in varnostno ukrepanje. Izbrani ponudnik je svojo ceno pojasnil, ni pa to uspelo vlagatelju.
Naročnik ugotavlja, da trditev vlagatelja, da je njegovo ceno neupravičeno štel kot neobičajno nizko, ni utemeljena. Naročnik namreč ni mogel sprejeti vlagateljevih pojasnil, da je ponudil takšno ceno izključno iz razloga, da bi dobil večje število točk. Vlagatelj je ponudil ceno storitve za sprejemanje alarmnih podatkov in varnostno ukrepanje v znesku 1 SIT mesečno oz. 12 SIT letno. Na pogajanjih je vlagatelj to (neobičajno) nizko ceno pojasnil z navedbo, da so vir prihodka prerazporedili na celotni razpisani posel. Del stroškov za intervencijo so tako pretopili v ure fizičnega varovanja in tako pokrili le dodatne materialne stroške, ki nastanejo v primeru intervencije na objektu. Naročnik je takšno ponudbo ocenil kot nepravilno in neprimerno, saj ponudnik ni upošteval navodil za izdelavo ponudbene dokumentacije, kjer je naročnik v OBR 9 predračun natančno zahteval posebej ceno storitve za sprejemanje alarmnih podatkov in varnostno ukrepanje. Naročnik je v IX. členu Navodil ponudnikom za izdelavo ponudbe posebej določil merila in ponderje za vrednotenje ponudb po obeh cenah. Vlagatelj je v obrazložitev cene na pogajanjih dne 23.05.2005 predložil pojasnilo v katerem izjavlja, da je zaradi meril del te cene pretopil v ceno storitve na uro za opravljanje varnostne in informatorske službe. Naročnik zatrjuje, da je takšna ponudba nerealna in neprimerljiva, saj ne upošteva naročnikovih navodil ter hkrati zavajajoča, saj kalkulacije cene ne odražajo dejanskega stanja. Naročnik še navaja, da je osnova za izvajanje informatorske službe urna postavka za sprejemanje alarmnih podatkov in varnostno ukrepanje po objektih, ki jih varuje. Že iz obrazložitve in iz zahtevka za revizijo, zatrjuje naročnik, pa je razvidno, da je vlagatelj ceno prilagajal merilom in ne dejanskim stroškom. Naročnik tako meni, da ponudnik ni ustrezno pojasnil nesorazmerno nizke cene in ni predložil ustrezne kalkulacije po objektih. Naročnik še navaja, da tudi ne drži utemeljitev vlagatelja o tem, da z izvedbo storitve nima nobenih dodatnih stroškov, saj kot zatrjuje, takšna cena ne pokriva niti enkratnih stroškov za prevoz interventnega vozila, če se pri tem upošteva samo poraba goriva. Naročnik zato utemeljeno dvomi, da bo vlagatelj storitev po tej ceni opravljal korektno. Tako nizke cene, še ugotavlja naročnik, tudi ni mogoče primerjati z razmerami na trgu, saj že ob logični presoji stvari takšna cena za izvedbo storitev sploh ni možna.

Vlagatelj je z dopisom, z dne 12.07.2006 obvestil naročnika, da bo postopek nadaljeval pred Državno revizijsko komisijo.

Naročnik je dne 18.07.2006 Državni revizijski komisiji odstopil v odločanje zahtevek za revizijo skupaj z dokumentacijo o predmetnem javnem naročilu.

Po pregledu dokumentacije ter po proučitvi utemeljenosti navedb vlagatelja in naročnika, je Državna revizijska komisija odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju.

Državna revizijska komisija uvodoma izpostavlja, da iz določil petega odstavka 12. člena ZRPJN izhaja, da vlagatelj po preteku roka, določenega za predložitev ponudb oziroma prijav, ne more navajati kršitev, ki so mu bile ali bi mu morale biti znane pred potekom tega roka, pa kljub temu ni vložil zahtevka za revizijo že pred potekom roka, določenega za predložitev ponudb oziroma prijav, razen v primerih, ko dokaže, da zatrjevanih kršitev objektivno ni bilo mogoče ugotoviti pred tem trenutkom. Upoštevajoč opredeljeno pravno podlago gre ugotoviti, da vlagatelj sicer zatrjuje, da kršitev, ki se nanašajo na (ne)zakonitost predmetnega postopka s pogajanji ni mogel uveljaviti prej iz razloga, "ker o pričetku predmetnega postopka naročnik ni sprejel nobenega sklepa". Ker pa je bil vlagatelj z dejstvom, da bo naročnik izvedel postopek s pogajanji brez predhodne objave seznanjen z dnem prejema povabila k pogajanjem (dokument, z dne 15.05.2006), Državna komisija njegovih trditev ni mogla sprejeti.
Ob navedenem je potrebno zaključiti, da je bil vlagatelj z načinom oddaje predmetnega javnega naročila (postopek s pogajanji brez predhodne objave), z naročnikovimi zahtevami, ki se nanašajo na zahtevano dokumentacijo ter z osnovnimi pogajalskimi izhodišči naročnika seznanjen že na samem začetku postopka s pogajanji - to je vse od prejema Povabila na pogajanja. Ker pa je vlagatelj izrazil svoje očitke naročniku v zvezi z domnevno sporno izbiro postopka in domnevno spornimi drugimi ravnanji v teku postopka s pogajanji (šele) po preteku roka, določenega za predložitev ponudb (oziroma potem, ko je naročnik že zaključil postopek oddaje javnega naročila s sprejemom odločitve o izbiri najugodnejšega ponudnika), je potrebno šteti, da so navedbe vlagatelja v smislu določil ZRPJN vložene formalno prepozno, oziroma da je njegov zahtevek za revizijo v tem smislu zamujen in ga v tej smeri po vsebini ni več mogoče obravnavati.

Ob upoštevanju zgoraj navedenega je potrebno zaključiti, da je v fazi postopka oddaje javnega naročila po oddaji ponudb tako dopustno zgolj ugotavljanje, ali ponudbi izbranega ponudnika in vlagatelja izpolnjujeta vse zahteve iz razpisne dokumentacije predmetnega postopka oddaje javnega naročila ali ne oziroma, ali je naročnikova odločitev o izbiri izbranega ponudnika in o zavrnitvi vlagateljeve ponudbe skladna s predpisi s področja oddaje javnih naročil.

V obravnavanem primeru je namreč med strankama spor (tudi) v tem, ali sta izbrani ponudnik in vlagatelj ravnala v skladu z (vsemi) naročnikovimi zahtevami iz razpisne dokumentacije oziroma ali sta oddala pravilni ponudbi v smislu 13. točke 3. člena ZJN-1. Vlagatelj namreč v zahtevku za revizijo navaja razloge, zaradi katerih naj bi bila ponudba izbranega ponudnika nepravilna in hkrati zatrjuje, da je njegova ponudba pravilna.

ZJN-1 v 13. točki 3. člena določa, da je "pravilna ponudba" tista ponudba, ki je pravočasna in za katero se po odpiranju ponudb, na podlagi pregleda in ocenjevanja ugotovi, da v celoti izpolnjuje vse zahteve iz razpisne dokumentacije. Osnova, na podlagi katere je v skladu z zakonom potrebno presojati o tem, ali je posamezna ponudba pravilna, je torej dejstvo, da le-ta izpolnjuje naročnikove zahteve, ki izhajajo iz razpisne dokumentacije. V primerih, ko naročnik po opravljenem pregledu in ocenjevanju ponudb ugotovi, da posamezna ponudba ne izpolnjuje vseh njegovih zahtev iz razpisne dokumentacije, je dolžan takšno ponudbo zavrniti kot nepravilno (drugi odstavek 76. člena ZJN-1).

Kot izhaja iz zgoraj navedenega povzema vseh relevantnih podrobnosti v predmetni zadevi, je naročnik predhodno vodeni odprti postopek zaključil z ugotovitvijo, da nobena od ponudb, ki jih je prejel v odprtem postopku ni pravilna in se je (posledično) odločil, da bo postopek oddaje obravnavanega javnega naročila izvedel po postopku s pogajanji brez predhodne objave (20. člen ZJN-1). Naročnik je tako v nadaljevanju oba ponudnika, ki sta v predhodno izvedenem odprtem postopku predložila (nepravilni) ponudbi, pozval na pogajanja in k predložitvi ponudb.
V ta namen sta oba ponudnika prejela povabilo k pogajanjem št. 41602-00005/2006, z dne 15.05.2006, ki je določal dokumente, ki so jih morali predložiti kandidati v tem postopku. Oba pozvana kandidata sta torej morala, da bi se njuni ponudbi štele kot pravilni, predložiti vse v povabilu zahtevane dokumente. Ponudnika sta morala predložiti naslednje dokumente: licenco za varovanje premoženja, potrdilo o opravljenem izpitu iz upravnega postopka za štiri delavce (ki so morali biti zaposleni pri ponudniku) in natančno pojasnilo cene storitev za sprejemanje alarmnih podatkov in za varnostno ukrepanje. Naročnik je v zvezi s slednjim še zapisal, da cena storitev na mesec za sprejemanje alarmnih podatkov in varnostno ukrepanje obsega ceno za odzivanje na signal alarmov (in sicer: vloma, požara, delovanja kotlovnic, uhajanje plina in skrbništvo videonadzora). Ponudnika sta morala pojasniti ceno in predložiti ustrezne kalkulacije cene po objektih, ki so navedeni v Opisu storitve (in sicer v razpisni dokumentaciji iz predhodnega odprtega postopka). Iz Opisa storitve izhaja, da se varovanje nanaša na dvanajst objektov, in sicer za objekte na Ulici Heroja Staneta 1, Ulici Heroja Tomšiča 2, Prešernovi ulici 6, Slovenski ulici 40, Rotovškemu trgu 9, Cafovi ulici 7, Glavnem trgu 15, Grajski ulici 7, Prešernovi ulici 5, Vrbanski cesti 101, Malečniku 51 in Lackovi cesti 216.
Pregled ponudbene dokumentacije izbranega ponudnika pokaže, da je le-ta ni v celoti ravnal z naročnikovimi zahtevami, saj je predložil kalkulacije cen le za 11 objektov, oziroma ni priložil kalkulacije cen za objekt na Prešernovi ulici 5. Vlagateljevo ponudbo iz predmetnega razloga ni mogoče obravnavati kot pravilno ponudbo v smislu 13. točke 3. člena ZJN-1, zaradi česar bi jo moral naročnik zavrniti. Glede na jasno precizirano zahtevo, ki izhaja iz razpisne dokumentacije, je potrebno zaključiti, da izbrani ponudnik ni (v celoti) ravnal z zgoraj navedeno zahtevo iz razpisne dokumentacije, pri čemer je popolnoma irelevantno, če je slednji dva objekta na Prešernovi ulici prikazal skupno (kot namreč navaja naročnik, je izbrani ponudnik po oddaji ponudbe v predmetnem postopku s pogajanji brez predhodne objave pojasnil, "da je objekta na Prešernovi ulici prikazal skupno"). Državna revizijska komisija v zvezi s tem opozarja, da naročnikova navodila iz razpisne dokumentacije vežejo tako ponudnike pri pripravi ponudb, kot tudi naročnika tekom celotnega postopka oddaje javnega naročila. Ponudniki so torej tisti, ki morajo ravnati v skladu z vsemi naročnikovimi zahtevami iz razpisne dokumentacije, le-te pa vežejo tudi naročnika skozi celoten postopek oddaje javnega naročila in jih mora upoštevati v razmerju do vseh udeleženih ponudnikov. Pri oddaji javnih naročil je namreč potrebno upoštevati, da so postopki izredno formalni in strogi, vztrajanje pri strogih pravilih postopka pa ima vsekakor določen pomen in tehtne razloge. Predvsem se želi na ta način vsem zainteresiranim ponudnikom zagotoviti v postopku enakovreden položaj ter preprečiti možnost diskrecijskega odločanja naročnika in tako že vnaprej preprečiti možne zlorabe.

Ob vsem zgoraj opisanem je potrebno pritrditi vlagatelju v tem, da ponudba izbranega ponudnika ne izpolnjuje vseh zahtev iz razpisne dokumentacije in da je ni mogoče obravnavati kot pravilno ponudbo v smislu določil ZJN-1, ki izrecno določa, da je "pravilna" le tista ponudba, ki je pravočasna in za katero se po odpiranju ponudb, na podlagi pregleda in ocenjevanja ugotovi, da v celoti izpolnjuje vse zahteve iz razpisne dokumentacije (13. točka prvega odstavka 3. člena ZJN-1), določa pa tudi, da mora naročnik v postopku oddaje javnega naročila po opravljenem pregledu in ocenjevanju ponudb vse nepravilne ponudbe zavrniti (drugi odstavek 76. člena ZJN-1). V obravnavanem primeru vlagateljeva ponudba ni v celoti izpolnjevala vseh zahtev iz razpisne dokumentacije, zato jo je bil naročnik na podlagi določil ZJN-1 dolžan zavrniti kot nepravilno.

Državna revizijska komisija je v nadaljevanju presojala vlagateljev očitek, ki se nanaša na zavrnitev njegove ponudbe. Naročnik je namreč vlagateljevo ponudbo zavrnil kot nepravilno in neprimerno, saj naj bi vlagatelj del stroškov za intervencijo vkalkuliral v ure fizičnega varovanja, s čimer naj bi ravnal v nasprotju z naročnikovimi navodili (ki so zahtevali, da morajo ponudniki posebej navesti cene storitve za opravljanje varnostne in informatorske službe in posebej cene storitve za sprejemanje alarmnih podatkov in varnostno ukrepanje) ter iz razloga, ker vlagatelj ni predložil ustrezne kalkulacije po objektih. Naročnik je, kot dalje izhaja iz obeh prej navedenih dokumentov, vlagateljevo ponudbo zavrnil tudi iz razloga, ker naj bi vlagatelj za ponudil neobičajno nizko ceno (1 SIT), slednje pa tekom obravnavanega postopka ni uspel ustrezno pojasniti (oziroma jo je utemeljeval z dejstvom, da je del le-te vkalkuliral v ceno storitve za uro opravljanja varnostne in informatorske službe).
Pregled vlagateljeve ponudbe potrjuje vse zgoraj navedene naročnikove ugotovitve, saj je vlagatelj tekom obravnavanega postopka celo sam priznal, da je navkljub naročnikovi izrecni zahtevi, da morata biti ceni prikazani ločeno, "del stroškov za intervencijo pretopil v uro fizičnega varovanja". Vlagatelj je torej del stroškov iz ene izmed obeh cen, ki bi ju moral prikazati ločeno vkalkuliral v drugo ceno, in sicer iz razloga, ker je predvideval, da bo na ta način po vnaprej določenih merilih za izbiro najugodnejšega ponudnika, pridobil več točk od konkurentov (konkurenta). še več. Vlagatelj tudi ni ravnal v skladu z naročnikovo izrecno zahtevo iz razpisne dokumentacije in ni predložil ustrezne kalkulacije cen po (dvanajstih) objektih kot so navedeni v Opisu storitev pač pa je podal le eno ceno za vseh dvanajst objektov skupaj.

Ob tako ugotovljenem dejanskem stanju se ugotovitev naročnika, da vlagateljeva ponudba ne izpolnjuje zahteve iz razpisne dokumentacije in da je ni mogoče obravnavati kot pravilno ponudbo v smislu določil ZJN-1 izkaže kot pravilna in zakonita.

Ker je Državna revizijska komisija pri presoji utemeljenosti zahtevka za revizijo ugotovila, da je naročnik v postopku oddaje predmetnega javnega naročila kršil določila ZJN-1, je skladno s 3. alinejo prvega odstavka 23. člena ZRPJN odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa.



Vlagatelj je v revizijski postopek priglasil naslednje stroške, nastale v zvezi z revizijo:
100.000,00 SIT za plačilo revizijske takse, 120 odvetniških točk za čas odsotnosti odvetnika iz pisarne, 100 odvetniških točk za pregled dokumentacije, 3000 odvetniških točk za pripravo zahtevka za revizijo ter 20% DDV, 23.484,00 SIT za potne stroške odvetnika in 371,00 SIT za stroške poštnine.
Ker je z zahtevkom za revizijo uspel, Državna revizijska komisija vlagatelju, na podlagi šestega odstavka 22. člena ZRPJN, priznava potrebne stroške, v zvezi z revizijo, in sicer:
- v protivrednosti 2.100 točk po Odvetniški tarifi (glede na vrednost spornega predmeta), povečano za 20% DDV, za sestavo revizijskega zahtevka,
- v višini 371,00 SIT za stroške poštnine,
- v višini 100.000,00 SIT, za takso za zahtevek.

Naročnik je vlagatelju dolžan povrniti stroške, nastale v zvezi z revizijo, v višini 377.571,00 SIT, v roku 15 dni od prejema tega sklepa, pod izvršbo. Višja stroškovna zahteva vlagatelja se zavrne.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa.




POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Po končanem postopku pred Državno revizijsko komisijo je sodno varstvo zagotovljeno v postopku povračila škode pred sodiščem splošne pristojnosti (peti odstavek 23. člena ZRPJN).


Ljubljana, 24.07.2006


Jožef Kocuvan, univ. dipl. ekon.
član Državne revizijske komisije




Vročiti:
- Mestna občina Maribor, Heroja Staneta 1, Maribor
- Leon Benigar Tošič, Litijska cesta 45, Ljubljana
- Protect-infra d.o.o., Partizanska cesta 36, Maribor
- Ministrstvo za finance, Sektor za javna naročila, gospodarske javne službe in koncesije, Beethovnova 11, Ljubljana
- Državno pravobranilstvo Republike Slovenije, šubičeva 2, Ljubljana