018-190/2006 Prostovoljno gasilsko društvo Hardek

Številka: 018-190/06-31-1780

SKLEP

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljnjem besedilu: Državna revizijska komisija) je na podlagi 23. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Uradni list Republike Slovenije, številka 78/1999; 90/1999 - popravek; 110/2002; 42/2004 in 61/2005; v nadaljnjem besedilu: ZRPJN) po članici Nataši Jeršič, ob sodelovanju svetovalca Marka Zupanca, v postopku nadzora nad zakonitostjo javnega naročila za finančni najem, ki obsega nabavo gasilskega vozila s cisterno GVC 16/25 po tipizaciji GZS, in na podlagi pritožbe, ki jo je vložila gospodarska družba Gasilska oprema d. o. o., Koprska 94, 1000 Ljubljana, ki jo zastopa odvetnik Dean Gončin, Dunajska 5, 1000 Ljubljana (v nadaljnjem besedilu: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika Prostovoljno gasilsko društvo Hardek, Hardek 17, 2270 Ormož (v nadaljnjem besedilu: naročnik), dne 19. junija 2006

ODLOČILA

1. Pritožbi se ugodi in se razveljavi sklep naročnika številka 20/2006 JN, z dne 05. junija 2006, o zavrženju vlagateljevega zahtevka za revizijo.

2. Naročnik mora o zahtevku za revizijo, z dne 31. maja 2006, odločiti v skladu z določbami ZRPJN.

3. Naročnik je dolžan povrniti vlagatelju stroške, nastale v zvezi s pritožbo, v znesku 66.000,00 SIT, v roku 15. dni od dne prejema tega sklepa, da ne bo izvršbe, po tem roku pa z zakonitimi zamudnimi obrestmi od dne izdaje odločbe Državne revizijske komisije do plačila. Višja stroškovna zahteva vlagatelja se zavrne.

Obrazložitev

Vlagatelj je dne 31. maja 2006 na naročnika naslovil in priporočeno po pošti oddal "Zahtevo za revizijo", številka 20/2006 JN (v nadaljnjem besedilu: zahtevek za revizijo), v kateri naročniku očita, da njegova odločitev, vsebovana v sklepu o oddaji javnega naročila, s katerim je bilo za vlagatelja ugotovljeno, da ne izpolnjuje pogoja za priznanje sposobnosti, ni pravilna. Po mnenju vlagatelja je namreč dejstvo, da vlagatelj izpolnjuje vse pogoje za priznanje sposobnosti, kar naj bi bilo razvidno že iz prvotne ponudbe, pri čemer vlagatelj svoje ponudbe ni spremenil.

Naročnik je s sklepom številka 20/2006 JN, izdanim z dne 05. junija 2006, vlagateljev zahtevek za revizijo zavrgel (v nadaljnjem besedilu: sklep o zavrženju zahtevka za revizijo). Iz obrazložitve sklepa o zavrženju zahtevka za revizijo izhaja, da je naročnik vlagateljev zahtevek za revizijo zavrgel iz razloga, ker ta po njegovem mnenju ni bil vložen v skladu z drugim odstavkom 12. člena ZRPJN, ki določa, da mora biti zahtevek vročen po pošti priporočeno s povratnico. Ker je bil zahtevek za revizijo vložen priporočeno brez povratnice naročnik meni, da gre za kršitev določila 12 člena ZRPJN, zaradi česar je odločil, da se zahtevek za revizijo zavrže.

Vlagatelj je sklep o zavrženju zahtevka za revizijo prejel dne 06. junija 2006, še istega dne pa je na Državno revizijsko komisijo naslovil tudi "Pritožbo zoper sklep o zavrženju zahtevka za revizijo, št. 20/2006 JN z dne 5.6.2006" (v nadaljnjem besedilu: pritožba), ki jo je Državna revizijska komisija prejela dne 07. junija 2006. Vlagatelj v svoji pritožbi navaja, da določilo drugega odstavka 12. člena ZRPJN-UPB2, da mora biti zahtevek za revizijo poslan priporočeno s povratnico, prav gotovo ni namenjeno za varovanje koristi naročnikov, pač pa ponudnikov, ki s povratnico dobijo potrdilo, da je bila pošiljka vročena (medtem ko potrdilo o oddaji priporočene pošiljke dokazuje samo to, da je bila pošiljka poslana). V konkretni zadevi je bil po mnenju vlagatelja zahtevek za revizijo poslan pravočasno, bil pa je tudi popoln, saj bi moral naročnik v nasprotnem primeru pozvati vlagatelja, da ga dopolni. Po mnenju vlagatelja naročnik niti v okviru predhodnega preizkusa zahtevka za revizijo po 13. členu ZRPJN-UPB2 ni imel nobene podlage za zavrženje - zahtevek bi namreč zavrgel le, če bi bil prepozen ali če bi ga vložila oseba, ki ni izkazala aktivne legitimacije. ZRPJN-UPB2 nikjer ne določa, da je zahtevek za revizijo možno zavreči, ker ni bil poslan priporočeno s povratnico, prav tako pa ne dopušča nobene interpretacije v tej smeri in tudi v celotni slovenski zakonodaji ni določila, ki bi to omogočalo, zato ni možna nobena analogija. še manj pa je po mnenju vlagatelja možna fikcija, da je bil zahtevek za revizijo vložen prepozno, ker ni bil poslan priporočeno s povratnico. Vlagatelj še dodaja, da verjetno ni potrebno posebej poudariti, da se pri vlaganju vseh vrst vlog, vezanih na rok, vedno ugotavlja samo to, ali je bila vloga vložena oziroma poslana (glede na veljavnost oddajne teorije) pravočasno.

Vlagatelj v svoji pritožbi predlaga Državni revizijski komisiji, da Državna revizijska komisija pritožbi ugodi in izpodbijani sklep razveljavi.

Dne 07. junija 2006 je vlagatelj izdal tudi dokument "Poprava pritožbe zoper sklep o zavrženju zahtevka za revizijo, št. 20/2006 JN z dne 5.6.2006" (v nadaljnjem besedilu: poprava pritožbe), katerega je Državna revizijska komisija prejela dne 08. junija 2006. V popravi pritožbe vlagatelj navaja, da popravlja svojo pritožbo glede stroškov in sicer tako, da predlaga, da ji Državna revizijska komisija ugodi in izpodbijani sklep razveljavi, naročniku pa naloži povračilo priglašenih stroškov z zakonitimi zamudnimi obrestmi od dneva izdaje odločbe o pritožbi.

Državna revizijska komisija je z dopisom številka 018-188/06-31-1678, izdanim dne 14. junija 2006, odvetnika Deana Gončina, Dunajska 5, 1000 Ljubljana, pozvala, da ji, skladno z določilom prvega odstavka 98. člena Zakona o pravdnem postopku (Uradni list Republike Slovenije, številka 26/1999; 96/2002; 58/2003; 2/2004; 10/2004 - popravek; 69/2005; 90/2005 in 43/2006; v nadaljnjem besedilu: ZPP) v roku 3. (treh) dni od prejema poziva posreduje ustrezno pooblastilo, iz katerega bo natančno razviden pooblastitelj in datum, ko ga je vlagatelj pooblastil za zastopanje v predmetnem revizijskem postopku (ker ZRPJN ne vsebuje posebnih določb glede pooblaščencev in posebnih določb o pošiljanju in sprejemanju vlog, se v reviziji postopkov oddaje javnih naročil in v drugih postopkih, urejenih z omenjenim zakonom, glede vprašanj, ki jih ZRPJN ne ureja, skladno s petim odstavkom 3. člena ZRPJN smiselno uporabljajo določbe ZPP). Dne 15. junija 2006 je Državna revizijska komisija prejela ustrezno pooblastilo odvetnika Deana Gončina za zastopanje vlagatelja v predmetnem revizijskem postopku.

Po pregledu dokumentacije o predmetnem javnem naročilu ter proučitvi navedb vlagatelja in naročnika je Državna revizijska komisija, na podlagi tretje alinee drugega odstavka 23. člena ZRPJN, odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju.

V obravnavanem primeru je Državna revizijska komisija presojala zakonitost naročnikovega ravnanja, ko je vlagateljev zahtevek za revizijo zavrgel iz razloga, ker naj mu le-ta ne bi bil vročen v skladu z drugim odstavkom 12. člena ZRPJN, to je po pošti priporočeno s povratnico ali v elektronski obliki, če je overjen s kvalificiranim potrdilom.

Državna revizijska komisija ugotavlja, da je glede na navedbe naročnika v sklepu o zavrženju zahtevka za revizijo nesporno razvidno, da mu je bil vlagateljev zahtevek za revizijo vročen, saj naročnik uspešne vročitve v svojem sklepu o zavrženju zahtevka za revizijo niti ne osporava. Naročnik je tako v svojem sklepu o zavrženju zahtevka za revizijo zapisal le, "da zahtevek ni vložen v skladu z 2. odstavkom 12. člena Zakona o reviziji, ki določa da mora biti zahtevek vročen po pošti priporočeno s povratnico". Da je bil zahtevek za revizijo naročniku uspešno vročen, izhaja tudi iz same naročnikove dokumentacije, ki se nanaša na predmetno javno naročilo, saj se zahtevek za revizijo nahaja v naročnikovem fasciklu predmetnega javnega naročila.

Iz poštne kuverte, s katero je bil zahtevek za revizijo priporočeno poslan naročniku, izhaja, da je bil zahtevek za revizijo na pošto oddan dne 31. maja 2006 ob 16. uri in 36 minut. Državna revizijska komisija ugotavlja, da je vlagatelj naročnikov sklep o oddaji javnega naročila, številka 20/2006 JN, izdan dne 22. maja 2006, prejel dne 23. maja 2006 (kar izhaja iz vročilnice), iz česar zaključuje, da je bil vložen pravočasno, torej v zakonitem roku desetih dni od prejema odločitve o dodelitvi naročila (prvi odstavek 12. člena ZRPJN).

Državna revizijska komisija na podlagi doslej zapisanega ugotavlja, da med strankama ni spora glede tega, ali je
- vlagatelj zahtevek za revizijo dejansko poslal po pošti priporočeno, brez povratnice (tako vlagatelj kot naročnik se strinjata, da je bil zahtevek za revizijo vložen priporočeno po pošti, pri čemer naročnik v svojem sklepu o zavrženju zahtevka za revizijo izrecno navaja: "Ker je bil zahtevek vložen priporočeno brez povratnice"â??),
- naročnik vlagateljev zahtevek za revizijo dejansko prejel,
- bil vlagateljev zahtevek za revizijo pravočasno oddan na pošto,
temveč le glede vprašanja, ali je bil naročniku zahtevek za revizijo posredovan v skladu z drugim odstavkom 12. člena ZRPJN.

Drugi odstavek 12. člena ZRPJN določa, da mora vlagatelj vložiti zahtevek za revizijo pri naročniku. Naročnik mora kopijo zahtevka za revizijo v treh dneh od prejema posredovati izbranemu ponudniku. S kopijo zahtevka za revizijo vlagatelj obvesti tudi ministrstvo, pristojno za finance. Zahtevek za revizijo se vroči po pošti priporočeno s povratnico ali v elektronski obliki, če je overjen s kvalificiranim potrdilom. Iz utemeljitve vlagateljeve predmetne pritožbe izhaja, da je le-ta zahtevek za revizijo vročil naročniku na drug način, kot ga določa drugi odstavek 12. člena ZRPJN, saj ga je vročal po pošti priporočeno in ne priporočeno s povratnico. Smiselno enak zaključek pa izhaja tudi iz naročnikovega sklepa o zavrženju zahtevka za revizijo.

Pri prenosu zahtevka za revizijo od vlagatelja na naročnika ZRPJN določa dva možna načina prenosa, kot primeroma pa je navedeno vročanje dokumentov naročniku po pošti s povratnico ter v elektronski obliki, overjeni s kvalificiranim potrdilom. Vendar pa je potrebno ob zapisanem poudariti, da, glede na to, da sta v 12. členu ZRPJN opisana zgolj dva možna načina prenosa zahtevka za revizijo, ni moč razlagati, da navedeni člen prepoveduje druge oblike vročanja zahtevkov za revizijo oziroma drugo vročanje dokumentacije naročniku. Poleg tega tudi iz določb Zakona o pravdnem postopku (Uradni list Republike Slovenije, številka 26/1999; 96/2002; 58/2003; 2/2004; 10/2004 - popravek; 69/2005; 90/2005 in 43/2006; v nadaljnjem besedilu: ZPP), ki se glede vprašanj, ki jih ZRPJN ne ureja, na podlagi določil petega odstavka 3. člena ZRPJN smiselno uporablja, nikjer ne izhaja, da gre za točno določene (numerus clausus) načine vročanja, temveč so, skladno z načelom zagotavljanja pravnega varstva, te oblike navedene zgolj primeroma.

Državna revizijska komisija ob zapisanem poudarja, da iz prvega odstavka 25. člena Zakona o poštnih storitvah (Uradni list Republike Slovenije, številka 42/2002 in 37/2004) nesporno izhaja, da je povratnica potrdilo o vročitvi priporočene ali vrednostne poštne pošiljke ter poštne pošiljke s potrdilom (poštna pošiljka s potrdilom je, skladno z 10. alineo drugega člena istega zakona, poštna storitev, pri kateri prejme uporabnik poštnih storitev dokazilo o poslani oziroma vročeni poštni pošiljki), ki ga podpišeta prejemnik in vročevalec. Povratnica ("Advice of receipt") se vrne pošiljatelju kot navadno pismo, na naslovni strani pošiljke pa mora biti oznaka â"śARâ"ť. Namen poštne povratnice je v konkretnem postopku javnega naročila torej le v naročnikovi potrditvi prejema (vročitvi) priporočene pošiljke, konkretno zahtevka za revizijo, s strani vlagatelja. Vrnjena povratnica po drugi strani vlagatelju služi le kot dokaz prejema (vročitve) poštne pošiljke, konkretno zahtevka za revizijo, s strani naročnika.

Ob navedenem Državna revizijska komisija poudarja, da v revizijskem postopku velja oddajna teorija, zato je najpomembnejši prav tisti trenutek, ko je vlagatelj oddal svoj zahtevek za revizijo priporočeno na pošto, ne pa trenutek, ko se mu vrne poštna povratnica, na podlagi katere ugotovi, da je bil naročniku zahtevek za revizijo vročen. Povratnica torej v konkretnem primeru služi le zavarovanju ponudnika (vlagatelja) pred morebitno ugotovitvijo naročnika, da zahtevka za revizijo ni prejel oziroma mu odkazuje na to, kdaj ga je prejel. Opustitev priporočenega pošiljanja zahtevka za revizijo s pomočjo povratnice pa pomeni tveganje kvečjemu za vlagatelja, ne pa za naročnika, saj mora vlagatelj v primeru, ko naročnik zatrjuje, da zahtevka za revizijo ni prejel, dokazati, da ga je vložil, pri čemer bo njegovo dokazovanje oteženo, če poštne povratnice nima. Vlagatelj lahko oddajo zahtevka za revizijo priporočeno na pošto v slednjem primeru izkazuje tudi z dokazilom o poslani priporočeni poštni pošiljki.

Glede na navedeno Državna revizijska komisija ugotavlja, da drugega odstavka 12. člena ZRPJN ne gre razumeti na način, da je priporočena vročitev (brez povratnice) izključena kot ena izmed oblik vročanja, temveč na način, da navedeni člen opredeljuje dva možna načina vročanja in da so dopustne tudi druge oblike vročanja vlog. Ni namreč namen drugega odstavka 12. člena ZRPJN onemogočati pravico ponudnikov do pravnega varstva. Iz navedenega sledi, da je vlagatelj v konkretnem primeru zahtevek za revizijo oddal priporočeno na pošto dne 31. maja 2006 ob 16. uri in 36 minut, naročnik pa ga je prejel, saj njegove vročitve ne osporava, zahtevek za revizijo pa se nahaja tudi v naročnikovem fasciklu predmetnega javnega naročila.

Državna revizijska komisija na podlagi vsega doslej zapisanega ugotavlja, da je naročnik v konkretnem primeru s tem, ko je vlagateljev zahtevek za revizijo po tem, ko je le-tega prejel na pravilen način, zavrgel, kršil določilo drugega odstavka 12. člena ZRPJN, saj je vlagatelju onemogočil pravico do pravnega varstva oziroma omejil možnost vložitve zahtevka za revizijo. Državna revizijska komisija ugotavlja, da bi moral naročnik sprejeti ustrezno odločitev o zahtevku za revizijo v skladu z zakonom, ne pa, da je vlagateljev zahtevek za revizijo zavrgel iz razloga domnevno nepravilne vročitve oziroma nevročitve. Glede na navedeno Državna revizijska komisija zaključuje, da je naročnikova odločitev, s katero je zavrgel vlagateljev zahtevek za revizijo, nezakonita, zato je sklep o zavrženju zahtevka za revizijo številka 20/2006 JN, z dne 05. junija 2006, razveljavila.

V skladu z določili 9., 12., 13., 16. in 17. člena ZRPJN mora o vloženem zahtevku za revizijo najprej odločiti naročnik. ZRPJN v zvezi s tem naročniku nalaga, da mora predhodno preizkusiti, ali ga je vložila aktivno legitimirana oseba (9. člen ZRPJN), pa tudi, ali je zahtevek za revizijo pravilno sestavljen in opremljen (drugi in tretji odstavek 12. člena ZRPJN). Če naročnik ugotovi, da kateri od navedenih pogojev ni izpolnjen, mora ravnati v skladu s četrtim odstavkom 12. člena ZRPJN oziroma drugim odstavkom 13. člena ZRPJN. Če pa naročnik ugotovi, da so vsi navedeni pogoji izpolnjeni, mora na podlagi 16. člena ZRPJN sprejeti vsebinsko odločitev o zahtevku za revizijo. Ker o zahtevku za revizijo ni odločil naročnik, je Državna revizijska komisija v skladu s tretjo alinejo drugega odstavka 23. člena ZRPJN pritožbi ugodila in naložila naročniku, da odloči o zahtevku za revizijo v skladu z zgoraj navedenimi določili ZRPJN.

Ker naročnik zahtevka za revizijo še ni obravnaval in glede na to, da mora v skladu s prej navedenimi določili ZRPJN o zahtevku za revizijo najprej odločiti naročnik, postopek pred Državno revizijsko komisijo pa se nadaljuje (šele) v primeru in po postopku iz četrtega odstavka 12. člena ZRPJN, drugega odstavka 13. člena ZRPJN oziroma drugega odstavka 16. člena ali 17. člena ZRPJN, je Državna revizijska komisija vlagateljev zahtevek za revizijo vrnila v odločanje naročniku.

S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 1. in 2. točke izreka tega sklepa utemeljena.

Vlagatelj je v pritožbi, izdani dne 06. junija 2006, ter popravi pritožbe, izdani dne 07. junija 2006, zahteval povračilo odvetniških stroškov v višini 500 odvetniških točk za sestavo pritožbe, 50 odvetniških točk za obvestilo stranki in 20 % davek na dodano vrednost, vse z zakonitimi zamudnimi obrestmi od dne izdaje odločbe o pritožbi. Določilo 22. člena ZRPJN govori le o stroških revizijskega postopka, vezanih na zahtevek za revizijo, zato se v obravnavanem primeru, skladno z določilom petega odstavka 3. člena ZRPJN, smiselno uporabljajo določbe ZPP. Državna revizijska komisija je vlagateljevi pritožbi ugodila, zato je skladno z Odvetniško tarifo (Uradni list Republike Slovenije, številka 67/2003 in 70/2003 - popravek) vlagatelju glede na višino spornega predmeta priznala strošek za sestavo pritožbe v višini 500 odvetniških točk s pripadajočim 20 % davkom na dodano vrednost. Državna revizijska komisija vlagatelju ne priznava priglašenih stroškov obvestila stranki, saj njihovega nastanka in potrebnosti za konkretni revizijski postopek ni uspel izkazati. Višja stroškovna zahteva vlagatelja se tako zavrne. Naročnik mora vlagatelju, skladno z določilom prvega odstavka 154. člena ZPP v povezavi z določilom 366. člena ZPP, povrniti stroške, nastale s pritožbo, v višini 66.000,00 SIT (55.000,00 SIT za sestavo pritožbe in pripadajoči 20 % davek na dodano vrednost), v roku 15. dni od dne prejema tega sklepa, da ne bo izvršbe, po tem roku pa z zakonitimi zamudnimi obrestmi od dne izdaje odločbe Državne revizijske komisije do plačila.

S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 3. točke izreka tega sklepa utemeljena.

POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Po končanem postopku pred Državno revizijsko komisijo je sodno varstvo zagotovljeno v postopku povračila škode pred sodiščem splošne pristojnosti (peti odstavek 23. člena ZRPJN).

V Ljubljani, dne 19. junija 2006


Nataša Jeršič, univ. dipl. ekon.,
članica Državne revizijske komisije





Vročiti:
- Prostovoljno gasilsko društvo Hardek, Hardek 17, 2270 Ormož
- Dean Gončin, Dunajska 5, 1000 Ljubljana
- Elektro Turnšek d. o. o., Mariborska 86, 3000 Celje
- Republika Slovenija, Državno pravobranilstvo, šubičeva ulica 2, 1000 Ljubljana
- Republika Slovenija, Ministrstvo za finance, Sektor za javna naročila, gospodarske javne službe in koncesije, Beethovnova ulica 11, 1000 Ljubljana