018-216/2006 Mestna občina Maribor

Številka: 018-216/06-34-1962

SKLEP

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 1. in 2. odstavka 18. člena Zakona o pravdnem postopku (Ur.l. RS, štev. 26/99, 96/02, 58/03, 2/04, 69/05, 90/05 in 43/06 - v nadaljevanju: ZPP) v povezavi s 5. odstavkom 3. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Ur.l. RS, štev. 78/99, 90/99, 110/02, 14/03, 42/04 in 61/05 - v nadaljevanju: ZRPJN), v senatu članice Vide Kostanjevec kot predsednice senata ter članov Jožefa Kocuvana in Nataše Jeršič kot članov senata, ob sodelovanju svetovalca Aleksandra Petrovčiča, v postopku nadzora nad zakonitostjo razpisa za izvajanje odvoza nepravilno parkiranih vozil na območju Mestne občine Maribor, in na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložila družba Certus avtobusni promet d.d., Linhartova ulica 22, Maribor, ki jo zastopa odvetnik Zmago Marovt, Rozmanova ulica 12/I, Ljubljana (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika Mestna občina Maribor, Mestna uprava, Ulica heroja Staneta 1, Maribor (v nadaljevanju: naročnik), dne 14.07.2006 soglasno

ODLOČILA

1.) Zahtevek za revizijo se zavrže.

2.) Zahteva za povrnitev priglašenih stroškov revizijskega postopka se zavrne.

Obrazložitev

Naročnik je v Uradnem listu RS, štev. 48-49/06 objavil javni razpis za izvajanje odvoza nepravilno parkiranih vozil na območju Mestne občine Maribor.

Vlagatelj je na naročnika naslovil zahtevek za revizijo z dne 25.5.2006, v katerem naročniku predlaga, naj predmetni razpis razveljavi oziroma podrejeno, naj razveljavi posamezne, po vlagateljevem mnenju sporne, točke razpisa. Vlagatelj zahteva tudi povrnitev stroškov, nastalih z revizijo, po predloženem stroškovniku.

Naročnik je z dopisom štev. 34001-299/2006 0800 z dne 14.6.2006 vlagatelja obvestil, da zahtevek za revizijo ni dopusten. V dopisu naročnik navaja, da je predmet razpisa koncesija storitev, da koncedent pri podeljevanju koncesije ni vezan na pravila Zakona o javnih naročilih (Ur.l. RS, štev. 39/00, 102/00 in 2/04; v nadaljevanju: ZJN-1) ter da je pravno varstvo ponudnikov zagotovljeno v okviru uporabe pravnega sredstva zoper odločbo o izbiri koncesionarja.

Vlagatelj je z vlogama (obe poimenovani "Zahteva za nadaljevanje postopka pred Državno revizijsko komisijo") z dne 15.6.2006 in 19.6.2006 naročnika obvestil, da se ne strinja z njegovo odločitvijo. Vlagatelj se ne strinja z naročnikovo obrazložitvijo, da je predmet koncesije storitev ter da zato naročnik-koncedent pri podelitvi koncesije ni vezan na pravila ZJN-1 ali direktiv o javnih naročilih, zato zahteva nadaljevanje postopka pred Državno revizijsko komisijo.

Naročnik je z dopisom štev. 34001-441/2006 0800 DPO z dne 26.6.2006 zahtevek za revizijo skupaj s pripadajočo dokumentacijo odstopil v odločanje Državni revizijski komisiji.

Državna revizijska komisija je z dopisom štev. 018-216/06-34-1962 z dne 3.7.2006 naročnika pisno pozvala k predložitvi potrdila o plačilu takse iz 22. člena ZRPJN. Vlagatelj je zahtevano dokazilo predložil dne 11.7.2006.

Po pregledu predložene dokumentacije ter proučitvi utemeljenosti navedb vlagatelja in naročnika je Državna revizijska komisija v skladu s 1. in 2. odstavkom 18. člena ZPP v povezavi s 5. odstavkom 3. člena ZRPJN odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju.

V obravnavanem primeru je med strankama spor o tem, ali je predmet spornega razpisa mogoče opredeliti kot javno naročilo ter ali je posledično naročnik pri svojem postopanju vezan na pravila ZJN-1 oziroma evropskih smernic s področja javnih naročil.

ZJN-1 v 1. odstavku 3. člena (Pomen v zakonu uporabljenih pojmov) za namene tega zakona "javno naročilo" opredeljuje kot celotni skupek dejanj, ki jih opravi naročnik s ciljem nabave blaga, oddaje storitev ali gradenj po tem zakonu (1. točka 1. odstavka 3. člena). V 2. točki 1. odstavka 3. člena je določeno, da je "pogodba o oddaji javnega naročila" v skladu z izvedenim postopkom po tem zakonu v pisni obliki sklenjena odplačna pogodba med naročnikom in dobaviteljem, izvajalcem gradenj ali izvajalcem storitev, katere predmet je nabava blaga, izvedba gradnje ali storitve. Iz navedene definicije izhaja, da je eden temeljnih elementov, ki opredeljujejo pravno razmerje med naročnikom in izvajalcem javnega naročila, njegova odplačnost oziroma natančneje - odplačnost, ki izvira iz porabe javnih sredstev (A.Mužina, T.Vesel, ZJN s komentarjem, str. 76).

V obravnavanem primeru je iz predložene dokumentacije razvidno, da je predmet razpisa izvajanje odvoza nepravilno parkiranih vozil na območju Mestne občine Maribor. V razpisni dokumentaciji (točka 10 - Obseg del in način plačila, podtočka 1) so navedene tudi pravne podlage predmeta pogodbe med naročnikom ter izvajalcem, in sicer:
Odlok o cestno prometni ureditvi (Medobčinski uradni vestnik, štev. 14/96) ter
Odredba o določitvi elementov za urejanje prometa po Odloku o ureditvi cestnega prometa v Mestni občini Maribor (Medobčinski uradni vestnik, štev. 21/96, 22/98, 23/98, 29/02, 2/03, 16/04, 5/05 in 4/06 - v nadaljevanju Odredba o določitvi elementov za urejanje prometa).
V 17. členu Odredbe o določitvi elementov za urejanje prometa je določeno, da odstranitev oziroma odvoz nepravilno parkiranega vozila odredi občinski redar ter da odvoz vozila opravi izvajalec, ki se izbere z javnim razpisom.

Predmet bodočega pogodbenega razmerja med naročnikom in izvajalcem je natančneje opredeljen v točki 10 razpisne dokumentacije (Obseg del in način plačila), podtočke 2 do 4 ter priloženem Vzorcu pogodbe o izvajanju del z nepravilno parkiranimi vozili na območju Mestne občine Maribor. Iz navedenih delov razpisne dokumentacije je mogoče razbrati, da je predmet bodočega pogodbenega razmerja med naročnikom in izvajalcem izvajanje odvoza nepravilno parkiranih vozil na javnih površinah. Odvoz nepravilno parkiranih vozil se izvaja na osnovi odredb, ki jih izda Mestna redarska služba Mestnega inšpektorata. Pogodbena dela zajemajo: odvoz nepravilno parkiranih vozil, njihovo hrambo in varovanje do vračila, vračilo odstranjenega vozila proti plačilu stroškov odvoza, hrambe in varovanj ter vodenje evidence o odvozih in evidence izdanih računov. Cena pogodbenega dela se krije izključno iz plačila, ki ga izvajalcu poravna lastnik oziroma uporabnik nepravilno parkiranega vozila, in sicer na podlagi cene, ki jo določa Mestni svet Mestne občine Maribor na predlog strokovnih služb (Komunalne direkcije - Prometni urad). Naročnik za izvajanje odvoza nepravilno parkiranih vozil ne prevzema nobene obveznosti financiranja ali sofinanciranja, prav tako pa ne prevzema nobene poslovne odgovornosti, vključno z odgovornostjo za škodo, ki bi jo izvajalec ali njegovi zaposleni lahko povzročili tretjim osebam.

Iz vsega zgoraj navedenega izhaja, da storitev odvoza nepravilno parkiranih vozil, ki je predmet spornega razpisa, ni mogoče obravnavati kot javno naročilo v smislu določb ZJN-1. V obravnavanem primeru namreč med (bodočima) pogodbenima strankama ne bo šlo za odplačno razmerje v tem smislu, da bi (bodoči) izvajalec za naročnika opravljal določeno storitev, naročnik pa bi mu v zameno za to plačeval določeno ceno, ki bi se krila iz naročnikovih (javnih) sredstev. Ob navedenem je naročniku mogoče pritrditi v tem, da je obravnavno pravno razmerje po svoji pravni naravi bližje koncesijskemu razmerju kot pa javnemu naročilu. Iz razpisne dokumentacije kot tudi iz predpisov, ki so podlaga spornemu razpisu namreč izhaja, da gre v obravnavanem primeru (le) za prenos pravice do izvajanja (storitve) odvoza nepravilno parkiranih vozil (za kar je sicer primarno pristojna lokalna skupnost), pri čemer je obenem predvideno, da se bo plačilo izvajalčevih storitev (odvoza, hrambe in varovanja vozila) zagotavljalo izključno s strani tretjih oseb (kršiteljev kot "uporabnikov" storitve), ki sicer niso stranke pogodbe med izvajalcem in naročnikom. Gre torej za razmerje, ki ga je mogoče opredeliti kot koncesijo storitve, koncesije storitev pa so v skladu s pravili evropskih smernic s področja javnih naročil izrecno izvzete iz režima oddaje javnih naročil (17. člen v povezavi s 4. točko 1. člena Smernice 2004/18/EC), prav tako pa se v skladu z določbo 133. člena ZJN-1 z vložitvijo zahtevka za revizijo ne zagotavlja pravnega varstva v postopkih oddaje koncesij storitev.

ZRPJN v 1. členu določa, da se s tem zakonom ureja pravno varstvo ponudnikov in javnega interesa v postopkih oddaje javnih naročil, ki se izvaja z revizijo postopkov oddaje javnih naročil, opredeljenih v predpisih o javnih naročilih, določa organe, ki so pristojni za varstvo pravic ponudnikov in javnega interesa, in postopek revizije po tem zakonu. Da bi lahko ponudnik v konkretnem sporu z naročnikom uveljavljal pravno varstvo po določilih ZRPJN, je torej potrebno, da se predmet spora med strankama nanaša na pravno razmerje, ki ga je mogoče opredeliti kot javno naročilo v smislu predpisov, ki urejajo področje oddaje javnih naročil. V primeru pa, ko se ugotovi, da predmet spora med strankama ni javno naročilo, Državna revizijska komisija o sporu ne more presojati, saj takšen spor presega meje njene pristojnosti.

V obravnavanem primeru je Državna revizijska komisija ugotovila, da storitev odvoza nepravilno parkiranih vozil, ki je predmet spornega razpisa, ni mogoče obravnavati kot javno naročilo v smislu določb ZJN-1, zaradi česa je morala zaključiti, da odločanje o predmetnem sporu ne sodi v njeno pristojnost.

Procesnih položajev, ko se v postopku ugotovi absolutna nepristojnost Državne revizijske komisije za odločanje o sporu, ZRPJN ne ureja. Glede vprašanj, ki v ZRPJN niso izrecno urejena, navedeni zakon napotuje na smiselno uporabo določb zakona, ki ureja pravdni postopek (3. odstavek 3. člena). ZPP v 1. odstavku 18. člena določa, da mora sodišče med postopkom ves čas po uradni dolžnosti paziti, ali spada odločitev o sporu v sodno pristojnost. Če sodišče med postopkom ugotovi, da za odločitev o sporu ni pristojno samo, temveč kakšen drug organ, se izreče za nepristojno, razveljavi opravljena pravdna dejanja in zavrže tožbo (2. odstavek 18. člena ZPP). V obravnavanem primeru bi torej moral že sam naročnik, ko je ob predhodnem preizkusu vlagateljevega zahtevka za revizijo ugotovil, da o njem ni mogoče odločati v revizijskem postopku v skladu z določili ZRPJN, o tem izdati sklep in zahtevek za revizijo zavreči (smiselna uporaba 1. odstavka 274. člena ZPP). Ker naročnik tega ni storil, je Državna revizijska komisija ob ugotovitvi, da v konkretnem primeru ne gre za spor iz njene pristojnosti, odločila tako, kot izhaja iz 1. točke izreka tega sklepa.

S tem je utemeljena odločitev pod 1. točko izreka tega sklepa.

Odločitev o stroških temelji na določbi 1. odstavka 154. člena ZPP v zvezi s 5. odstavkom 3. člena ZRPJN.

S tem je utemeljena odločitev pod 2. točko izreka tega sklepa.


POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Po končanem postopku pred Državno revizijsko komisijo je sodno varstvo zagotovljeno v postopku povračila škode pred sodiščem splošne pristojnosti (peti odstavek 23. člena ZRPJN).


V Ljubljani, dne 14.07.2006


Predsednica senata:
Vida Kostanjevec, univ.dipl.prav.
članica Državne revizijske komisije







Vročiti:
- Mestna občina Maribor, Mestna uprava, Ulica heroja Staneta 1, Maribor,
- Odvetnik Zmago Marovt, Rozmanova ulica 12/I, Ljubljana,
- Državno pravobranilstvo Republike Slovenije, šubičeva 2, Ljubljana,
- Ministrstvo za finance, Sektor za javna naročila, gospodarske javne službe in koncesije, Beethovnova 11, Ljubljana.