018-231/2006 Javna agencija RS za podjetništvo in tuje investicije

Številka: 018-231/2006-34-1991

SKLEP

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 23. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Uradni list RS, št. 95/2005 - ZRPJN-UPB3; v nadaljevanju: ZRPJN) po članici Vidi Kostanjevec, ob sodelovanju svetovalca Vojka Maksimčuka, v postopku nadzora nad zakonitostjo postopka oddaje javnega naročila za pripravo vsebinskega in izvedbenega scenarija, izdelavo in tedensko predvajanje 15 tridesetminutnih oddaj o podjetništvu z delovnim naslovom "Najboljša podjetniška ideja" in na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložil vlagatelj Videoprodukcija Kregar, d. o. o., Kranjčeva 22, Ljubljana (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika Javna agencija za podjetništvo in tuje investicije, Dunajska cesta 156, Ljubljana (v nadaljevanju: naročnik), dne 14. 7. 2006

ODLOČILA

Zahtevek za revizijo se zavrne kot neutemeljen.

Obrazložitev

Naročnik je 28. 4. 2006 sprejel sklep o začetku postopka oddaje obravnavanega javnega naročila, št. 50/2006, javni razpis pa je objavil v Uradnem listu RS, št. 46/2006, z dne 5. 5. 2006, pod številko objave Ob-12826/06.

Iz zapisnika o odpiranju ponudb, z dne 25. 5. 2006, je razvidno, da je naročnik prejel tri pravočasne ponudbe. Naročnik je po pregledu in ocenjevanju ponudb sprejel obvestilo o oddaji javnega naročila, z dne 7. 6. 2006, v katerem je navedel, da se javno naročilo odda ponudniku EMC, d. o. o., Dolenjska cesta 208, Ljubljana (v nadaljevanju: izbrani ponudnik).

Vlagatelj je vložil zahtevek za revizijo, z dne 19. 6. 2006. Vlagatelj vlaga zahtevek za revizijo iz dveh razlogov, ki sta po njegovem mnenju privedla do napačne odločitve o izbiri najugodnejše ponudbe.
Glede naročnikove ocene vsebinskega osnutka scenarija za vsako posamezno oddajo vlagatelj navaja, da je k izdelavi omenjenih osnutkov scenarijev pritegnil najvidnejše strokovnjake s področja podjetništva, iz obvestila o oddaji javnega naročila pa je razvidno, da se je izbira v celoti omejila na izbiro ekonomsko najugodnejše ponudbe. Vlagatelj navaja, da je bila njegova ponudba zavrnjena, ker je ekonomsko manj ugodna od ponudbe izbranega ponudnika. Vlagatelj izpostavlja, da v primeru, če se pri primerjavi omeji na ceno oddaj, je to 288.000 tolarjev, kar predstavlja nekaj več kot 1 % celotne vrednosti, zato vlagatelju ni jasno, kako in zakaj je naročnik vsebino scenarijev uvrstil kot merilo za ekonomsko kategorijo, vsekakor pa je ocena scenarijev po vlagateljevem mnenju preveč arbitrarna, da bi bila relevantna. Vlagatelj zaključuje, da naročnik vsekakor ni za ocenjevanje vsebinskih osnutkov scenarijev pridobil ustreznih strokovnjakov z avtoriteto in ustreznimi referencami na področju, ki so ga ocenjevali. Glede na reference sestavljavcev scenarijev, ki jih je v oceno predložil vlagatelj, pa je razlika v oceni scenarijev izbranega ponudnika in vlagatelja po njegovem prepričanju enostavno prevelika in ni verjetna.
Vlagatelj tudi navaja, da je predložil izjavo o programski volji Prve TV, da bo predvajanje posnetih oddaj uvrstila v programsko shemo v času med 18. in 19. uro ali 20. in 22. uro v zahtevanem obdobju, dvomi pa, da je ustrezno in izjavo te kvalitete za predvajanje na POP TV v času med 20. in 22. uro predložil izbrani ponudnik. Vlagatelj dodaja, da mu kljub izrecni ustni zahtevi ni bil omogočen vpogled v razpisno dokumentacijo, da bi lahko sam preveril, ali taka (nepreklicna) izjava POP TV v resnici obstaja, zato zahteva, da se to preveri v revizijskem postopku.

Naročnik je z dokumentom "odločitev naročnika Javne agencije RS za podjetništvo in tuje investicije o zahtevi ponudnika za revizijo postopka oddaje javnega naročila storitve priprave, izvedbe in predvajanja TV oddaj o podjetništvu z delovnim naslovom "Najboljša podjetniška ideja", po odprtem postopku, ki je bil objavljen v uradnem listu RS, št. 46. dne 05.05.2006, ki jo je prejela Javna agencija RS za podjetništvo in tuje investicije dne 20.06.2006", z dne 29. 6. 2006, zahtevek za revizijo zavrnil kot neutemeljen. Naročnik navaja, da strokovnost pripravljavcev vsebinskih osnutkov scenarijev ni bila ne pogoj in ne merilo v postopku oddaje javnega naročila, zato ni vplivala na ocenjevanje ponudb. Naročnik dalje navaja, da je po pregledu vsebinskih osnutkov scenarijev ugotovil, da so teksti osnutkov scenarijev izbranega ponudnika vsebinsko bistveno bolj izvirni, raznoliki in s poljudno predstavitvijo želene vsebine primernejši širši ciljni skupini gledalcev, ne pa samo akademski sferi, kar je tudi naročnikov namen, ki je bil jasno naveden v razpisni dokumentaciji.
Glede vlagateljeve navedbe, da je bila njegova ponudba zavrnjena kot ekonomsko manj ugodna, kljub temu, da je bila ponujena cena za izvedbo predmeta javnega naročila le za 288.000 tolarjev višja od najnižje cene, kar predstavlja nekaj več kot 1 % celotne vrednosti, naročnik ugotavlja, da je vlagateljeva ponudba znašala 23.976.000 tolarjev, izbrani ponudnik pa je ponudil izvedbo za 23.364.000 tolarjev in ne 23.688.000 tolarjev, kar je razvidno tudi iz zapisnika o odpiranju ponudb, z dne 25.5.2006. Naročnik dodaja, da v tabelo obvestila o oddaji javnega naročila pomotoma zapisal napačno ceno. Naročnik dalje navaja, da razlika med cenama dejansko znaša 612.000 tolarjev, do 10% višja vlagateljeva ponudba od najugodnejše ponudbe pa je v postopku ocenjevanja na podlagi merila skupne cene že prejela 5 točk.
V zvezi z uvrstitvijo merila "vsebinski osnutek scenarija za posamezno oddajo" med ekonomska merila naročnik pojasnjuje, da 51. člen Zakona o javnih naročilih (Uradni list RS, št. 36/2004 âˆ" ZJN-1-UPB1; v nadaljevanju: ZJN-1) določa, da so merila za ocenitev ponudb ekonomsko najugodnejša ponudba ali najnižja cena ter da je kot eno izmed ekonomskih meril lahko uporabil merilo "vsebinski osnutek scenarija za posamezno oddajo" in vlagateljevo ponudbo na podlagi ocen, ki jih je dobila v postopku ocenjevanja, zavrnil kot ekonomsko manj ugodno.
Glede vlagateljevega očitka o tem, da je naročnik ocenil vsebinske osnutke scenarijev arbitrarno in da za njihovo ocenjevanje ni pridobil ustreznih strokovnjakov z avtoriteto in ustreznimi referencami na področju, ki so ga ocenjevali, naročnik pojasnjuje, da so bili člani komisije predstavniki Ministrstva za gospodarstvo in naročnika, ti pa so prispele scenarije ocenjevali kot gledalci, ki so jim oddaje namenjene, in ne kot predavatelji ali profesorji podjetništva. Naročnik dodaja, da je sestava komisije v izključni pristojnosti naročnika, da naročnik ob imenovanju ni dvomil v strokovnost in poštenje njenih članov in da naročnik lahko, glede na želene učinke oddaj, sam presoja o primernosti vsebin in ne rabi zunanjih sodelavcev. Naročnik tudi poudarja, da je bila zato, da bi se na koncu resnično dobilo čim bolj nepristransko oceno, posameznemu ponudniku pri merilu vsebinskega osnutka scenarija upoštevana povprečna ocena članov komisije.
V zvezo z vlagateljevo telefonsko zahtevo za vpogled v razpisno dokumentacijo (naročnik sklepa, da je vlagatelj verjetno mislil na vpogled v izbrano ponudbo), naročnik pojasnjuje, da bi moral vlagatelj v primeru kakršnihkoli pojasnil, dopolnil, pripomb ali predlogov pisno zaprositi po pošti ali elektronski pošti, katerih naslova sta navedena pod točko 2.2.4. razpisne dokumentacije.
Glede na izražene dvome o ustrezni izjavi odgovorne osebe s POP TV o predvajanjih oddaj produkcijske hiše izbranega ponudnika, naročnik pojasnjuje, da je glede na v razpisni dokumentaciji zahtevane pogoje, izbrani ponudnik predložil pravilno ponudbo in da je naročnik dolžan verjeti verodostojnosti podpisanih dokumentov s strani ponudnikov in njihovih partnerjev. Ob vlagateljevi navedbi, da je k ponudbi priložil izjavo Prve TV in da zagotavlja predvajanje posnetih oddaj v njihovi programski shemi v času med 18. in 19. uro ali 20. in 22. uro, pa naročnik opozarja, da je vlagatelja celo sam pozval, naj pisno pojasni v katerem časovnem terminu bodo oddaje prevajane, pri čemer vlagatelj k svojemu pojasnilu ni priložil (ponovne) izjave Prve TV, ki bi potrdila nov termin, zaradi česar bi naročnik lahko tudi v tem primeru dvomil v verodostojnost predloženega dokumenta.

Vlagatelj je naročnika z dopisom, z dne 3. 7. 2006, obvestil, da zahteva nadaljevanje postopka pred Državno revizijsko komisijo.

Naročnik je z dopisom, z dne 7. 7. 2006, Državni revizijski komisiji odstopil dokumentacijo.

Po pregledu dokumentacije ter proučitvi utemeljenosti navedb vlagatelja in naročnika je Državna revizijska komisija v skladu s 1. odstavkom 23. člena ZRPJN odločila, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, navedenih v nadaljevanju.

Državna revizijska komisija je v okviru revizijskih navedb (2. odstavek 19. člena ZRPJN) najprej preverila prvega izmed razlogov, ki ju vlagatelj navaja v zahtevku za revizijo in ki sta po njegovem mnenju privedla do napačne odločitve o izbiri najugodnejšega ponudnika.

V zvezi s prvim vlagateljevim očitkom, ki se nanaša na domnevne nepravilnosti pri ocenjevanju vsebinskega osnutka scenarija za vsako posamezno oddajo, se je morala Državna revizijska komisija omejiti na obravnavo (zgolj) tistih navedb vlagatelja, glede katerih (še) ni nastopila procesna prekluzija iz petega odstavka 12. člena ZRPJN. ZRPJN v petem odstavku 12. člena namreč določa, da po roku za predložitev ponudb vlagatelj ne more navajati kršitev, ki so mu bile ali bi mu morale biti znane pred potekom tega roka, pa kljub temu ni vložil zahtevka za revizijo že pred potekom roka, določenega za predložitev ponudb oziroma prijav, razen v primerih, ko dokaže, da zatrjevanih kršitev objektivno ni bilo mogoče ugotoviti pred tem trenutkom..

V obravnavanem primeru je predmet spora med strankama ocena, ki jo je naročnik ob primerjavi ponudb dodelil vsebinskemu osnutku scenarija, katerega je vlagatelj predložil v okviru svoje ponudbe. "Vsebinski osnutek scenarija za vsako posamezno oddajo" predstavlja eno izmed (štirih) meril za izbiro najugodnejše ponudbe, na podlagi katerih je naročnik v konkretnem primeru ocenjeval prejete ponudbe. Merila za izbiro najugodnejše ponudbe so določena v objavi javnega razpisa v Uradnem listu RS (točka IV.2 objave) in razpisni dokumentaciji (točka 2.2.8. Navodil ponudnikom za izdelavo ponudbe), vlagatelj pa je bil z njimi nedvomno seznanjen že pred rokom za predložitev ponudb. Glede na navedeno se Državna revizijska komisija v postopku revizije postopka oddaje javnega naročila ni (več) mogla izrekati o domnevni (ne)ustreznosti postavitve (določitve) spornega merila (vlagatelj se sprašuje, "â?? kako in zakaj je naročnik vsebino scenarijev uvrstil kot merilo za ekonomsko kategorijo"), kot tudi ne o (ne)primernosti ocenjevanja ponudb v skladu s principom "ekonomsko najugodnejše ponudbe", ki je urejen v prvem oziroma drugem odstavku 51. člena ZJN-1 (vlagateljev očitek, "â?? da se je izbira v celoti omejila na izbiro ekonomsko najugodnejše ponudbe"). Državna revizijska komisija se v tem revizijskem postopku tudi ni mogla opredeljevati do vprašanj, ki zadevajo ovrednotenje spornega merila (to je določitev njegove relativne vrednosti v razmerju do preostalih meril), kot tudi ne do s strani naročnika vnaprej določene metode vrednotenja prejetih ponudb (to je opisa načina uporabe spornega merila za potrebe ocenjevanja ponudb). Gre namreč za vprašanja, ki se nanašajo na samo vsebino javnega razpisa kot še bolj razpisne dokumentacije, zato bi jih moral vlagatelj v skladu s petim odstavkom 12. člena ZRPJN uveljavljati najkasneje do roka za predložitev ponudb, da bi bila mogoča tudi vsebinska (meritorna) presoja.

V preostalem delu revizijskega zahtevka, v katerem vlagatelj oporeka odločitvam naročnika, ki so bile sprejete šele v fazi ocenjevanja ponudb, je treba vlagateljeve očitke obravnavati kot pravočasne.

Državna revizijska komisija je zato v nadaljevanju preverila ocenjevanje vlagateljeve ponudbe in ponudbe izbranega ponudnika na podlagi spornega merila "vsebinski osnutek scenarija za vsako posamezno oddajo" (vlagatelj namreč trdi, da je ocena obeh scenarijev "â?? preveč arbitrarna" in da "â?? glede na reference sestavljavcev scenarijev, ki jih je predložil vlagatelj, razlika v oceni scenarijev prevelika in ni verjetna"). Pri tem je Državna revizijska komisija upoštevala pravilo iz četrtega odstavka 50. člena ZJN-1, ki zahteva, da mora naročnik v fazi ocenjevanja ponudb uporabiti le tista merila, ki so bila objavljena v razpisni dokumentaciji in na način, kot so bila opisana in vrednotena.

Iz razpisne dokumentacije (Navodila ponudnikom za izdelavo ponudbe - točka 2.2.8.: "Merila, na podlagi katerih bo naročnik izbral ekonomsko najugodnejšega ponudnika") je razvidno, da je v obravnavanem primeru naročnik določil štiri merila za izbiro najugodnejše ponudbe (in ne najugodnejšega ponudnika, kot napačno navaja naročnik), in sicer:
- vsebinski osnutek scenarija za vsako posamezno oddajo (največ 40 točk)
- pokritost s signalom (največ 30 točk)
- termin predvajanj (največ 20 točk) in
- skupna cena za vse oddaje (največ 10 točk).
Naročnik je pri vsakem od zgoraj navedenih meril opisal tudi metodo vrednotenja oziroma način ocenjevanja ponudb (to je, kako bo dodeljeval točke na podlagi vsakega posameznega merila).

Iz zgornjega seznama meril je razvidno, da je naročnik največji pomen (to je največjo relativno vrednost posameznega merila v razmerju s celoto) pripisal prav spornemu merilu, saj je na podlagi merila "vsebinski osnutek scenarija za vsako posamezno oddajo" mogoče doseči največ (skupaj 40) točk. Iz opisa merila "vsebinski osnutek scenarija za vsako posamezno oddajo" v razpisni dokumentaciji je mogoče razbrati, da ocenjevanje na podlagi navedenega merila poteka tako, da se v okviru tega merila ocenjuje "â?? izvirnost ideje, vsebinska raznolikost in inovativni pristop v predstavitvi za posamezna področja podjetništva (od podjetništva za mlade, inovacijskega okolja, internacionalizacije itd.)", pri čemer je izrecno zapisano, da bo "â?? pri skupni oceni komisiji za izbor v pomoč pri razdelitvi točk:
a) izvirnost ideje 20 točk
b) vsebinska raznolikost 10 točk
c) inovativni pristop 10 točk"

Kot je razvidno iz pregleda tistega dela predložene dokumentacije o oddaji predmetnega javnega naročila, ki se nanaša na ocenjevanje prejetih ponudb, je naročnik pri ocenjevanju ponudb vlagatelja in izbranega ponudnika merilo "vsebinski osnutek scenarija za vsako posamezno oddajo" uporabil tako, kot je bilo opisano v razpisni dokumentaciji. Iz ocenjevalnih listov, ki se nahajajo v dokumentaciji, je namreč razvidno, da so posamezni člani komisije v okviru tega merila najprej ločeno ocenili a) "izvirnost ideje", b) "vsebinsko raznolikost" in c) "inovativni pristop", potem pa izračunali (vsak svojo) skupno oceno ponudbe na podlagi merila "vsebinski osnutek scenarija za vsako posamezno oddajo" (seštevek točk pod a), b) in c)). Kot je razvidno iz skupne ocenjevalne tabele, v kateri so zabeleženi rezultati ocenjevanja ponudbe vlagatelja in izbranega ponudnika na podlagi vseh štirih merilih iz razpisne dokumentacije, je dokončna ocena vsake posamezne ponudbe na podlagi merila "vsebinski osnutek scenarija za vsako posamezno oddajo" izračunana kot povprečje individualnih ocen posameznih članov komisije, s čimer je tudi po mnenju Državne revizijske komisije (ob upoštevanju obstoječega opisa spornega merila v razpisni dokumentaciji) zagotovljena zadostna mera objektivnosti v postopku ocenjevanja ponudb.

Kar zadeva vlagateljev očitek, da naročnik za ocenjevanje vsebinskih osnutkov scenarijev ni pridobil ustreznih strokovnjakov z avtoriteto in ustreznimi referencami na področju, ki so ga ocenjevali, je Državna revizijska komisija po pregledu naročnikove spisovne dokumentacije ugotovila, da so ponudbe ocenjevali predstavniki naročnika in Ministrstva za gospodarstvo, torej osebe, katerih vsebina scenarijev (in bodočih oddaj) nedvomno sodi v njihovo delovno področje.

V zvezi z vlagateljevo navedbo, da je k izdelavi osnutkov scenarijev pritegnil najvidnejše strokovnjake s področja podjetništva, je potrebno pritrditi naročniku v tem da v obravnavanem primeru strokovnost pripravljavcev osnutkov scenarijev ni bila ne pogoj ne merilo. Navedeno potrjuje tudi pregled razpisne dokumentacije, ki ga je opravila Državna revizijska komisija in ki pokaže, da v točki 2.1. "Predmet javnega naročila" na straneh 4âˆ"5, kjer je naročnik podrobno opisal predmet javnega naročila, ni nikjer izpostavljeno oziroma določeno, da morajo scenarije pripraviti strokovnjaki z obravnavanega področja, temveč je poudarjen predvsem pomen vsebine bodočih oddaj in usmerjenost teh vsebin k čim širšemu krogu gledalcev.

Vlagatelj v zahtevku za revizijo navaja tudi, da je bila njegova ponudba zavrnjena, ker je ekonomsko manj ugodna od ponudbe izbranega ponudnika, pri tem pa posebej poudarja, da je to v primeru, če se pri primerjavi omejimo na ceno oddaj, 288.000 tolarjev, kar predstavlja le nekaj več kot 1% celotne vrednosti. V zvezi z navedenim Državna revizijska komisija ugotavlja, da je bila v obravnavanem primeru (v skladu s principom "ekonomsko najugodnejše ponudbe" iz 1. oziroma 2. odstavka 51. člena ZJN-1) "skupna cena za vse oddaje" (le) eno izmed (štirih) meril za izbiro najugodnejše ponudbe. Na podlagi navedenega merila je mogoče doseči največ 10 točk. To merilo je ovrednoteno tako, da cenovno najugodnejša ponudba pridobi vse možne točke (torej 10 točk), ponudba z do 10 % višjo ceno od najugodnejše 5 točk, ponudbe z nad 10% višjo ceno od najugodnejše pa 0 točk. Iz podatkov iz naročnikove spisovne dokumentacije je razvidno, da je vlagatelj ponudil izvedbo predmeta javnega naročila po ceni, ki je višja od cene iz ponudbe izbranega ponudnika, ta razlika pa ne znaša več kot 10% od cene najugodnejše ponudbe, torej je v skladu s postavljenim merilom tudi dobil manj točk, in sicer 5.

Državna revizijska komisija je v revizijskem postopku preverila tudi drugega od dveh razlogov, ki naj bi po vlagateljevem mnenju privedel do napačne odločitve o izbiri najugodnejšega ponudnika, to je vlagateljevo navedbo o tem, da je sam predložil izjavo o programski volji Prve TV, da predvajanje posnetih oddaj uvrsti v programsko shemo v času med 18. in 19. uro ali 20. in 22. uro v zahtevanem obdobju, pri čemer pa vlagatelj dvomi, da je ustrezno in izjavo te kvalitete za predvajanje na POP TV v času med 20. in 22. uro predložil izbrani ponudnik. Vlagatelj zahteva, da se to preveri v revizijskem postopku.

V zvezi s sporno izjavo je Državna revizijska komisija vpogledala v ponudbeno dokumentacijo izbranega ponudnika in ugotovila, da je k ponudbi predložen dokument (Izjava z dne 205.2006) s sledečo vsebino: "Podjetje PRO PLUS, d.o.o., (POP TV in Kanal A) izjavlja, da ima programski interes za predvajanje 15 tridesetminutnih oddaj o podjetništvu z delovnim naslovom "Najboljša podjetniška ideja" v produkciji podjetja EMC, d.o.o. Predvajanje oddaje je predvideno v jesenskem terminu enkrat tedensko med 20:00 in "22:00.", ki jo je podpisala direktorica marketinga in odnosov z javnostmi.

Ob vsem navedenem je Državna revizijska komisija na podlagi druge alinee prvega odstavka 23. člena ZRPJN odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa.

S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz izreka tega sklepa utemeljena.


POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Po končanem postopku pred Državno revizijsko komisijo je sodno varstvo zagotovljeno v postopku povračila škode pred sodiščem splošne pristojnosti (peti odstavek 23. člena ZRPJN).


V Ljubljani, 14.7.2006


Vida Kostanjevec, univ. dipl. prav.
članica Državne revizijske komisije






Vročiti:
- Javna agencija RS za podjetništvo in tuje investicije, Dunajska cesta 156, 1000 Ljubljana,
- Videoprodukcija Kregar, d. o. o., Kranjčeva 22, 1000 Ljubljana,
- EMC, d. o. o., Dolenjska cesta 208, 1000 Ljubljana,
- Državno pravobranilstvo Republike Slovenije, šubičeva 2, 1000 Ljubljana,
- Republika Slovenija, Ministrstvo za finance, Sektor za javna naročila, gospodarske javne službe in koncesije, Beethovnova 11, 1000 Ljubljana.