018-191/2006 Regionalna razvojna agencija - Ljubljanske urbane regije

Številka: 018-191/2006-32-1814

SKLEP

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljnjem besedilu: Državna revizijska komisija) je na podlagi 22. in 23. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Uradni list RS, št. 78/1999, 90/1999, 110/2002, 42/2004, 61/2005; v nadaljnjem besedilu: ZRPJN) po članici Vesni Cukrov, ob sodelovanju svetovalca Boruta Smrdela, v postopku nadzora nad zakonitostjo postopka oddaje javnega naročila "izdelava predinvesticijske zasnove in feasibility study za projekt celostnega odvajanja in čiščenja odpadnih voda v porečju Ljubljaniceâ??" in na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložil vlagatelj Mikros, projektiranje in inženiring, d.o.o., Slovenčeva 95, Ljubljana, ki ga zastopa odvetnik Andrej Razdrih, Celovška cesta 30, Ljubljana (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika Regionalna razvojna agencija- Ljubljanske urbane regije, Linhartova 13, Ljubljana (v nadaljevanju: naročnik), dne 21.06.2006

ODLOČILA

1. Vlagateljevemu zahtevku za revizijo se ugodi in se v celoti razveljavi postopek oddaje javnega naročila "izdelava predinvesticijske zasnove in feasibility study za projekt celostnega odvajanja in čiščenja odpadnih voda v porečju Ljubljaniceâ??", javni razpis objavljen v Uradnem listu RS, št. 43, z dne 21.04.2006, pod številko objave Ob-11542/06.

2. Naročnik je vlagatelju dolžan povrniti potrebne stroške, nastale v zvezi z revizijo, v višini 261.304,00 SIT, v roku 15 dni od prejema tega sklepa, pod izvršbo. Višja stroškovna zahteva vlagatelja se zavrne.

Obrazložitev

Naročnik je dne 15.03.2006 izdal sklep o pričetku predmetnega postopka oddaje javnega naročila, dne 31.03.2006 ter dne 10.04.2006 pa spremembi navedenega sklepa. Javni razpis, pod opisom "izdelava predinvesticijske zasnove in feasibility study za projekt celostnega odvajanja in čiščenja odpadnih voda v porečju Ljubljaniceâ??", je naročnik objavil v Uradnem listu RS, št. 43, z dne 21.04.2006, pod številko objave Ob-11542/06.

Dne 20.05.2006, pred potekom roka za oddajo ponudbe, je vlagatelj na naročnika naslovil zahtevek za revizijo. V njem najprej zatrjuje, da je kriterij točkovanja po merilih za izbiro ekonomsko najugodnejše ponudbe izrazito diskriminacijski in podjetjem, ki so po izkušnjah sicer primerljiva, postavlja izrazito neenakopravne pogoje, hkrati pa je skrajno negospodaren, saj omogoča oddajo del ponudniku, ki je 2,5x dražji od po kvaliteti in referencah popolnoma primerljivega ponudnika. To je v nasprotju s 4., 5. in 7. členom, v povezavi s 50. členom Zakona o javnih naročilih (Uradni list RS, št. 39/2000 (102/2000 - popr.), 2/2004, 2/2004; v nadaljevanju: ZJN-1). Merilo "reference" ima po mnenju vlagatelja preverilo težo v smislu vrednostnega obsega glede na vrednost konkretnega javnega naročila, prav tako pa so reference nesorazmerne med seboj in niso smiselno povezane s predmetom javnega naročila. Vlagatelj zatrjuje tudi, da so merila v nasprotju s 50. členom ZJN-1, saj naročnik reference deli po pomembnosti samo na tiste, ki so bile sofinancirane iz sredstev kohezijskega ali strukturnega sklada in na tiste, ki to niso bile. Takšno merilo je diskriminatorno do ponudnikov, opisano ločevanje pa ni smiselno povezano z razpisno dokumentacijo. Med navedenimi oblikami dokumentacije gre za vsebinske in metodološke razlike, kar bi moral naročnik upoštevati. Naročnik v razpisni dokumentaciji ne definira, kako bo po merilu "reference" ovrednotil izdelavo investicijske dokumentacije, izdelavo investicijskega programa in izdelavo "feasibility study". V kolikor je naročnik mislil predmetne projekte ovrednotiti z enakim številom točk, je takšno točkovanje diskriminatorno in v nasprotju z načelom lojalne konkurence. V kolikor pa različni projekti izdelave investicijske dokumentacije prinašajo različno točkovanje, pa bi moralo biti to opredeljeno v razpisni dokumentaciji. Hkrati bi moral naročnik, v kolikor želi pridobiti ponudnika z izkušnjami tudi na področju projektov, sofinanciranih s strani strukturnih in kohezijskih skladov, priznavati kot referenco tudi projekte, ki so kandidirali za sredstva teh skladov, ne pa le tiste, ki so bili tudi sofinancirani. Glede na dejstvo, da po slovenski zakonodaji za potrebe izvedbe projekta ni potrebno izdelati "feasibility study", se postavlja tudi vprašanje, ali takšni projekti prinašajo enako število točk, kot projekti z "feasibility study". Nadalje se pojavlja vprašanje, zakaj so več ovrednoteni projekt, ki so bili sofinancirani iz sredstev kohezijskega ali strukturnega sklada, upoštevajoč dejstvo, da predmeten javni razpis ne bo sofinanciran na tak način in takšne diskriminacije ne opravičujeta namen in predmet javnega naročila. Nadalje vlagatelj meni, da so merila glede referenc skrajno nedefinirana. Naročnik tako ločuje samo med projekti, ki so bili sofinancirani iz sredstev kohezijskih ali strukturnih skladov ter tistimi, ki to niso bili. Takšno razločevanje pa je preveč pavšalno, saj projektov med seboj ne deli niti vrednostno niti glede na obseg posla. V nadaljevanju svojega revizijskega zahtevka vlagatelj navaja, da iz razpisne dokumentacije jasno izhaja, da bo moral ponudnik oziroma izbrani izvajalec izdelati predinvesticijsko zasnovo in "feasibility study" za projekt celostnega odvajanja in čiščenja odpadnih voda v porečju Ljubljanice na podlagi že obstoječe dokumentacije. Nikjer iz razpisne dokumentacije pa ne izhaja, kaj predstavlja obstoječo dokumentacijo, kar pomeni, da ponudnik ne more izdelati kvalitetne ponudbe in je tudi ne more finančno ovrednotiti, saj ne ve, koliko je te obstoječe dokumentacije in kaj bo potrebno narediti na novo. To pa pomeni tudi kršitev 5. člena ZJN-1; ponudnik ne more biti konkurenčen, saj mu vsebina javnega naročila ni znana. Kot slednje vlagatelj navaja, da se pojavlja tudi močan dvom v pravilnost ravnanja naročnika in v možnost špekulacije, saj je naročnik v javnem razpisu navedel, da odpiranje ne bo javno, kar je v nasprotju s 73. členom ZJN-1, šele v Uradnem listu RS, št. 51- 52, z dne 19.05.2006, pa je to spremenil.
Vlagatelj predlaga, da se njegovemu revizijskemu zahtevku ugodi in se predmetni postopek oddaje javnega naročila v celoti razveljavi. Vlagatelj v revizijski postopek priglaša tudi stroške, nastale v zvezi z revizijo, in sicer za plačilo takse za revizijo, v višini 100.000,00 SIT, za pripravo zahtevka za revizijo, v protivrednosti 1.200 točk po Odvetniški tarifi (Uradni list RS, št. 67/2003 (70/2003 - popr.); v nadaljevanju: Odvetniška tarifa), povečano za 20% DDV, ter za materialne stroške, v višini 2% od protivrednosti 1.200 točk, povečano za 20% DDV.

Naročnik je z dopisom, z dne 22.05.2006, vlagatelja pozval k dopolnitvi zahtevka za revizijo s predložitvijo v zahtevku navedenih dokazil ter potrdila o plačilu takse za revizijo. Vlagatelj je revizijski zahtevek dopolnil z vlogo, odposlano dne 25.05.2006.

Naročnik je o vlagateljevem zahtevku za revizijo odločil s sklepom, z dne 30.05.2006, s katerim le-temu ni ugodil, ravno tako pa ni ugodil niti vlagateljevi zahtevi po povračilu stroškov, nastalih v zvezi z revizijo. V obrazložitvi sklepa naročnik navaja, da je z izvedbo javnega naročila sledil porabi sredstev, ki bi bila zanj najbolj gospodarna glede na namen in predmet javnega naročila. Z javnim naročilom je naročnik želel doseči rezultat, ki bi za udeležence dosegel korist (izdelano predinvesticijsko zasnovo ter "feasibility study" za projekt celostnega odvajanja in čiščenja odpadnih voda, ki jo v projektu sodelujoče občine potrebujejo pri prijavi projekta na kohezijski sklad). Z namenom zagotovitve načela gospodarnosti in učinkovitosti porabe javnih sredstev je bilo v postopku javnega naročila izbrano merilo ekonomsko najugodnejše ponudbe. Naročnik ni ravnal v neskladju z načelom enakopravnosti, ni spreminjal pogojev brez obvestila vsem ponudnikom, ni spreminjal razpisne dokumentacije po poteku roka za oddajo ponudb ter ni ravnal v nasprotju z določili o pridobivanju dodatnih pojasnil. V postopku oddaje javnega naročila so bili vsi udeleženci obravnavani enakopravno in nihče ni bil diskriminiran na podlagi razlogov, ki s konkretnim naročilom niso bistveno povezani in objektivno utemeljeni. Kot element vrednotenja, primerjanja oziroma presojanja ponudb je naročnik odločil katera in koliko meril bo določil in uporabil. Merila so bila pogojena s projekcijo stanja na relevantnem trgu, pričakovanega odziva in ustreznosti zahtev po predmetu javnega naročila. Naročnik je izbral merilo ekonomsko najugodnejše ponudbe, ki ustreza različnim merilom, odvisno od predmeta naročila. Določeni sta bili merili "cena" in "reference", pri čemer je bila teža prvega merila 60%, teža drugega merila pa 40%. Merila so bila v razpisni dokumentaciji opisana in ovrednotena. Izbrano merilo naj bi utemeljevalo ekonomske prednosti za naročnika v konkretnih okoliščinah, izkazovalo naj bi naročnikove dejanske potrebe in resnične prednosti ponudbe. Naročnik je izbral tudi merilo "reference", ker je ocenil, da je za realizacijo ravnanja z načelom gospodarnosti in učinkovitosti porabe javnih sredstev nujna. Zaradi narave predmeta javnega naročila oziroma ker so v naročilo vključena tveganja, je naročnik z izbranim merilom skušal zmanjšati tveganja na sprejemljivo raven, kar bi mu posledično zagotovilo tudi določene pričakovane ekonomske učinke. Reference so tudi razmeroma zanesljiv kriterij prognoze kvalitete izvedbe naročila. Naročnik je pripravil razpisno dokumentacijo za predmet javnega naročila na območjih, kjer občine tega še nimajo. Glede načina odpiranja ponudb naročnik navaja, da je bil takoj po ugotovljeni napaki posredovan popravek za objavo v Uradnem listu. Ponudniki so bili o načinu odpiranja ponudb obveščeni v posredovanih vprašanjih in odgovorih, ki so bili objavljeni tudi na spletni strani. Prav tako je bila na spletni strani objavljena vsebina popravka, objavljenega v Uradnem listu. Iz navedenih razlogov je naročnik odločil, da javnega naročila ne bo razveljavil, ravno tako pa ni ugodil vlagateljevi zahtevi za povračilo stroškov, nastalih v zvezi z revizijo.

Vlagatelj je z vlogo, z dne 02.06.2006, naročnika obvestil, da želi revizijski postopek nadaljevati pred Državno revizijsko komisijo. Ob tem se je tudi odzval na naročnikove argumente iz njegove odločitve o zahtevku za revizijo, v revizijski postopek pa je priglasil tudi nadaljnje stroške, nastale v zvezi z revizijo, in sicer za sestavo pripravljalne vloge, v protivrednosti 600 točk po Odvetniški tarifi, povečano za 20% DDV.

Naročnik je v prilogi dopisa, z dne 07.06.2006, Državni revizijski komisiji odstopil dokumentacijo o predmetnem postopku oddaje javnega naročila.

Po pregledu dokumentacije o javnem naročilu ter proučitvi utemeljenosti navedb vlagatelja in naročnika je Državna revizijska komisija, na podlagi 3. alineje prvega odstavka 23. člena ZRPJN ter na podlagi šestega odstavka 22. člena ZRPJN, odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju.

Državna revizijska komisija je v okviru revizijskega postopka najprej obravnavala revizijske navedbe vlagatelja, ki se nanašajo na merilo "reference" in z njim povezane domnevne kršitve 4., 5., 7., 50. ter 51. člena ZJN-1. Ob tem je ugotovila, da so s tem povezane revizijske navedbe vlagatelja delno utemeljene.

Z vpogledom v razpisno dokumentacijo predmetnega postopka oddaje javnega naročila gre ugotoviti, da je naročnik v le-tej določil, da bo v postopku izbral ekonomsko najugodnejšo ponudbo, za kar bo uporabil merilo "cena", s težo 60%, ter merilo "reference", s težo 40%.

Glede slednjega od meril je naročnik v razpisni dokumentaciji določil še:
"Pri vrednotenju referenc se upoštevajo dosedanje izkušnje in obseg izvedenih del v zadnjih treh letih.
â"˘ projekti- izdelava investicijske dokumentacije
(predinvesticijska zasnova, investicijski program,
feasibility study s področja odvajanja in čiščenja
odpadnih voda za vsak projekt 5 točk
Skupaj največ 10 točk

â"˘ projekti- izdelava investicijske dokumentacije
(predinvesticijska zasnova, investicijski program,
feasibility study) s področja odvajanja in čiščenja
odpadnih voda, ki so bili sofinancirani iz sredstev
kohezijskega ali strukturnega sklada za vsak projekt 10 točk
Skupaj največ 30 točk
Skupaj za reference največ 40 točk".


Iz določil drugega odstavka 50. člena ZJN-1 izhaja, da morajo biti merila, po katerih naročnik izbira najugodnejšo ponudbo, v razpisni dokumentaciji opisana in ovrednotena. Merila ne smejo biti diskriminatorna in morajo biti smiselno povezana z vsebino javnega naročila in morajo prispevati k nediskriminatornemu razvrščanju ponudb.

Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik merilu "reference" v predmetnem postopku oddaje javnega naročila določil neutemeljeno visoko težo, v posledici katere je to merilo diskriminatorno. Tako gre npr. ugotoviti, da lahko izhajajoč iz zgoraj opredeljene teže obeh za izbiro ekonomsko najugodnejše ponudbe določenih meril ponudnik, ki razpolaga z maksimalno upoštevnim številom referenc (to je tremi referencami za projekte, sofinancirane iz sredstev kohezijskega ali strukturnega sklada, ter dvema referencama za projekte, ki niso bili sofinancirani iz teh sredstev), v svoji ponudbi ponudi kar za 100% višjo ceno od ponudnika z najnižjo ponujeno ceno, ki razpolaga zgolj z maksimalno upoštevnim številom referenc za projekte, ki niso bili sofinancirani iz sredstev kohezijskega ali strukturnega sklada, ne pa tudi z referencami za projekte sofinancirane iz teh sredstev, pa bosta oba ponudnika v skupnem seštevku prejela enako število točk. Ob zapisanem gre izpostaviti, da naročnik sposobnost za izvedbo predmetnega javnega naročila očitno priznava tudi ponudnikom, ki imajo zgolj reference za projekte, ki niso bili sofinancirani iz sredstev kohezijskega ali strukturnega sklada; naročnik namreč zahteve po dosedanjih izvedbah projektov, sofinanciranih s strani omenjenih skladov ni postavil kot izločilni pogoj, tudi reference za projekte, ki iz omenjenih skladov niso bili sofinancirani, pa naročnik pozitivno vrednoti (v okviru merila "reference"). Obenem pa naročnik niti v razpisni dokumentaciji niti v preostali dokumentaciji v zvezi z javnim naročilom ni uspel utemeljiti, zakaj so po njegovem mnenju ponudniki, ki imajo reference za projekte, sofinancirane iz sredstev kohezijskega ali strukturnega sklada, toliko bolj sposobni izvesti predmetno javno naročilo, kot ponudniki, ki takšnih referenc nimajo, da bi to utemeljevalo diferenciacijo med temi ponudniki (nagrajevanje s tem povezanih referenc) v obsegu, kot je bil predstavljen zgoraj. S tem povezane revizijske navedbe vlagatelja so torej utemeljene; merilo "reference" je v neskladju s 50. členom ZJN-1, posledično pa tudi v neskladju z načeli gospodarnosti in učinkovitosti porabe javnih sredstev (4. člen ZJN-1), zagotavljanja konkurence med ponudniki (5. člen ZJN-1) ter načelom enakopravnosti ponudnikov (7. člen).

Kot naslednje Državna revizijska komisija ugotavlja, da so utemeljene tudi revizijske navedbe, ki se nanašajo na delitev referenc po pomembnosti. Kot pravilno izpostavlja vlagatelj, gre namreč ugotoviti, da naročnik reference, ki jih nagrajuje, ločuje zgolj po tem, ali so bili projekti, na katere se nanašajo, sofinancirani iz sredstev kohezijskega ali strukturnega sklada ali ne, ne pa tudi po vrednosti teh projektov. Ob tem je utemeljena revizijska navedba vlagatelja, da projekt, katerega investicijska vrednost je nekaj 100.000,00 EUR, po zahtevnosti izvedbe večinoma ni primerljiv s projektom, katerega investicijska vrednost je nekaj 10 milijonov EUR, ne glede na to pa ponudnik za slednje projekte prejme enako število točk, kot ponudnik, ki je doslej izvajal le manjše projekte. Neločevanja nagrajevanih referenc po vrednosti naročnik torej ni uspel utemeljiti, zaradi česar gre v tem delu merilo "reference" šteti za neskladno s 50. členom ZJN-1, posledično pa tudi za neskladno z načeli iz 4., 5. in 7. člena ZJN-1.

Državna revizijska komisija kot utemeljene ocenjuje tudi revizijske navedbe, s katerimi vlagatelj izpostavlja, da naročnik v razpisni dokumentaciji ni opredelil, kako bo pod merilom "reference" ovrednotil izdelavo investicijske dokumentacije, izdelavo investicijskega programa in izdelavo "feasibility study". Kot utemeljeno izpostavlja vlagatelj, naročnik v razpisni dokumentaciji namreč ni določil, ali namerava vsakega od teh projektov, ki so si po vsebini in zahtevnosti (sledeč navedbam vlagatelja, ki jih naročnik ne prereka) različni, ovrednotiti z enakim številom točk, ali pa z različnim. V posledici tega dejstva gre merilu "reference" očitati nezadostno opisanost, tako pa ponovno neskladnost s 50. členom ZJN-1.

Glede vlagateljevih očitkov o kršitvah 51. člena ZJN-1 Državna revizijska komisija izpostavlja, da mora vlagatelj, skladno z določili 4. in 5. alineje tretjega odstavka 12. člena ZRPJN, v revizijskem zahtevku navesti tako kršitve, kot tudi dejstva in dokaze, s katerimi se kršitve dokazujejo. Državna revizijska komisija ugotavlja, da je vlagatelj v svojem revizijskem zahtevku navedel zgolj domnevno kršitev omenjenega člena ZJN-1, ne pa tudi relevantnih dejstev in dokazov, s katerimi bi utemeljeno izkazal, v čem naj bi prišlo do očitane kršitve. Na podlagi določil 8. in 215. člena Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 26/99, 96/02, 2/04 in 10/04; v nadaljevanju: ZPP), v povezavi s petim odstavkom 3. člena ZRPJN, je Državna revizijska komisija zato upoštevala pravilo trditvenega in dokaznega bremena, na podlagi slednjega pa je vlagateljev očitek o kršitvi 51. člena ZJN-1 zavrnila kot neutemeljen.


Kot naslednje je Državna revizijska komisija v okviru revizijskega postopka obravnavala revizijske navedbe vlagatelja, v katerih slednji zatrjuje kršitve 5., 7. ter 23. člena ZJN-1, do katerih naj bi prišlo zaradi nezadostne opredeljenosti razpisne dokumentacije predmetnega postopka oddaje javnega naročila.

Z vpogledom v razpisno dokumentacijo predmetnega postopka oddaje javnega naročila gre ugotoviti, da naročnik v le-tej med drugim postavlja zahtevo po upoštevanju dokumentov in izhodišč, ki se navezujejo na predmet javnega naročila, pri čemer pa ne opredeljuje kateri konkretno so ti dokumenti oziroma izhodišča, kolikšen je njihov obseg ipd. Naročnik tako npr. določa, da je pri izvajanju javnega naročila "potrebno /je/ privzeti vso predhodno že izdelano projektno dokumentacijo odvajanja in čiščenja odpadnih voda na obravnavanem področju", da je le-to potrebno "strokovno preveriti glede predvidenih tehničnih rešitev in strokovne ustreznosti", hkrati pa, da je potrebno "za območja na obravnavanem področju, ki niso obdelana v že izdelanih projektnih dokumentacijah, /je potrebno/ pridobiti ali izdelati strokovne podlage (na nivoju DIIP) glede odvajanja in čiščenja odpadnih voda".

Na vprašanje enega od ponudnikov, kolikšno je število občin, ki še nimajo izdelanega "DIIP", je naročnik v dodatnih pojasnilih razpisne dokumentacije navedel, da so pridobitev, pregled in dopolnitev že izdelane projektne dokumentacije sestavni del javnega naročila.

Državna revizijska komisija ugotavlja, da ob tako podanem opisu aktivnosti, ki jih je potrebno izvesti v okviru javnega naročila, ter dokumentov, iz katerih je potrebno pri le-teh izhajati, ponudnikom ni omogočena priprava konkurenčne ponudbe. Izpostaviti gre namreč, da ponudniki na podlagi s strani naročnika posredovanih jim informacij ne morejo oceniti obsega javnega naročila in potrebnih aktivnosti za njegovo izvedbo, tako pa tudi ne ustrezno oblikovati svojih ponudb oziroma ponudbenih cen; obseg za izvedbo javnega naročila potrebnih aktivnosti se namreč v primeru, ko je potrebno "izdelati strokovne podlage (na nivoju DIIP)" za celotno "obravnavano področje", vsekakor razlikuje od obsega za izvedbo javnega naročila potrebnih aktivnosti, če je takšne podlage potrebno izdelati le za manjši del "obravnavanega področja". Zapisano seveda ne pomeni, da predmet javnega naročila ne moreta biti tudi pregled in analiza obstoječega stanja oziroma za izvedbo bistvenega dela javnega naročila potrebnih podlag, vendar pa takšna vsebina javnega naročila ponudnikov ne sme onemogočati pri njihovi zmožnosti konkurenčnega nastopanja v postopku oddaje javnega naročila. V zvezi z zapisanim je potrebno na tem mestu omeniti tudi, da so podlage in dokumenti, na katerih upoštevanju (pregledu, dopolnitviâ??) temelji bistveni del javnega naročila, s strani naročnika vsekakor ugotovljive in določljive; to pa ne velja za potencialne ponudnike v predmetnem postopku oddaje javnega naročila, ki do podlag in dokumentov, glede na njihovo naravo, v fazi pred oddajo javnega naročila (morda pa tudi kasneje) ne morejo priti (ali pa je to zanje bistveno težje, kot za naročnika). Zgoraj opisano dejstvo bi ob sedanji formulaciji obravnavanega dela zahtev razpisne dokumentacije najverjetneje imelo posledice tudi v neprimerljivosti ponudb različnih ponudnikov; dejstvo nezadostne opredeljenosti zahtev naročnika v fazi ocenjevanja ponudb namreč ne bo moglo iti v škodo ponudnikom, slednji pa bodo tako, glede na bolj ali manj pravilno in popolno, po vsej verjetnosti pa vsaj deloma različno ugotovljeno stanje podlag (izhodišč), potrebnih za izvedbo bistvenega dela javnega naročila, podali tudi različne, med seboj neprimerljive ponudbe.

Iz vseh zgoraj navedenih razlogov gre ugotoviti, da razpisna dokumentacija predmetnega postopka oddaje javnega naročila v zgoraj obravnavanem delu ni pripravljena v skladu z načelom zagotavljanja konkurence med ponudniki (5. člen ZJN-1) ter načelom enakopravnosti ponudnikov (7. člen ZJN-1).

Kot slednje je Državna revizijska komisija v okviru revizijskega postopka obravnavala revizijske navedbe, ki se nanašajo na očitek o kršitvi 73. člena ZJN-1.

V zvezi s slednjimi Državna revizijska komisija ugotavlja, da so podane pavšalno, iz vlagateljeve argumentacije pa ni razvidno, katero naročnikovo ravnanje naj bi bilo v očitanem neskladju s 73. členom ZJN-1.

V posledici navedenega je Državna revizijska komisija, na podlagi pravila trditvenega in dokaznega bremene, na tem mestu obravnavane revizijske navedbe vlagatelja zavrnila kot neutemeljene.


V povzetku zgornjih ugotovitev gre zaključiti, da je vlagatelj s svojimi revizijskimi navedbami uspel izkazati neskladje dela razpisne dokumentacije predmetnega postopka oddaje javnega naročila z določili ZJN-1.

Skladno z določili tretjega odstavka 50. člena naročnik po objavi naročila ali oddaji povabila v omejenem postopku ne sme več spreminjati meril. Ker v posledici te zakonske zahteve ugotovljenih neskladij ni mogoče sanirati na drugačen način, npr. z razveljavitvijo le dela postopka oddaje javnega naročila (saj je med drugim potrebna tudi nova objava meril), je Državna revizijska komisija, na temelju 3. alineje prvega odstavka 23. člena ZRPJN, vlagateljevemu revizijskemu zahtevku ugodila in je v celoti razveljavila postopek oddaje javnega naročila "izdelava predinvesticijske zasnove in feasibility study za projekt celostnega odvajanja in čiščenja odpadnih voda v porečju Ljubljaniceâ??", javni razpis objavljen v Uradnem listu RS, št. 43, z dne 21.04.2006, pod številko objave Ob-11542/06.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa.


Skladno s tretjim odstavkom 22. člena ZRPJN mora naročnik v primeru, če je zahtevek za revizijo utemeljen, na pisno zahtevo vlagatelju zahtevka za revizijo povrniti potrebne stroške, nastale z revizijo.

Vlagatelj je v revizijski postopek priglasil naslednje stroške, nastale v zvezi z revizijo:
- taksa za revizijo- v višini 100.000,00 SIT,
- odvetniška nagrada za pripravo zahtevka za revizijo- v protivrednosti 1.200 točk po Odvetniški tarifi, povečano za 20% DDV,
- materialni stroški- v višini 2% od vrednosti iz prejšnje alineje, povečano za 20% DDV,
- odvetniški stroški pripravljalne vloge- v protivrednosti 600 točk po Odvetniški tarifi, povečano za 20% DDV.

Državna revizijska komisija vlagatelju, na temelju šestega odstavka 22. člena ZRPJN, priznava naslednje potrebne stroške, nastale v zvezi z revizijo:
- za takso za revizijo- stroške v višini 100.000,00 SIT,
- za stroške odvetniškega zastopanja pri pripravi zahtevka za revizijo- stroške v protivrednosti 1200 točk po Odvetniški tarifi, povečano za 20% DDV, skupaj tako v višini 158.400,00 SIT,
- za materialne stroške- stroške v višini 2% od protivrednosti 1000 točk po Odvetniški tarifi ter 1% od protivrednosti 200 točk po Odvetniški tarifi, povečano za 20% DDV, skupaj tako v višini 2.904,00 SIT.

Državna revizijska komisija vlagatelju ne priznava odvetniških stroškov za sestavo pripravljalne vloge, saj le-teh ne ocenjuje za potrebne, ravno tako pa vlagatelju ne priznava presežka nad priznanimi materialnimi stroški, saj za priznanje le-tega podlage v veljavni Odvetniški tarifi ni najti.

Naročnik je vlagatelju dolžan povrniti potrebne stroške, nastale v zvezi z revizijo, v višini 261.304,00 SIT, v roku 15 dni od prejema tega sklepa, pod izvršbo. Višja stroškovna zahteva vlagatelja se zavrne.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa.


POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Po končanem postopku pred Državno revizijsko komisijo je sodno varstvo zagotovljeno v postopku povračila škode pred sodiščem splošne pristojnosti (peti odstavek 23. člena ZRPJN).

Ljubljana, 21.06.2006



Vesna Cukrov, univ. dipl. prav.,
Članica Državne revizijske komisije









Vročiti:
- Regionalna razvojna agencija- Ljubljanske urbane regije, Linhartova 13, Ljubljana,
- Odvetnik Andrej Razdrih, Celovška cesta 30, Ljubljana,
- Republika Slovenija, Ministrstvo za finance, Sektor za javna naročila, gospodarske javne službe in koncesije, Beethovnova 11, Ljubljana,
- Državno pravobranilstvo Republike Slovenije, šubičeva 2, Ljubljana.