018-203/2006 Mestna občina Kranj

Številka: 018-203/06-35-1861

SKLEP

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljnjem besedilu: Državna revizijska komisija) je na podlagi 23. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Uradni list RS, št. 78/99, 90/99, 110/02, 42/04 in 61/05; v nadaljnjem besedilu: ZRPJN) v senatu predsednika dr. Aleksija Mužina kot predsednika senata ter članic Vesne Cukrov in Nataše Jeršič kot članic senata, v postopku nadzora nad zakonitostjo postopka oddaje javnega naročila po postopku s pogajanji brez predhodne objave "nakup prostorov za Osrednjo knjižnico Kranj " in na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložilo podjetje SAVA, družba za upravljanje in financiranje d.d., škofjeloška 6, Kranj, ki ga zastopa odvetnica Breda Razdevšek, Dalmatinova 11, Ljubljana (v nadaljnjem besedilu: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika MESTNA OBČINA KRANJ, Slovenski trg 1, Kranj, ki ga zastopa Odvetniška družba Čeferin, o.p., d.n.o., Taborska cesta 13, Grosuplje (v nadaljnjem besedilu: naročnik), dne 28.06.2006 soglasno

ODLOČILA

1. Zahtevek za revizijo se zavrne kot neutemeljen.

2. Zahteva vlagatelja za povrnitev stroškov, nastalih v zvezi z revizijo, se zavrne kot neutemeljena.

Obrazložitev

Naročnik je dne 30.06.2005 sprejel sklep o začetku postopka oddaje javnega naročila za "nakup prostorov za Osrednjo knjižnico Kranj". Za predmetno javno naročilo je naročnik objavil javni razpis po odprtem postopku v Uradnem listu RS, št. 89/05, z dne 07.10.2005, pod številko objave Ob-26804/05, ter v Uradnem listu Evropske unije, z dne 04.10.2005, pod številko objave 2005/S 191-188150. Naročnik je prejel dve ponudbi ter dne 15.11.2005 izdal obvestilo o oddaji javnega naročila, št.: 67-0007/2005-47/11, s katerim je predmetno javno naročilo oddal ponudniku IC Dom d.o.o., Nazorjeva ulica 1, Kranj, ki je predložil skupno ponudbo s partnerjema v skupini, in sicer Primorje d.d., Vipavska 3, Ajdovščina in Globus trgovina d.o.o., Dunajska 158, Ljubljana, ponudbo vlagatelja pa je zavrnil kot nepravilno.
Vlagatelj je dne 02.12.2005 vložil zahtevek za revizijo, ki mu je Državna revizijska komisija s sklepom št.: 018-417/05-35-79, z dne 05.01.2006, ugodila in razveljavila odločitev naročnika, vsebovano v obvestilu o oddaji javnega naročila, št.: 67-0007/2005-47/11, z dne 15.11.2005. Državna revizijska komisija je v skladu s tretjim odstavkom 23. člena ZRPJN naročnika napotila, da naj sprejme odločitev v skladu z določili Zakona o javnih naročilih (Uradni list RS, št. 39/00, 102/00, 2/04; v nadaljnjem besedilu: ZJN-1) in sicer 76. člena oziroma drugega odstavka 25. člena, po pravnomočno zaključenem postopku oddaje predmetnega javnega naročila pa lahko naročnik bodisi ponovi postopek bodisi ravna v skladu z določilom tretjega odstavka 20. člena ZJN-1, v kolikor so za to izpolnjeni pogoji.

Naročnik je dne 27.01.2006 izdal obvestilo, s katerim je odločil, da se obe ponudbi zavrneta kot nepravilni, zato je IC Dom d.o.o., Nazorjeva ulica 1, Kranj vložil zahtevek za revizijo, ki ga je Državna revizijska komisija kot neutemeljenega zavrnila s sklepom št.: 87/2006-35-828, z dne 17.03.2006.

Naročnik je dne 09.05.2006 sprejel sklep o začetku postopka oddaje javnega naročila po postopku s pogajanji brez predhodne objave, št.: 67-0007/2005-47/11, ter pripravil razpisno dokumentacijo "nakup prostorov za Osrednjo knjižnico Kranj, maj 2006", ki jo je vročil obema ponudnikoma, ki sta sodelovala v predhodnem, odprtem postopku oddaje javnega naročila.

Vlagatelj je dne 31.05.2006, še pred datumom za predložitev ponudb, vložil zahtevek za revizijo, v katerem predlaga, da naročnik razveljavi celoten postopek javnega naročila po postopku s pogajanji brez predhodne objave za nakup prostorov za Osrednjo knjižnico Kranj z oznako maj 2006 ter izvede nov postopek v skladu z določili ZJN-1 ter da vlagatelju povrne stroške za sestavo zahtevka za revizijo postopka v višini 3000 odvetniških točk, kar z vključenim 20% davkom na dodano vrednost znaša 396.000,00 SIT ter stroške plačane takse v znesku 200.000,00 SIT, vse v 15 dneh pod izvršbo. V obrazložitvi zahtevka za revizijo pod točko I. vlagatelj povzema določilo 1. točke tretjega odstavka 20. člena ZJN-1 ter navaja, da navedeno določilo daje naročniku možnost, da postopka ne objavi v primeru, če je v postopek vključil vse ponudnike, ki so sodelovali v predhodnem bodisi v odprtem oziroma omejenem postopku in so bile ponudbe skladne z zahtevo za izpolnjevanje pogojev iz 42. člena tega zakona. Vlagatelj navaja, da je naročnik bistveno spremenil vsebino razpisne dokumentacije, oba ponudnika, ki sta sodelovala v predhodnem odprtem postopku, pa nista izpolnjevala vseh pogojev iz 42. člena ZJN-1, kar je naročnik ugotovil v obvestilu, dne 27.01.2006, kjer je navedel, da je bila ponudba vlagatelja nepravilna, ker le-ta ni predložil ustreznega revizorjevega poročila, ponudnik IC Dom d.o.o., Nazorjeva ulica 1, Kranj pa ni predložil dokazila o lastništvu bremen proste nepremičnine za prostore, ki jih je ponujal v svoji ponudbi. Vlagatelj je mnenja, da bi moral naročnik postopek ponoviti po odprtem postopku oziroma podrejeno, bi moral javno naročilo po postopku s pogajanji objaviti. Vlagatelj pri tem tudi opozarja na Direktivo Evropskega parlamenta in sveta št. 2004/18-EC, z dne 31.03.2004.

V II. točki zahtevka za revizijo vlagatelj navaja, da je razpisna dokumentacija pripravljena v nasprotju z določili ZJN-1, kot tudi z drugo pozitivno zakonodajo, ki ureja področje predmeta javnega naročila ter da razpisna dokumentacija tudi ne sledi napotilom Državne revizijske komisije. Vlagatelj navaja, da je že v odprtem postopku opozoril naročnika na določilo Zakona o graditvi objektov (v nadaljnjem besedilu: ZGO-1) v zvezi z razpisno dokumentacijo, navedeno v obrazcu št. 19: "V primeru, da bo ponudnik ponudil že zgrajene prostore/objekt, bodo le-ti morali biti adaptirani/rekonstruirani v skladu s tehničnimi zahtevami iz te razpisne dokumentacije in prostorsko ustrezati zahtevam naročnika â??". ZGO-1 določa v prvem odstavku 2. člena, točki 7.2. rekonstrukcijo objekta, zato je potrebno v skladu s 3. členom tega zakona pred začetkom del pridobiti (pravnomočno ali vsaj dokončno) gradbeno dovoljenje. ZGO-1 namreč ne pozna termina "adaptacija" ampak zgolj rekonstrukcija, za katerega je potrebno gradbeno dovoljenje in navaja, da je Državna revizijska komisija v sklepu, z dne 05.01.2006, naročnika izrecno in nedvoumno napotila, da mora v nadaljevanju postopka razjasniti dejansko stanje v tem delu. Naročnik v razpisni dokumentaciji zahteva od potencialnih ponudnikov, da morajo razpisana dela izvesti v določenem roku (novogradnjo ali rekonstrukcijo), tako za novogradnjo kot za rekonstrukcijo pa je potrebno gradbeno dovoljenje, ki ga naročnik v svoji razpisni dokumentaciji ne zahteva kot obvezno dokazilo. Naročnik namreč ne bo razpolagal s podatkom, ali bo posamezni potencialni ponudnik sploh lahko začel z gradnjo oz. rekonstrukcijo poslovnih prostorov, oz. iz ponudb ne bo mogel jasno in nedvoumno zaključiti, kdaj bo potencialni ponudnik lahko začel z deli, posledično pa tudi ne bo mogel preveriti, ali bo dela lahko zaključil v zahtevanem roku, zato po mnenju vlagatelja manjka v razpisni dokumentaciji zahteva po ključnem dokazilu za sodelovanje na javnem razpisu.

Vlagatelj v točki III. navaja, da je naročnik v razpisni dokumentaciji, obrazcu št. 11 od ponudnikov zahteval, da podpišejo izjavo o predložitvi projektov v potrditev naročniku in sicer PGD in PZI, na podlagi katerih se bo izvajala investicija oz. adaptacija/rekonstrukcija prostorov. Vlagatelj meni, da potrditev projektov po izbiri najugodnejšega ponudnika dopušča možnost naknadne spremembe izbrane ponudbe, kar pa je v nasprotju s temeljnimi načeli javnega naročanja. Naročnik je v obrazcu št. 11 tudi zahteval, da ponudniki v izjavi potrdijo, da pred potrditvijo projektov s strani naročnika ne bodo pričeli z izgradnjo, kar potrjuje gornje navedbe vlagatelja, da bo predmet pogodbe z izbranim ponudnikom določen šele naknadno, ko bo naročnik potrdil njegove projekte. Zaradi načela enakopravnosti ponudnikov bi moral naročnik v razpisni dokumentaciji zahtevati, da naj ponudniki predložijo vsaj projektno nalogo za gradnjo Osrednje območne knjižnice v Kranju s tehnološkim projektom zasnove delovanja knjižnice ter izborom instalacijskih rešitev in inštalacijske opreme. Naročnik mora namreč pridobiti ponudbe, ki bodo med seboj primerljive, kar pa v konkretnem postopku, glede na pomanjkljive zahteve naročnika v razpisni dokumentaciji, ne bodo mogle biti. Glavno merilo je cena/m2 poslovnega prostora, zato pri tako nedorečenih zahtevah lahko naročnik pričakuje le najcenejše rešitve in obdelave oziroma uporabo materiala, kar se je izkazalo že v predhodnem javnem razpisu. Nedoločenost bistvenih elementov v prodajni pogodbi je v nasprotju z 22. členom Obligacijskega zakonika (v nadaljnjem besedilu: OZ), ki določa, da je ponudba določeni osebi dan predlog za sklenitev pogodbe, ki vsebuje vse bistvene sestavine pogodbe tako, da bi se pogodba lahko sklenila. V skladu s 35. členom OZ je pogodba nična, če je predmet nedoločen ali nedoločljiv. Naročnik zahteva ceno po klavzuli "ključ v roke", navedena klavzula pa v skladu s 659. členom OZ pomeni, da morajo biti v ceni obsežena vsa dela, ki so potrebna za zgraditev in uporabo nekega celotnega objekta. Po mnenju vlagatelja ni možno nesporno določiti cene po navedeni klavzuli, ker predmet javnega naročila ni določen, naknadna potrditev projekta pa bi lahko pomenila spremembo cene.

V točki IV. vlagatelj navaja, da naročnik v razpisno dokumentacijo ni vključil odgovorov na vprašanja ponudnikov št. 1 z dne 20.10.2005, št. 2 z dne 21.10.2005, št. 3 z dne 27.10.2005, št. 4 z dne 28.10.2005 in št. 5 z dne 2.11.2005, ampak je šele v dodatnih pojasnilih, ki jih je vlagatelj prejel dne 22.05.2006 in 29.05.2006, pojasnil, da so lahko pojasnila in odgovori naročnika, ki jih je dal ponudnikom v odprtem postopku, sestavni del obravnavane dokumentacije, vendar le v kolikor niso v nasprotju in /ali v neskladju z obravnavano razpisno dokumentacijo. Naročnik je tudi v pojasnilu z dne 22.05.2006 ponudnikom odgovoril, da ne more točno odgovoriti, katera že dana pojasnila, ki jih je dal naročnik v javnem naročilu po odprtem postopku, naj ne bi bila sestavni del obravnavane razpisne dokumentacije. Vlagatelj se zato sklicuje na prvi odstavek 23. člena ZJN-1, ki naročniku nalaga, da mora pripraviti takšno razpisno dokumentacijo, da bo ponudnik na njeni osnovi lahko pripravil pravilno ponudbo. Naročnik je ponudnikom dal zelo nejasna navodila o tem, kateri odgovori na vprašanja ponudnikov predstavljajo sestavni del razpisne dokumentacije in si jih lahko ponudnika različno razlagata. Naročnik bi namreč moral sam odgovore, ki jih je podal na vprašanja v predhodnem odprtem postopku vnesti v razpisno dokumentacijo, s tem bi bila razpisna dokumentacija jasna in razumljiva in ne bi dopuščala dvoma oziroma različnega tolmačenja naročnikovih zahtev.

V točki V. vlagatelj navaja, da je naročnik bistveno spremenil razpisno dokumentacijo v obrazcu št. 5 in v točki 1.7 - dokazila o lastništvu nepremičnine (prostorov/objekta). Naročnik je v javnem naročilu po odprtem postopku od potencialnih ponudnikov zahteval, da le-ti izkažejo lastništvo bremen proste nepremičnine z zemljiško knjižnim izpiskom oz. s potrdilom zemljiške knjige s celotno dokumentacijo. Naročnik je v razpisni dokumentaciji spremenil pogoj tako, da ga je omilil in sicer od potencialnih ponudnikov zahteva, da naj kot dokazilo o lastništvu nepremičnine v svoji ponudbi predložijo zemljiško knjižni izpisek, ki ne sme biti starejši od enega meseca, lahko pa se pogoj dokazuje tudi z verigo pogodb ali z drugimi listinami, predložena veriga pa mora zajemati vse prenose, vključno z vsemi zastavami in prenehanji zastav. Nesporno dejstvo je, da ponudnik IC DOM d.o.o., Kranj (s svojimi partnerji), ki je v odprtem postopku dal svojo ponudbo, ni mogel izpolniti takratnega pogoja, ki ga je zahteval naročnik, zato je ta pogoj očitno omiljen v smeri, da bo pravilno ponudbo lahko predložil tudi drugi ponudnik. Pogoj ni jasen in nedvoumen, zato lahko dopušča različne interpretacije, predvsem v delu "drugih listin". Vlagatelj navaja, da je prav v tem delu prišlo do bistvene spremembe razpisne dokumentacije, zato bi moral naročnik ta pogoj spremeniti in vzpostaviti takšne zahteve za izpolnitev pogoja, kot so bila v razpisni dokumentaciji po odprtem postopku. Dokaz, da je potencialni ponudnik lastnik nepremičnine in da je nepremičnina prosta vseh bremen, se lahko dokazuje le z zemljiško knjižnim izpiskom oz. potrdilom zemljiške knjige s celotno dokumentaciji. Takšna zahteva je tudi v skladu z veljavno pozitivno zakonodajo, saj Stvarnopravni zakonik v 49. členu določa, da se za pridobitev lastninske pravice na nepremičnini s pravnim poslom zahteva vpis v zemljiško knjigo.Enako izhaja tudi iz 141. in 154. člena Stvarnopravnega zakonika. Vlagatelj navaja, da gre za popolnoma novo zahtevo v razpisni dokumentaciji, ki je očitno pisana na kožo ponudniku, ki je poleg vlagatelja kandidiral na javnem razpisu po odprtem postopku ter da je s tem naročnik bistveno spremenil vsebino razpisne dokumentacije.

V točki VI. vlagatelj navaja, da je v vzorcu pogodbe v razpisnem obrazcu št.18, v drugem poglavju z naslovom "Izjave prodajalca" v drugi alinei prvega odstavka 2. člena naročnik navedel, da prodajalec izrecno izjavlja in jamči, da v zvezi z nepremičnino iz 2. člena te pogodbe ne obstaja nobena najemna, služnostna ali druga pogodba. V pojasnilu, z dne 29.05.2006, je naročnik navedel, da je mnenja, da mora ponudnik zadostiti pogojem iz navedene izjave iz vzorca pogodbe šele ob podpisu pogodbe. Vlagatelj navaja, da je v zahtevku že opozoril na 22. člen OZ, tudi v navedenem primeru oz. glede na zahtevo iz vzorca pogodbe in pojasnila naročnika je potrebno zaključiti, da naj bi izbrani ponudnik vse pogoje izpolnjeval šele ob sklenitvi pogodbe, čeprav bi po mnenju vlagatelja morali biti vsi pogoji izpolnjeni že ob predložitvi ponudbe. Dejstvo je tudi, da takšne zahteve v primeru, da ima ponudnik sklenjeno najemno pogodbo na poslovnih prostorih, ki jih ponuja naročniku, ne bo mogel imeti rešeno na način, kot je to predvideno v vzorcu pogodbe, saj zakon o poslovnih stavbah in poslovnih prostorih določa, da najemna pogodba, ki je bila sklenjena za nedoločen čas, preneha z odpovedjo, torej s potekom roka, ki ga določa najemna pogodba (odpovedni rok), ta rok pa ne sme biti krajši od enega leta, medtem ko najemna pogodba, sklenjena za določen čas, preneha s potekom časa, ki sta ga pogodbeni stranki dogovorili v pogodbi. Zahteva v vzorcu pogodbe, ki ni v skladu s samo ponudbo oz. zahtevami iz razpisne dokumentacije, ni v skladu z določili ZJN-1, predvsem pa dopušča, da je predmet javnega naročila odvisen od bodočega negotovega dejstva.

Vlagatelj v točki VII. navaja, da je na ponudnika (pravilno: naročnika) naslovil vprašanje, kako ravnati v primeru, kadar so zahteve razpisne dokumentacije v nasprotju z veljavnimi standardi. Naročnik je v odgovoru, z dne 22.05.2006, potencialnima ponudnikoma le sporočil, da vztraja pri razpisni dokumentaciji in se ni opredelil do zelo jasno zastavljenega vprašanja. Naročnik je namreč v obrazcu št. 10 - izjava o ustreznosti prostorov v tretji alinei določil, da ponudnik naročniku izjavlja, da bodo prostori, ki so predmet nakupa, urejeni v skladu z vsemi veljavnimi predpisi in standardi. Enako je naročnik tudi v razpisnem obrazcu št. 18 - vzorec pogodbe določil, da mora nepremičnina, ki je predmet pogodbe, ob dokončnem prevzemu s strani kupca, prostorsko zadostiti â?? vsem tehničnim normativom in standardom ter vsem veljavnim predpisom, ki v Republiki Sloveniji veljajo za prostore, namenjene knjižnični dejavnosti - za osrednje območne knjižnice. V razpisnem obrazcu št. 19 - opis predmeta javnega naročila pa je v tabeli "Usklajene površine, predvidene za delovanje Osrednje knjižnice Kranj" razvidno, da površine, predvidene za prostore knjižnice, odstopajo od standardov, saj so v levi koloni določene površine v skladu s standardi, v desni koloni pa površine, ki jih zahteva naročnik (investicija). Zaradi navedenega imajo lahko ponudniki dilemo, ali upoštevati standarde ali razpisno dokumentacijo, saj se mora potencialni ponudnik predhodno večkrat zavezati, da bo moral slediti standardom, saj tako zahteva naročnik v svojih obrazcih razpisne dokumentacije. Vlagatelj je naročniku predlagal, da bi v razpisni dokumentaciji za besedilom: "â??v skladu z vsemi veljavnimi predpisi in standardi â??" dodal besedilo: "â?? v kolikor se ne izključujejo z razpisnimi pogoji â??", vendar pa naročnik takšnega predloga ni sprejel, ni pa pojasnil, kako naj potencialni ponudniki ravnajo v primeru, kadar so zahteve razpisne dokumentacije v nasprotju z veljavnimi standardi.

Pod točko VIII. vlagatelj navaja, da je postopek s pogajanji v ZJN-1 podnormiran, vendar na tem področju že obstaja praksa. Naročnik je v točki 15 razpisne dokumentacije "Način ocenjevanja ponudb in pogajanja" predvidel ustna pogajanja, katerih se lahko udeleži le ena oseba, ki je pooblaščena za zastopanje ponudnika,, s seboj sicer lahko pripelje svetovalca, naročnik pa bo z vsakim ponudnikom opravil en krog ustnih pogajanj. Naročnik je sicer predvidel, da bodo pogajanja potekala istočasno, vendar fizično ločeno, vendar pa vlagatelj meni, da takšna pogajanja, ki so ustna in potekajo istočasno, sploh pa na način, kot je predviden, dopuščajo možnost, da pride do izmenjave informacij o končni ponudbi. Ker pa ni jasno, kako se pogajanja zaključijo, določena je samo skrajna ura istega dne, bi lahko eden izmed ponudnikov s pridobljeno informacijo prišel v ugodnejši položaj od ponudnika, ki je svojo zadnjo ponudbo že predložil. Naročnik mora v postopku s pogajanji zagotoviti najmanj zaupnost pogajanj in potrebno ohranitev konkurence. Eden izmed načinov zagotavljanja enakopravnega položaja ponudnikov je tudi obveznost naročnika, da vsem ponudnikom istočasno zagotavlja informacije o poteku pogajanj, oblikovanju pogajalskih izhodišč in njegovih odločitvah. Dejstvo je, da se v praksi izvajajo pogajanja na transparenten način in sicer tako, da se zadnji krog pogajanj vedno oz. običajno zaključi istočasno s predajo pisne ponudbe potencialnih ponudnikov, pisne ponudbe pa se tudi javno odprejo, tako da sta oba ponudnika istočasno seznanjena, kakšna je njuna zadnja ponudba. Vlagatelj meni, da postopek s pogajanji, kot ga je predvidel naročnik, ni transparenten postopek, ponudnika pa nista v enakopravnem položaju, zato so z načinom postopka s pogajanji, ki jih je naročnik predvidel v razpisni dokumentaciji, kršena temeljna načela ZJN-1.

Naročnik je dne 08.06.2006 sprejel sklep, s katerim je vlagateljev zahtevek za revizijo zavrnil kot neutemeljen ter posledično zavrnil tudi zahtevo za povrnitev stroškov. Naročnik v obrazložitvi sklepa v zvezi z revizijskimi navedbami pod točki I. meni, da je zahtevek za revizijo v tem delu nedopusten, saj vlagatelju z izbiro postopka oddaje javnega naročila ne more biti povzročena nikakršna škoda, kar vlagatelj niti ne zatrjuje niti za svoje trditve ne predloži nikakršnega dokaza. Vlagatelj za zahtevek za revizijo nima pravnega interesa, v zvezi s čimer ni podana njegova aktivna legitimacija v tem postopku, zato bi naročnik zahtevek, če ne bi bil vložen tudi iz drugih razlogov, moral zavreči v skladu z določilom 13. člena ZRPJN. Podrejeno naročnik meni, da je v celoti sledil pogojem iz 1. točke tretjega odstavka 20. člena ZJN-1, saj zakon določa, da mora naročnik objaviti javni razpis po tem postopku, razen če vključi v postopek s pogajanji vse ponudnike, katerih ponudbe so bile predložene v predhodno izvedenem odprtem ali omejenem postopku in so bile ponudbe skladne z zahtevo za izpolnjevanje pogojev iz 42. člena tega zakona. Naročnik je vključil v postopek s pogajanji vse ponudnike, katerih ponudbe so bile predložene v predhodno izvedenem odprtem postopku. 42. člen ZJN-1 določa pogoje, ki jih mora ponudnik izpolnjevati, v četrtem odstavku so v točki 5. določeni tudi drugi pogoji, potrebni za izvedbo javnega naročila. Gre za t.i. avtonomne pogoje naročnika. V predhodnem postopku izbrani ponudnik ni izpolnjeval le avtonomnih pogojev naročnika, izpolnjeval pa je vse zakonsko določene pogoje po 42. členu zakona.

V zvezi z revizijskimi navedbami pod točko II. naročnik pojasnjuje, da je že v sklepu, z dne 15.12.2005, v predhodnem postopku pojasnil, zakaj v razpisni dokumentaciji ni zahteval gradbenega dovoljenja, saj bi s tem kršil temeljna načela ZJN-1, onemogočil bi sodelovanje v postopku morebitnim ponudnikom, ki razpolagajo z ustreznimi prostori. Glede na to, da so za pridobitev gradbenega dovoljenja potrebni že izdelani projekti, skladno z veljavnimi predpisi, naročnik v razpisni dokumentaciji izrecno zahteva, da poda soglasje k projektom, ki so predmet ponudbe, zahteva po veljavnem gradbenem dovoljenju ne bi bila skladna z zahtevo po predhodnem soglasju k projektom. Naročnik tudi meni, da je v celoti sledil napotkom Državne revizijske komisije v sklepu, z dne 05.01.2006. Naročnik je namreč v obrazcu št.11 določil, da se obvezuje, da bo potrdil projekte PGD in PZI v roku 15 koledarskih dni od dneva, ko jih bo skupaj z revizijskim poročilom prejel s strani izbranega ponudnika. Naročnik se nadalje strinja z vlagateljem, da ZGO-1 v 2. členu ureja posamezne izraze, ki so uporabljeni v zakonu, pri čemer je v točki 7.2. določeno, da je rekonstrukcija objekta spreminjanje tehničnih značilnosti obstoječega objekta in prilagajanje objekta spremenjeni namembnosti ali spremenjenim potrebam oziroma izvedba del, s katerimi se bistveno ne spremeni velikost, zunanji izgled in namembnost objekta, spremenijo pa se njegovi konstrukcijski elementi, zmogljivost ter izvedejo druge njegove izboljšave, za kar je v skladu s 3. členom tega zakona potrebno pravnomočno gradbeno dovoljenje. 209 člen ZGO-1 pa določa, da izraz "adaptacija" pomeni investicijsko-vzdrževalna dela po določbah ZGO-1, kar je urejeno v 2. členu, točki 10.2.in pomeni izvedbo popravil, gradbenih, inštalacijskih in obrtniških del ter izboljšav, ki sledijo napredku tehnike, z njimi pa se ne posega v konstrukcije objekta in tudi ne spreminja njegove zmogljivosti, velikosti, namembnosti in zunanjega videza, inštalacije, napeljave, tehnološke napeljave in oprema pa se posodobi oziroma izvede druge njihove izboljšave. Za slednje pa ni potrebno pridobiti gradbenega dovoljenja. Naročnik ponovno poudarja, da predmet javnega razpisa ni izdelava projektov za izgradnjo/rekonstrukcijo/adaptacijo Osrednje knjižnice Kranj, pač pa nakup prostorov ali objekta. Gre za nakup neopremljenega objekta - prostorov, vključno z garažo za bibliobus, v skupni površini 466 m2.

Glede revizijskih navedb pod točko III. se naročnik sicer strinja z vlagateljem o tolmačenju 22. člena in 35. člena ZGO-1. Vendar naročnik pojasnjuje, da je v razpisni dokumentaciji predmet javnega naročila natančno določen. Naročnik je na vprašanje vlagatelja, z dne 19.05.2006, zakaj pojasnila, dana v odprtem postopku, niso del razpisne dokumentacije v predmetnem postopku, odgovoril, da so ta pojasnila in odgovori lahko sestavni del razpisne dokumentacije. Ker pa vlagatelj zahteve za pojasnilo tedaj ni konkretiziral, naročnik bolj konkretno ni odgovoril, v dodatnih pojasnilih, z dne 29.05.2006, pa je naročnik jasno in nedvoumno pojasnil, da so pojasnila in odgovori naročnika, ki so bili dani v predhodnem odprtem postopku, lahko sestavni del predmetne razpisne dokumentacije in sicer v kolikor niso v nasprotju in/ali v neskladju s predmetno razpisno dokumentacijo. V odgovoru oz. pojasnilu na vprašanje ponudnika št. 1, z dne 20.10.2005, je naročnik (v predhodnem postopku) jasno in nedvoumno navedel, da je sestavni del razpisne dokumentacije tudi citirano pojasnilo, v katerega je naročnik vključil celoten tekst dobesedno iz Projektne naloge za projektiranje novega poslopja knjižnice v Kranju, ki ga je pripravila družba Grad - Art d.o.o., Ljubljana in sicer dne 15.11.2004.

Naročnik zavrača navedbe vlagatelja pod točko IV. zahtevka za revizijo in navaja, da je v pojasnilu, z dne 29.05.2006, jasno navedel, da so pojasnila in odgovori naročnika, ki so bili dani v predhodno izvedenem odprtem postopku, sestavni del razpisne dokumentacije tudi v tem postopku, v kolikor niso v nasprotju in/ali neskladju s predmetno razpisno dokumentacijo. Pojasnila v zvezi s samim predmetom niso v nasprotju s predmetno razpisno dokumentacijo. V konkretnem primeru pa ni mogoče upoštevati pojasnil iz predhodnega postopka in sicer npr. tistih, ki se nanašajo na plačilne pogoje, saj plačila v letu 2005 namreč zaradi poteka časa naročnik ne more več izvršiti.

Glede vlagateljeve navedbe pod točko V. zahtevka za revizijo naročnik navaja, da vsebine razpisne dokumentacije ni bistveno spremenil. V obrazcu št. 5 je zahteval v okviru dokazil o sposobnosti ponudnika tudi dokazilo o lastništvu nepremičnine in s tem ni spremenil pogoja, spremenil je delno zgolj dokazilo, na podlagi katerega se lahko dokazuje lastništvo nepremičnine, vendar upoštevajoč civilnopravno zakonodajo. V prvotnem postopku je bilo kot dokazilo določeno, da mora ponudnik predložiti zemljiškoknjižni izpisek za predmetno nepremičnino oziroma potrdilo zemljiške knjige s celotno dokumentacijo, ki dokazuje, da je ponudnik lastnik bremen proste nepremičnine, ki jo ponuja v javnem razpisu. V predmetnem postopku pa je naročnik zahteval dokazilo o lastništvu za predmetno nepremičnino, ki jo ponuja ponudnik na tem javnem razpisu, iz katerega bo razvidno, da je predmetna nepremičnina v lasti ponudnika ter da je prosta bremen. Naročnik pa je določil, da se ta pogoj lahko dokazuje z dokazilom o lastništvu, lahko tudi z zemljiškoknjižnim izpiskom, lahko se dokazuje z verigo pogodb. V zvezi s trditvami vlagatelja naročnik ugotavlja, da 49. člen Stvarnopravnega zakonika določa, da se za pridobitev lastninske pravice nepremičnin s pravnim poslom zahteva vpis v zemljiško knjigo. Vlagatelj pa pozablja, da se lahko lastninsko pravico v skladu z 39. členom Stvarnopravnega zakonika pridobi tudi na podlagi dedovanja, zakona ali odločbe državnega organa in ne le na podlagi pravnega posla. Le za primer pridobitve lastninske pravice na nepremičnini s pravnim poslom se zahteva vpis v zemljiško knjigo. Pogoj, da se kot dokazilo o lastništvu zahteva le zemljiškoknjižni izpisek, je torej preozko, saj ne pokrije vseh situacij iz 39.člena Stvarnopravnega zakonika. Naročnik navaja tudi Zakon o izvršbi (Ur.l.RS, št. 51/98), ki je urejal tudi primere, ko nepremičnina ni bila vpisana v zemljiško knjigo. Naročnik torej meni, da se prvotno določen predmet javnega naročila in vsebina razpisne dokumentacije nista bistveno spremenila, oziroma celo meni, da ni prišlo do nikakršne spremembe razpisne dokumentacije. Pri tem gre po do sedaj znanem stališču Državne revizijske komisije za bistvene spremembe, ki jih je potrebno presojati skozi vpliv morebitne spremembe na pridobitev ponudb v izvedenem postopku in v konkretnem primeru ob upoštevanju specifike predmeta javnega naročila, čas izvedbe ali položaj na relevantnem trgu ponudnikov. Kot bistvene spremembe gre šteti, če gre za spremembe zahtevane tehnične rešitve, roka izvedbe naročila, spremembe količin, komercialnih pogojev, kvalifikacijskih zahtev ali pogojev. Državna revizijska komisija stoji na stališču, da se lahko spremenijo celo merila, pa ne gre za bistveno spremembo razpisne dokumentacije.

V zvezi s točko VI. zahtevka za revizijo naročnik pojasnjuje, da je določil pogoje, ki jih morajo ponudniki izpolnjevati v točki 2. povabila k oddaji ponudbe, pa tudi v obrazcu št. 5. V obrazcu št. 5 je naročnik določil tako statusne pogoje kot tudi ekonomsko-finančne pogoje, ki jih zahteva. Naročnik pa ni zahteval kot pogoj, da ne obstoji nobena najemna, služnostna ali podobna pogodba. Navedeno bo moral potencialni ponudnik, kot izhaja iz pojasnila naročnika, z dne 29.05.2006, spoštovati ob podpisu pogodbe. Naročnik pa nima podatka o tem, ali pri potencialnih ponudnikih obstojijo najemna ali druga podobna razmerja, zaradi česar tovrstnih navedb ne more dodatno komentirati.

Naročnik glede vlagateljevih navedb v zahtevku za revizijo pod točko VII. pojasnjuje, da je v obrazcu št. 10 v tretji alinei navedel, da zahteva, da ponudniki naročniku izjavijo, da bodo prostori, ki so predmet nakupa, urejeni v skladu z vsemi veljavnimi predpisi in standardi oziroma ne bodo bistveno odstopali od tehničnih normativov in standardov. Vlagatelj je naročniku predlagal, da bi v razpisni dokumentaciji za besedilom "v skladu z vsemi veljavnimi predpisi in standardi" dodal besedilo "v kolikor se ne izključujejo z razpisnimi pogoji". Ker je naročnik v razpisni dokumentaciji navedel površine predvidene za prostore knjižnice, ti pa naj bi odstopali od standardov, je naročnik tudi v obrazcu št.10 - izjava o ustreznosti prostorov za Osrednjo knjižnico Kranj v tretji alinei navedel, da morajo biti prostori v skladu z veljavnimi predpisi in standardi oziroma ne smejo bistveno odstopati od tehničnih normativov in standardov, kar velja za primer, če se površine, ki jih predvideva za prostore knjižnice naročnik, razlikujejo od standardov.

Naročnik meni, da so tudi revizijske navedbe vlagatelja pod točko VIII. neutemeljene. Pogajanja bodo z vsemi ponudniki potekala istočasno, vendar fizično ločeno, kar pomeni, da ni pravilna navedba vlagatelja, da lahko pride do izmenjave informacij. Naročnik je predvidel, da se bodo pogajanja zaključila najkasneje ob 17.00 uri tega dne, zaradi česar lahko vsak od ponudnikov neposredno pred potekom pogajanj poda zadnjo ponudbo. Slednje torej omogoča, da poteka postopek na transparenten način kot tudi tako, da se preprečijo zlorabe. Sicer pa sta ponudnika videla ponudbe nasprotnih strank že v predhodnem postopku, pa tudi v tem postopku se predvideva javno odpiranje ponudb, pri čemer lahko predstavniki ponudnikov sodelujejo pri javnem odpiranju ponudb. Naročnik zato meni, da je pri pripravi pogajanj v celoti spoštoval vsa temeljna načela javnega naročanja.

Vlagatelj je z dopisom, z dne 12.06.2006, naročnika obvestil, da bo nadaljeval postopek pred Državno revizijsko komisijo. Vlagatelj v dopisu navaja, da vztraja pri vseh svojih navedbah iz zahtevka za revizijo ter odgovarja na naročnikovo obrazložitev v sklepu, s katerim je le-ta zavrnil zahtevek za revizijo in v zvezi s tem navaja, da se zahtevek za nadaljevanje postopka šteje kot druga pripravljalna vloga. Vlagatelj predvsem vztraja pri tem, da bi moral naročnik izbrati postopek oddaje javnega naročila, za katerega so v konkretnem primeru izpolnjeni pogoji ter da je naročnik z nepravilno izbiro postopka kršil materialno pravo - ZJN-1, saj pogoji iz 42. člena tega zakona niso bili izpolnjeni.. ZJN-1 tudi ne pozna terminologije avtonomnih pogojev naročnika, temveč določa samo zakonsko obvezne pogoje ter druge pogoje, ki so v primeru, da jih naročnik določi, obvezni, in jih morajo potencialni ponudniki v celoti izpolniti. Zahtevo po obveznosti predložitve gradbenega dovoljenja je vlagatelj dodatno utemeljil s tem, da nobeden izmed ponudnikov po odprtem postopku naročniku ni ponujal nepremičnine z adaptacijo prostorov, temveč zgolj rekonstrukcijo in novogradnjo. Vlagatelj tudi vztraja pri navedbi, da je naročnik bistveno spremenil razpisno dokumentacijo, saj je spremenil pogoje in dopušča možnost, da ponudnik nima urejenega zemljiškoknjižnega stanja nepremičnine, ki je predmet javnega naročila. Vlagatelj je priglasil tudi stroške in sicer 100 točk za pregled in študij odgovora naročniku, 50 točk za obvestilo stranki, zahteva za nadaljevanje (kot druga pripravljalna vloga) 2250 točk, 2 % materialnih stroškov in 20 % DDV.

Naročnik je z dopisom, z dne 14.06.2006, odstopil vlagateljev zahtevek za revizijo skupaj z dokumentacijo o oddaji javnega naročila v odločanje Državni revizijski komisiji.

Po pregledu dokumentacije o javnem naročilu ter presoji utemeljenosti navedb vlagatelja in naročnika je Državna revizijska komisija, v skladu z drugo alineo prvega odstavka 23. člena ZRPJN, odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju tega sklepa.

Vlagatelj v zahtevku za revizijo pod točko I. navaja, da je naročnik bistveno spremenil vsebino razpisne dokumentacije, oba ponudnika, ki sta sodelovala v predhodnem odprtem postopku oddaje predmetnega javnega naročila, pa nista izpolnjevala vseh pogojev iz 42. člena ZJN-1, zato niso bili izpolnjeni zakonsko določeni pogoji za izvedbo javnega naročila po postopku s pogajanji iz 1. točke tretjega odstavka 20. člena ZJN-1 brez predhodne objave.
Naročnik bi zato moral postopek oddaje javnega naročila ponoviti po odprtem postopku oziroma podrejeno, bi moral javno naročilo po postopku s pogajanji objaviti. V zvezi s temi vlagateljevimi navedbami gre ugotoviti, da vlagatelj ni v ničemer utemeljil, na kakšen način naj bi oddaja javnega naročila po postopku s pogajanji brez predhodne objave vplivala na njegov pravni položaj in tudi ni izkazal verjetnosti nastanka škode zaradi zatrjevane kršitve naročnika v smislu prvega odstavka 9. člena ZRPJN. Iz vlagateljevih navedb namreč ni razvidno, da bi se njegov položaj v postopku oddaje javnega naročila po odprtem postopku ali postopku s pogajanji po predhodni objavi spremenil oziroma izboljšal ter tudi ni razvidno, v čem naj bi bil njegov položaj zaradi zatrjevane kršitve slabši tako neposredno kot v primerjavi z drugim ponudnikom (IC DOM d.o.o., Kranj), ki je sodeloval v predhodno neuspešno izvedenem odprtem postopku. Naročnik je vlagatelja vključil v postopek s pogajanji, enako kot drugega ponudnika, zato se tudi konkurenca med potencialnimi ponudniki ni povečala, kar bi bila lahko posledica ponovitve objave javnega razpisa po odprtem postopku oziroma izvedbi postopka s pogajanji po predhodni objavi, zaradi česar bi se eventualno lahko poslabšal njegov pravni položaj. Državna revizijska komisija zato vlagateljevih navedb v tem delu ni vsebinsko obravnavala.

Vlagatelj v zahtevku za revizijo pod II. točko navaja, da bi naročnik moral v razpisni dokumentaciji zahtevati od ponudnikov, da predložijo gradbeno dovoljenje v povezavi z zahtevo naročnika, da bodo v primeru, če bo ponudnik ponudil že zgrajene prostore / objekt, le-ti morali biti adaptirani/rekonstruirani v skladu s tehničnimi zahtevami iz te razpisne dokumentacije in prostorsko ustrezati zahtevam naročnika. Vlagatelj zahtevo po predložitvi gradbenega objekta veže na določilo ZGO-1, ki v 3. členu določa, da je pred začetkom del treba pridobiti (pravnomočno ali vsaj dokončno) gradbeno dovoljenje. Državna revizijska komisija se v zvezi s to revizijsko navedbo strinja z naročnikom, da so za pridobitev gradbenega dovoljenja potrebni že izdelani projekti, skladno z veljavnimi predpisi, in ker je naročnik v razpisni dokumentaciji izrecno zahteval, da poda soglasje k projektom, ki so predmet ponudbe, zahteva po veljavnem gradbenem dovoljenju ne bi bila skladna z zahtevo po predhodnem soglasju k projektom. Naročnik je glede na predhodne očitke vlagatelja in napotke Državne revizijske komisije v sklepu št.: 018-417/05-35-79, z dne 05.01.2006, razpisni obrazec št. 11 - izjava o predložitvi projektov v potrditev naročniku - dopolnil in se obvezal, da bo potrdil projekte PGD in PZI v roku 15 koledarskih dni od dneva, ko jih bo skupaj z revizijskim poročilom prejel s strani izbranega ponudnika. Hkrati je potrebno upoštevati dejstvo, da je predmet javnega naročila nakup prostorov ali objekta za Osrednjo knjižnico Kranj, zato je naročnik oblikoval zahteve za izpolnitev tega namena skladno s specifiko naročila, kar je njegova avtonomna pravica. V primeru, če bo kot najugodnejši izbran ponudnik, ki bo ponudil prostore, ki jih bo potrebno rekonstruirati, bo po potrditvi projektov moral pridobiti oziroma predložiti gradbeno dovoljenje, v primeru pa, da bo potrebna le adaptacija prostorov oziroma objekta, gradbeno dovoljenje niti ne bo potrebno. Državna revizijska komisija je zato v tem delu zahtevek za revizijo zavrnila kot neutemeljen.

Glede navedbe vlagatelja v točki III. zahtevka za revizijo, da zahteva naročnika v razpisnem obrazcu št 11 - izjava o predložitvi projektov v potrditev naročniku - potrditev projektov po izbiri najugodnejšega ponudnika ter zahteva, da izbrani ponudnik pred potrditvijo projektov ne bo pričel z izgradnjo, dopušča možnost naknadne spremembe izbrane ponudbe, se Državna revizijska komisija strinja z naročnikom, da je v razpisni dokumentaciji predmet javnega naročila natančno določen. Naročnik je v 3. točki povabila k oddaji ponudbe in v razpisnem obrazcu št. 19 opisal predmet javnega naročila in zahteve naročnika, te zahteve pa obvezujejo tako ponudnike pri pripravi ponudbe kot naročnika pri pregledu in ocenjevanju ponudb. Navedbe vlagatelja, da naročnik ne bo mogel pridobiti primerljivih ponudb, kar bi se odrazilo v ponudbenih cenah, v tej fazi postopka ni mogoče meritorno obravnavati. Državna revizijska komisija je zato v tem delu zahtevek za revizijo zavrnila kot neutemeljen.

Državna revizijska komisija se strinja z vlagateljevim opozorilom pod točko IV. zahtevka za revizijo, da mora naročnik v skladu s prvim odstavkom 23. člena ZJN-1 pripraviti takšno razpisno dokumentacijo, da bo ponudnik na njeni osnovi lahko pripravil pravilno ponudbo. Naročnik bi zato moral pri pripravi razpisne dokumentacije za nakup prostorov za Osrednjo območno knjižnico Kranj, maj 2006, upoštevati tudi vsa pojasnila in odgovore, ki jih je podal na vprašanja potencialnih ponudnikov v predhodnem odprtem postopku oddaje predmetnega javnega naročila bodisi tako, da bi ta pojasnila in vprašanja neposredno vključil v vsebino razpisne dokumentacije ali da bi potencialne ponudnike opozoril na veljavnost teh pojasnil in odgovorov kot sestavnega dela razpisne dokumentacije. Ker pa je naročnik, sicer šele na osnovi vprašanja potencialnega ponudnika, v odgovorih naročnika na zahtevo za dodatna pojasnila razpisne dokumentacije, z dne 29.05.2006, navedel, da so pojasnila in odgovori naročnika, ki so bili dani v predhodno izvedenem odprtem postopku, sestavni del razpisne dokumentacije tudi v tem postopku, v kolikor niso v nasprotju in/ali neskladju s predmetno razpisno dokumentacijo, je naročnik zadostil določilu prvega odstavka 23.člena ZJN-1, zato je tudi v tem delu treba zahtevek za revizijo zavrniti.

Vlagatelj v točki V. zahtevka za revizijo navaja, da je naročnik bistveno spremenil razpisno dokumentacijo v obrazcu št. 5, točki 1.7 - dokazila o lastništvu nepremičnine (prostorov / objekta), ker je v odprtem postopku od potencialnih ponudnikov zahteval, da le-ti izkažejo lastništvo bremen proste nepremičnine z zemljiškoknjižnim izpiskom oziroma s potrdilom zemljiške knjige s celotno dokumentacijo, v razpisni dokumentaciji za pogajanja pa je spremenil pogoj tako, da ga je omilil in sicer od potencialnih ponudnikov zahteva, da naj kot dokazilo o lastništvu nepremičnine v svoji ponudbi predložijo zemljiškoknjižni izpisek, ki ne sme biti starejši od enega meseca, lahko pa se pogoj dokazuje tudi z verigo pogodb ali z drugimi listinami, predložena veriga pa mora zajemati vse prenose, vključno z vsemi zastavami in prenehanji zastav. Državna revizijska komisija je pri presoji navedenega očitka vlagatelja preverila zahteve naročnika glede dokazila o lastništvu nepremičnine (prostorov / objekta), navedene v razpisni dokumentaciji, obrazcu št. 5, točki 1.7, ki jo je naročnik pripravil za postopek s pogajanji v primerjavi z zahtevanim dokazilom v razpisni dokumentaciji za predhodno izveden odprti postopek.

Iz primerjave razpisne dokumentacije za nakup prostorov za Osrednjo območno knjižnico Kranj, maj 2006, ki jo je naročnik pripravil za postopek s pogajanji, z razpisno dokumentacijo, ki jo je pripravil za predhodno izveden odprti postopek predmetnega javnega naročila, je razvidno, da naročnik pogoja za priznanje sposobnosti, določenega v točki 1.7 obrazca št. 5, ni spreminjal. Naročnik je namreč kot pogoj za priznanje sposobnosti določil zahteval lastništvo ponujene nepremičnine (prostori/objekt). Naročnik je tako v razpisni dokumentaciji, pripravljeni za predhodno izveden odprti postopek predmetnega javnega naročila, kot v razpisni dokumentaciji, ki jo je pripravil za postopek s pogajanji, zahteval izpolnitev pogoja, da je ponujena nepremičnina v lasti ponudnika ter da je prosta bremen. Naročnik je kot način dokazovanja za izpolnitev zahtevanega pogoja tako v razpisni dokumentaciji za odprti postopek kot v razpisni dokumentaciji za postopek s pogajanji zahteval predložitev zemljiškoknjižnega izpiska za ponujeno nepremičnino, iz katerega je razvidno, da je ponujena nepremičnina v lasti ponudnika ter da je prosta bremen. Naročnik pa je v razpisni dokumentaciji, ki jo je pripravil za postopek s pogajanji, dopustil možnost načina dokazovanja izpolnitve zahtevanega pogoja za priznanje sposobnosti tudi z dokumentacijo, ki vsebuje verigo pogodb ali z drugimi listinami s tem, da mora predložena veriga pogodb zajemati vse prenose vključno z vsemi zastavami in prenehanji zastav.

Državna revizijska komisija glede na opisano dejansko stanje ugotavlja, da naročnik pogoja za priznanje sposobnosti, določenega v razpisni dokumentaciji, ki jo je pripravil za postopek s pogajanji, v obrazcu št. 5, točki 1.7, ni spremenil glede na pogoj, določen v razpisni dokumentaciji za oddajo predmetnega javnega naročila po odprtem postopku. Naročnik pa je v razpisni dokumentaciji za izvedbo postopka s pogajanji razširil možnost načina dokazovanja za izpolnjevanje zahtevanega pogoja za priznanje sposobnosti, določenega v obrazcu št. 5, točki 1.7. Državna revizijska komisija zato ne more slediti navedbi vlagatelja v zahtevku za revizijo, da je naročnik v razpisni dokumentaciji za pogajanja spremenil pogoj tako, da ga je omilil in od potencialnih ponudnikov zahteval, da naj kot dokazilo o lastništvu nepremičnine v svoji ponudbi predložijo zemljiško knjižni izpisek, ki ne sme biti starejši od enega meseca, lahko pa se pogoj dokazuje tudi z verigo pogodb ali z drugimi listinami, predložena veriga pa mora zajemati vse prenose, vključno z vsemi zastavami in prenehanji zastav. Vlagatelj je namreč v zahtevku za revizijo napačno interpretiral določila razpisne dokumentacije iz obrazca št. 5, točke 1.7, in je način dokazovanja zahtevanega pogoja z verigo pogodb ali z drugimi listinami, štel kot pogoj. Iz razpisne dokumentacije, ki jo je naročnik pripravil za postopek s pogajanji, je povsem jasno in nedvoumno razvidno, da je naročnik kot pogoj za dokazovanje sposobnosti ponudnika v obrazcu št. 5, točki 1.7 določil lastništvo ponujene nepremičnine, proste bremen, kot način za dokazovanje oziroma izpolnitev tega pogoja pa je poleg zemljiškoknjižnega izpiska predvidel tudi možnost predložitve verige pogodb ali druge listine, ki morajo zajemati vse prenose vključno z vsemi zastavami. Državna revizijska komisija glede na zgoraj navedeno ugotavlja, da naročniku ni mogoče očitati, da je za postopek s pogajanji bistveno spremenil razpisno dokumentacijo, zato je zahtevek za revizijo v tem delu zavrnila kot neutemeljen.

Vlagatelj v točki VI. zahtevka za revizijo navaja, da je naročnik v razpisnem obrazcu št.18 - vzorcu pogodbe, v drugem poglavju z naslovom "Izjave prodajalca" v drugi alinei prvega odstavka 2 člena navedel, da prodajalec izrecno izjavlja in jamči, da v zvezi z nepremičnino iz 2. člena te pogodbe ne obstaja nobena najemna, služnostna ali druga pogodba. V pojasnilu, z dne 29.05.2006, pa je naročnik navedel, da je mnenja, da mora ponudnik zadostiti pogojem iz navedene izjave iz vzorca pogodbe šele ob podpisu pogodbe, iz česar je potrebno zaključiti, da naj bi izbrani ponudnik vse pogoje izpolnjeval šele ob sklenitvi pogodbe, čeprav bi po mnenju vlagatelja morali biti vsi pogoji izpolnjeni že ob predložitvi ponudbe. V zvezi s tem vlagateljevim očitkom je Državna revizijska komisija preverila domnevno sporno določilo v razpisnem obrazcu št. 18 - vzorec pogodbe - in ugotovila, da je naročnik v točki II. Izjave prodajalca, drugi alinei 3. člena, zapisal naslednje:
"Prodajalec izrecno izjavlja in jamči, da v zvezi z nepremičnino iz 2. člena te pogodbe:
- ne obstaja nobena najemna, služnostna ali podobna pogodba.".

Naročnik je v odgovoru na zahtevo za dodatna pojasnila razpisne dokumentacije, z dne 29.05.2006, na vprašanje potencialnega ponudnika glede izpolnitve naročnikove zahteve v razpisnem obrazcu št. 18, točki II., drugi alinei 3. člena, podal pod številko 9. naslednje pojasnilo:
"Obrazec št 18 predstavlja vzorec pogodbe. Naročnik je določil pogoje v točki 2. Povabila k oddaji ponudbe, predvsem pa tudi v obrazcu št. 5. Po mnenju naročnika mora ponudnik zadostiti pogojem iz izjave, ki je v Pogodbi v točki II. Izjave prodajalca, v drugi alinei 3. člena, ob podpisu pogodbe. Ponudniki naj pri pripravi ponudbe upoštevajo dodatna pojasnila navedena v tem odgovoru.".

Iz citiranega pojasnila naročnika, z dne 29.05.2006, je jasno in nedvoumno razvidno, da se pojasnilo, navedeno v točki 9., nanaša le na zahtevo naročnika, da ne obstaja nobena najemna, služnostna ali podobna pogodba, zapisano v razpisnem obrazcu št.18 - vzorcu pogodbe, točki II., drugi alinei 3. člena. Navedenega pojasnila pa ni mogoče razumeti tako, kot ga v zahtevku za revizijo interpretira vlagatelj, da je iz tega potrebno zaključiti, da naj bi izbrani ponudnik vse pogoje izpolnjeval šele ob sklenitvi pogodbe. Naročnik je, kot je tudi zapisal v zgoraj citiranem pojasnilu, pogoje, ki jih morajo ponudniki izpolnjevati v času oddaje ponudbe, da lahko sodelujejo v postopku oddaje javnega naročila, določil v 2. členu Povabila k oddaji ponudbe ter v razpisnem obrazcu št. 5., med katere pa zahteve, da ne obstaja najemna, služnostna ali podobna pogodba, ni vključil. Opisano dejansko stanje torej dokazuje, da naročnikova zahteva glede neobstoja najemne, služnostne ali podobne pogodbe ni mogoče šteti kot pogoj, ki ga morajo ponudniki izpolnjevati ob oddaji ponudbe, prav tako pa ni mogoče slediti revizijski navedbi vlagatelja, da naj bi v povezavi s citiranim naročnikovim pojasnilom izbrani ponudnik vse pogoje izpolnjeval šele ob sklenitvi pogodbe. Zahteva naročnika, da ne obstaja nobena najemna, služnostna ali podobna pogodba, tudi ne sodi med obvezne pogoje, določene v 42. členu ZJN-1, zato tudi ni mogoče trditi, da izpolnjevanje te zahteve na način, kot je to dodatno pojasnil naročnik, ni v skladu z določili ZJN-1. V tej fazi postopka oddaje javnega naročila pa ni mogoče meritorno obravnavati primerov glede eventualno sklenjenih najemnih, služnostnih ali podobnih pogodb na poslovnih prostorih potencialnih ponudnikov, ker o tem ni nobenih konkretnih podatkov. Državna revizijska komisija je zato glede na ugotovljeno dejansko stanje zahtevek za revizijo v tem delu zavrnila kot neutemeljen.

Vlagatelj v revizijskih navedbah pod točko VII. zahtevka za revizijo navaja, da imajo lahko ponudniki dilemo, ali upoštevati standarde ali razpisno dokumentacijo, ker je iz razpisne dokumentacije razvidno, da površine, predvidene za prostore knjižnice, odstopajo od standardov, naročnik pa ni sprejel njegovega predloga za dopolnitev tretje alinee razpisnega obrazca št. 10. Iz obrazca št. 10 - izjava o ustreznosti prostorov za Osrednjo območno knjižnico Kranj - je razvidno, da mora ponudnik v tretji alinei tega obrazca podati naročniku izjavo "da bodo prostori, ki so predmet nakupa urejeni v skladu z vsemi veljavnimi predpisi in standardi (oz. ne bodo bistveno odstopali od tehničnih normativov in standardov) â??". Vlagatelj je predlagal, da se za navedenim besedilom doda naslednje besedilo: "â?? v kolikor se ne izključujejo z razpisnimi pogoji â??". Državna revizijska komisija se glede vlagateljevih navedb strinja z naročnikovim pojasnilom, navedenim v sklepu, s katerim je zavrnil zahtevek za revizijo, da v razpisni dokumentaciji navedene površine, predvidene za prostore knjižnice, odstopajo od standardov, zato izjava o ustreznosti prostorov v tretji alinei obrazca št. 10, velja za primer, če se površine, ki jih predvideva za prostore knjižnice naročnik, razlikujejo od standardov. Glede na navedeno je bilo potrebno zahtevek za revizijo tudi v tem delu zavrniti.




Pri presoji utemeljenosti zahtevka za revizijo pod točko VIII., v kateri vlagatelj navaja, da postopek s pogajanji, kot ga je predvidel naročnik, ni transparenten postopek, ponudnika pa nista v enakopravnem položaju, zato so z načinom postopka s pogajanji, ki jih je naročnik predvidel v razpisni dokumentaciji, kršena temeljna načela ZJN-1, se Državna revizijska komisija uvodoma strinja z ugotovitvijo vlagatelja, da je postopek s pogajanji v ZJN-1 podnormiran. ZJN-1 namreč glede same izvedbe postopka s pogajanji brez predhodne objave ne vsebuje eksplicitnih določb. Postopek s pogajanji je definiran le v 7. točki 3. člena ZJN-1 kot "postopek, v katerem se naročnik z možnimi ponudniki, ki jih sam izbere, posvetuje in z enim ali več od njih pogaja o vsebini pogodbe". Način pogajanja, čas pogajanja in druge značilnosti pogajanja v zakonu niso navedene, zato so prepuščene avtonomni odločitvi naročnika. Naročnik pa mora tekom celotne izvedbe pogajanj upoštevati določila temeljnih načel javnega naročanja, enako kot v ostalih postopkih oddaje javnih naročil, zlasti načelo zagotavljanja konkurence med ponudniki in načelo enakopravnosti ponudnikov.

Glede izvedbe postopka s pogajanji pa je potrebno poudariti, da postopek s pogajanji predpostavlja usklajevanje pogodbene vsebine med naročnikom in ponudnikom, pri čemer naročnik ni vezan na vrsto formalnosti kot v odprtem ali omejenem postopku, s katerim se zagotavljata javnost in transparentnost naročnikovih odločitev. Pri odločitvi o uporabi postopka s pogajanji je tako vedno potrebno upoštevati, da gre za postopek, ki je med ostalimi zakonsko predvidenimi vrstami postopkov najmanj tog. Za razliko od ostalih možnih, z zakonom določenih postopkov, postopek s pogajanji ne vsebuje nobenih pravil o njegovi izvedbi, temveč določa zgolj pogoje za njegovo uporabo. Zaradi opisane narave postopka s pogajanji se lahko naročnik praviloma pogaja in posvetuje o vseh elementih vsebine pogodbe, ki neposredno opredeljujejo predmet javnega naročila, kakor tudi o pogodbenih določilih za izvedbo predmeta javnega naročila. Naročnik pa mora v skladu s petim odstavkom 20. člena ZJN-1 preveriti, da pogodbena cena ni višja od primerljive cene na tržišču in skrbno preveriti kakovost predmeta, ki je predmet javnega naročila.

Način ocenjevanja ponudb in pogajanja, določena v razpisni dokumentaciji, točki 15. navodil ponudnikom za izdelavo ponudbe, po mnenju Državne revizijske komisije niso v nasprotju s temeljnimi načeli javnega naročanja. Naročnik je predvidel, da bodo pogajanja z vsemi ponudniki potekala istočasno, vendar fizično ločeno, do določene ure, kar pomeni, da v primeru, če se pogajanja z nobenim izmed ponudnikov ne bodo zaključila pred predvidenim časom, ni možno, da pride do izmenjave informacij o končni ponudbi, kot to navaja vlagatelj. Vlagatelj ni z ničemer utemeljil svoje trditve, da glede na način izvedbe pogajanj, določen v točki 15. navodil ponudnikom za izdelavo ponudbe, zaupnost pogajanj ni zagotovljena ter da ponudnika nista v enakopravnem položaju. Nedvomno pa je za zagotovitev pravilnosti in zakonitosti izvedbe pogajanj pomembno natančno vodenje zapisnika, ki ga je naročnik tudi predvidel pri izvedbi pogajanj, zato mora ponudnik paziti na pravilnost in natančnost vpisov v časovnem zaporedju postopka pogajanj, s čimer je možno preprečiti eventualno izmenjavo informacij ali celo zlorabe. Ker Državna revizijska komisija glede načina izvedbe pogajanj, določenega v razpisni dokumentaciji naročnika, ni našla razlogov za njegovo razveljavitev, je zahtevek za revizijo v tem delu zavrnila kot neutemeljen.

Ker je Državna revizijska komisija pri presoji zahtevka za revizijo ugotovila, da naročniku pri pripravi razpisne dokumentacije za izvedbo postopka s pogajanji brez predhodne objave ni mogoče očitati kršitev določil ZJN-1 in drugih nepravilnosti, ki jih v zahtevku za revizijo zatrjuje vlagatelj, je v skladu z drugo alineo prvega odstavka 23. člena ZRPJN odločila tako, kot je razvidno iz 1. točke izreka tega sklepa.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa.


Ker je Državna revizijska komisija zahtevek za revizijo vlagatelja zavrnila kot neutemeljen, tretji odstavek 22. člena ZRPJN pa povrnitev potrebnih stroškov, nastalih v zvezi z revizijo, veže na utemeljenost zahtevka za revizijo, je bilo potrebno zavrniti tudi vlagateljevo zahtevo za povračilo stroškov revizijskega postopka.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa.



POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Po končanem postopku pred Državno revizijsko komisijo je sodno varstvo zagotovljeno v postopku povračila škode pred sodiščem splošne pristojnosti (peti odstavek 23. člena ZRPJN).


V Ljubljani, dne 28.06.2006





Predsednik senata:
dr. Aleksij Mužina
predsednik Državne revizijske komisije


















Vročiti:
- Odvetniška družba Čeferin, o.p., d.n.o., Taborska cesta 13, Grosuplje
- Odvetnica Breda Razdevšek, Dalmatinova 11, Ljubljana
- Državno pravobranilstvo Republike Slovenije, šubičeva 2, Ljubljana
- Republika Slovenija, Ministrstvo za finance, Sektor za javna naročila, gospodarske javne službe in koncesije, Beethovnova 11, Ljubljana