018-172/2006 MKGP

Številka: 018-172/06-31-1630

SKLEP

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljnjem besedilu: Državna revizijska komisija) je na podlagi 22. in 23. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Uradni list RS, št. 78/1999, 90/1999, 110/2002, 42/2004, 61/2005; v nadaljnjem besedilu: ZRPJN) v senatu članice Nataše Jeršič kot predsednice senata ter člana Jožefa Kocuvana in članice Vesne Cukrov kot članov senata, ob sodelovanju svetovalca Andraža Žvana, v postopku nadzora nad zakonitostjo postopka oddaje javnega naročila za storitve upravljanja in vzdrževanja hidromelioracijskih sistemov na območju Slovenije v letu 2006 in na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložil vlagatelj PUH d.d., Hajdrihova ulica 28, 1000 Ljubljana, ki ga zastopa odvetnik Aleš Avbreht, Slomškova ulica 12a, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika RS, Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Dunajska 58, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju: naročnik), dne 8.6.2006 soglasno

ODLOČILA

1. Zahtevku za revizijo se ugodi in se razveljavi postopek oddaje javnega naročila za storitve upravljanja in vzdrževanja hidromelioracijskih sistemov na območju Slovenije v letu 2006, objavljen v Uradnem listu RS, št. 31/2006, z dne 24.3.2006, št. objave Ob-8490/06 in v Uradnem glasilu ES, št. objave 2006/S 58-060588, z dne 24.3.2006.

2. Zahtevi vlagatelja za povrnitev stroškov se delno ugodi. Naročnik je dolžan povrniti vlagatelju stroške, nastale v zvezi z revizijo, v znesku 554.618,00 SIT, v roku 15 dni od prejema tega sklepa, da ne bo izvršbe. Višja stroškovna zahteva se zavrne kot neutemeljena.

Obrazložitev

Naročnik je dne 26.1.2006 sprejel sklep o začetku postopka oddaje predmetnega javnega naročila, javni razpis pa je objavil v Uradnem listu RS, št. 31/2006, z dne 24.3.2006, št. objave Ob-8490/06 in v Uradnem glasilu ES, št. objave 2006/S 58-060588, z dne 24.3.2006.

Vlagatelj je z vlogo z dne 26.4.2006 vložil zahtevek za revizijo, v katerem naročniku očita več kršitev določb Zakona o javnih naročilih (Uradni list RS, št. 39/00, 102/00 in 2/04; v nadaljevanju: ZJN-1).
Po mnenju vlagatelja je naročnik zaradi pomanjkljivega opisa referenc za dokazovanje tehnične oziroma strokovne usposobljenosti kršil načelo enakopravnosti ponudnikov. Naročnik ni določil vrednostnega ali količinskega praga za posamezno referenco, ki bi ločevala usposobljene ponudnike od neusposobljenih. S tem, ko naročnik glede tehnične sposobnosti že vnaprej enači vse ponudnike, po vlagateljevem mnenju neupravičeno razlikuje med posameznimi ponudniki, s tem pa krši načelo enakopravnosti ponudnikov (7. člen ZJN-1). To načelo je, po vlagateljem mnenju, kršeno tudi s tem, ko naročnik ni opredelil, ali mora biti mnenje naročnikov o opravljeni storitvi, ki ga morajo ponudniki priložiti, pozitivno.
Vlagatelj tudi navaja, da naročnik zaradi nepravilne določitve enote za obračun cen pri košnji trave na brežinah jarkov v razpisni dokumentaciji ne more pridobiti primerljivih ponudb. Naročnik je kot enoto za obračun cene pri košnji trave na brežinah jarkov določil tekoči meter (v nadaljevanju: m1), vendar bi po mnenju vlagatelja in v skladu s pravili stroke kot enoto storitve košnje trave na brežinah jarkov moral uporabljati kvadratni meter (v nadaljevanju: m2). Vlagatelj nadalje navaja, da podobno velja tudi za opredelitev cene, ki se nanaša na storitev "popravilo obstoječih poljskih poti z nadvozom gramoza in utrditvijo", saj je cena izvajanja popravila poti z nadvozom gramoza in utrditvijo po vlagateljevem prepričanju odvisna od količine porabljenega materiala in nikakor ne od tekočih metrov.
Vlagatelj naročniku tudi očita, da je merilo "lokacija ponudnika", v nasprotju s 6., 7. in 50. členom ZJN-1. Razpisna dokumentacija je v delu, ki se nanaša na omenjeno merilo, pomanjkljiva, ker ne določa, kaj se šteje kot lokacija ponudnika, merilo pa je sporno tudi z vidika načela prepovedi neupravičene diskriminacije med ponudniki. Merilo je nepovezano s predmetom javnega naročila, saj lokacija ponudnika v ničemer ne vpliva na izvajanje javnega naročila. Po mnenju vlagatelja so s tako določenim merilom favorizirani ponudniki, katerih lokacija je v upravnih enotah, v katerih bodo opravljali razpisane storitve.
Na podlagi navedenega vlagatelj predlaga, da naročnik oziroma Državna revizijska komisija razveljavi celoten postopek oddaje predmetnega javnega naročila, zahteva pa tudi povrnitev stroškov postopka.

Naročnik je dne 10.5.2006 izdal sklep, s katerim je vlagateljev zahtevek za revizijo zavrnil kot neutemeljen. V obrazložitvi sklepa navaja, da s postavljenim pogojem predložitve treh referenčnih potrdil in vsebino le-teh ni kršil načela enakopravnosti ponudnikov. Pomembno je predvsem, da so bila dela opravljena strokovno, kvalitetno ter po pravilih stroke in v skladu z zahtevami naročnikov, za katere so ponudniki opravljali referenčna dela. Naročnik meni, da vrednost ali obseg izvedenega dela ne dokazujeta usposobljenosti oz. strokovnosti ponudnika in bi njuno upoštevanje pomenilo diskriminatorno ravnanje naročnika do ponudnikov in omejevanje konkurence na trgu. Glede navedbe vlagatelja o upoštevanju referenc z negativnim mnenjem naročnik odgovarja, da referenca pomeni pozitivno delo, t.j. delo, ki ga je ponudnik opravil strokovno, kvalitetno in po pravilih stroke in bi se kot takšna tudi upoštevala pri odločanju naročnika o izpolnjevanju pogojev iz razpisne dokumentacije.
V zvezi z očitano kršitvijo, da ni uporabil pravilnih enot za določitev cene, naročnik meni, da je v prilogi št. 16-Predračun določil enote, za katere meni, da so primerne, enake za vse ponudnike in na podlagi katerih bo lahko pridobil primerljive ponudbe in kot take tudi ocenil na podlagi postavljenih meril. Pomembno je, da imajo ponudniki za oblikovanje cen enotno izhodišče, kar pa je v predmetni razpisni dokumentaciji jasno navedeno.
Glede navedbe vlagatelja o lokaciji ponudnika naročnik ugotavlja, da tega merila ni oblikoval v nasprotju s 50. členom ZJN-1, merilo (kot je določeno) pa je povezano tudi s predmetom javnega naročila. Naročnik v nadaljevanju pojasnjuje, da je jasno, da lokacija ponudnika pomeni njegov sedež, katerega bo naročnik preverjal iz podatkov, navedenih v razpisni dokumentaciji. Naročnik z navedenim merilom nikakor ni diskriminiral ponudnikov, saj v razpisni dokumentaciji ni nikjer navedel, da lahko oddajo ponudbo samo ponudniki iz točno določenega območja, prav tako pa tudi nikjer ni navedeno, da je lokacija ponudnika izključni pogoj za oddajo javnega naročila.

Po prejemu vlagateljevega obvestila o nadaljevanju postopka (vloga z dne 19.5.2006) je naročnik Državni revizijski komisiji z dopisom z dne 24.5.2006 v odločanje odstopil zahtevek za revizijo skupaj s dokumentacijo.

Po pregledu dokumentacije o javnem naročilu ter preučitvi utemeljenosti navedb vlagatelja in naročnika je Državna revizijska komisija v skladu z 22. in 23. členom ZRPJN odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju.

V zvezi z vlagateljevim očitkom naročniku, da bi moral le-ta reference opredeliti z določitvijo vrednostnega ali količinskega praga, Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik praviloma avtonomen pri oblikovanju določil razpisne dokumentacije, pri čemer mora spoštovati kogentne določbe ZJN-1. Glede določitve pogojev za priznanje sposobnosti velja, da so pogoji iz prvega in tretjega odstavka 42. člena ZJN-1 obligatorni in jih naročnik mora vključiti v razpisno dokumentacijo, pogoji iz četrtega odstavka 42. člena in 42.a člena ZJN-1 pa so fakultativni in jih lahko naročnik določi po svoji presoji. V skladu z 42.a členom ZJN-1 lahko naročnik zahteva, da ponudniki izpolnjujejo različne ekonomsko-finančne, tehnične in kadrovske pogoje, pri čemer mora njihovo raven, vsebino in druge okvire ekonomsko-finančne, tehnične in kadrovske sposobnosti določiti v obsegu, ki je potreben in sorazmeren z naravo, vsebino, namenom in obsegom javnega naročila (prvi odstavek 42.a člena ZJN-1). Na podlagi 2. točke drugega odstavka 42.a člena ZJN-1 lahko naročnik za ugotavljanje tehničnih ali kadrovskih zmogljivosti od ponudnikov zahteva seznam najpomembnejših dobav ali storitev v zadnjih treh letih, skupaj s potrdili o dobro opravljenem delu, z vrednostmi in datumi izvedbe. V zvezi z določitvijo pogojev gre še dodati, da mora naročnik pri določanju njihove vsebine vsekakor upoštevati tudi temeljna načela javnega naročanja, zlasti načelo enakopravnosti in zagotavljanja konkurence (5. in 7. člen ZJN-1).

Iz razpisne dokumentacije je razvidno, da je naročnik v točki 7., podtočki 9) navodil ponudnikom za pripravo ponudbe (v nadaljevanju: navodila) določil, da bodo ponudniki svojo sposobnost dokazovali tudi s predložitvijo strokovnih priporočil/referenc, in sicer tako, da bodo predložili prilogo št. 8 - seznam opravljenih storitev in prilogo št. 9 - potrdilo o opravljeni storitvi. Pod opombo iste točke je navedeno, da mora ponudnik: "â??ponudbi priložiti vsaj tri (3) referenčna potrdila. Upoštevala se bodo samo referenčna potrdila, ki se nanašajo na področje upravljanja in vzdrževanja vodne infrastrukture." V prilogi št. 8 je naročnik od ponudnikov zahteval, da izpolnijo seznam opravljenih storitev z navedbo naročnika, naziva objekta, lokacije, vrste in vrednosti del ter leta izvedbe. S tem ponudniki izjavijo, katera referenčna dela na področju upravljanja in vzdrževanja vodne infrastrukture so izvajali v zadnjih treh letih pred objavo javnega razpisa. V spodnjem delu priloge št. 8 je naročnik še navedel: "Naročnik si pridržuje preverjati reference, ki jih bo navedel ponudnik." Za prilogo št. 9 je naročnik predvidel, da jo izpolnijo referenčni naročniki, iz njene vsebina pa mora biti razviden čas in vrsta izvajanja storitve upravljanja in vzdrževanja vodne infrastrukture, mnenje naročnika referenčnega dela, ki je obvezno, ter kontaktno osebo naročnika referenčnega dela, pri kateri lahko naročnik pridobi dodatne informacije v zvezi z izvršeno storitvijo.

Iz navedenih določil razpisne dokumentacije je razvidno, da je naročnik od ponudnikov kot dokazilo za usposobljenost zahteval predložitev seznama referenc, pri čemer je določil tri kriterije vrednotenja: časovni kriterij (zadnja tri leta pred objavo predmetnega javnega razpisa), vsebinski kriterij (storitve s področja upravljanja in vzdrževanja vodne infrastrukture) ter količinski kriterij (vsaj 3 referenčna potrdila). Hkrati je naročnik od ponudnikov zahteval tudi potrditev referenc s strani referenčnih naročnikov skupaj z njihovim mnenjem o opravljeni storitvi. Po mnenju Državne revizijske komisije naročniku ni mogoče očitati, da je reference določil v nasprotju z določili ZJN-1, saj je časovni kriterij določen v skladu z 2. točko drugega odstavka 42.a člena ZJN-1, vsebinski kriterij pa je opredeljen s področja predmeta javnega naročila, zaradi česar ni mogoče ugotoviti, da ne bi bil določen v obsegu, ki je potreben in sorazmeren z naravo, vsebino, namenom in obsegom javnega naročila. Glede vlagateljevih navedb, da bi moral naročnik postaviti tudi vrednostni kriterij, pa Državna revizijska komisija ugotavlja, da bi bilo to sicer (pod pogojem, da vrednostni prag takega kriterija ne bi bil nesorazmeren, diskriminatoren oz. nepovezan s predmetom javnega naročila) mogoče, vendar pa je postavitev takšnega kriterija v naročnikovi avtonomiji. Slednji glede na poznavanje svojih potreb in predmeta javnega naročila oceni, kakšno raven usposobljenosti bo zahteval za ponudnike, pri čemer za to prevzame tudi določeno tveganje. Ob tem gre opozoriti, da že sam pogoj predložitve referenc pomeni omejevanje konkurence, ki je lahko dopustno le v primeru, če je vsebina pogoja določena v skladu z določbami ZJN-1 in njegovimi temeljnimi načeli, vrednostni kriterij, kot ga zahteva vlagatelj, pa bi konkurenco še dodatno omejil. S tem, ko naročnik referenc ni vrednostno omejil, je omogočil sodelovanje širšega kroga ponudnikov, ki so v zadnjih treh letih izvajali dela na področju upravljanja in vzdrževanja vodne infrastrukture, zato mu ni mogoče očitati kršitve načela zagotavljanja konkurence in enakopravnosti ponudnikov.

Državna revizijska komisija še opozarja, da vlagatelj v zahtevku za revizijo ni navedel nobenih razlogov, ki bi kazali na to, da je sporni pogoj diskriminatoren v razmerju do njega oziroma da bi ga tako opredeljen pogoj postavljal v slabši položaj v primerjavi z drugimi ponudniki in mu onemogočal oz. oteževal sodelovanje v postopku oddaje predmetnega javnega naročila, zato tudi ni razvidno, na kakšen način bi mu bila lahko zaradi očitane kršitve naročnika povzročena škoda.

Glede vlagateljevega očitka, da naročnik ni opredelil, da morajo biti reference pozitivne in bi zato moral kot izpolnjevanje pogoja upoštevati tudi negativne reference, Državna revizijska komisija ugotavlja, da referenca pomeni pozitivno delo ponudnika in da od ponudnikov že po naravi stvari ni pričakovati, da bodo v ponudbo predložili "negativno" referenco oz. negativno mnenje referenčnega naročnika, zaradi česar gre vlagateljev pomislek obravnavati zgolj kot hipotetično možnost. Ob tem gre dodati, da je naročnik v razpisni dokumentaciji izrecno predvidel možnost naknadnega preverjanja strokovnih priporočil neposredno pri referenčnih naročnikih. Ne glede na to, da v razpisni dokumentaciji možnost izločitve ponudnika zaradi ugotovljenih neustreznih referenc ni bila izrecno predvidena, gre ugotoviti, da lahko naročnik v skladu s 6. točko četrtega odstavka 42. člena ZJN-1 izloči ponudnika, ki mu je na katerikoli način dokazana huda strokovna napaka na področju, ki je povezano s poslovanjem naročnika.

Glede vlagateljevih navedb v zvezi z merili Državna revizijska komisija ugotavlja, da je merilo v skladu z 9. točko 3. člena ZJN-1 element za vrednotenje, (medsebojno) primerjanje ali presojanje ponudb. Merilo je vnaprej podan razlikovalni znak med ponudbami, katerega izbira odraža naročnikovo presojo pomembnosti posameznih okoliščin, povezanih s predmetom ali izvedbo naročila. Naročnik je avtonomen pri odločitvi, katera in koliko meril bo določil in uporabil, kakšne vrednostne uteži jim bo pripisal in na kakšen način jih bo uporabil, vendar pa merila in način ocenjevanja ne smejo biti v nasprotju z ZJN-1. 50. člen ZJN-1 od naročnika zahteva, da mora merila, po katerih izbira najugodnejšo ponudbo, v razpisni dokumentaciji opisati in ovrednotiti. Merila ne smejo biti diskriminatorna, smiselno morajo biti povezana z vsebino javnega naročila in morajo prispevati k nediskriminatornemu razvrščanju ponudb. Naročnik mora v razpisni dokumentaciji navesti, opisati in ovrednotiti vnaprej vsa merila za oddajo, ki jih bo uporabil, in sicer v vrstnem redu od najpomembnejšega do najmanj pomembnega. Po objavi naročila ali oddaji povabila v omejenem postopku naročnik meril ne sme več spreminjati. Kdaj je merilo smiselno povezano z vsebino javnega naročila oz. kdaj naj naročnik določeno okoliščino v smislu 9. točke 3. člena ZJN-1 opredeli kot merilo, je odvisno od presoje vprašanja, ali bo razlikovanje na podlagi določene okoliščine tudi resnično zagotavljalo prednost pred ostalimi ponudbami pri dejanski in konkretni izvedbi naročila. Merilo mora biti povezano z neko okoliščino, katere večje ali manjše izpolnjevanje se mora odražati pri večji ali manjši ekonomski koristi oz. prednosti za naročnika pri izvedbi predmeta javnega naročila. To pomeni, da mora biti merilo komercialne narave in povezano s konkretno ponudbo.

Iz razpisne dokumentacije je razvidno, da je naročnik v točki 15. določil dve merili, in sicer merilo "cena", po katerem lahko ponudba dobi do 70 točk, ter merilo "lokacija ponudnika", po katerem lahko ponudba dobi največ 30 točk. Nadalje je določeno: "Po merilu "cena" bo naročnik ocenil ponudbe, po posameznih sklopih. Najvišje število točk, ki jih lahko ponudnik prejme po tem merilu v posameznem sklopu je 70." V točki 16. razpisne dokumentacije je določeno, da morajo ponudniki priložiti Prilogo št. 16- Predračun, ki: "â??mora biti izpolnjena za posamezno vrsto storitve v celoti, kar pomeni, da morajo biti za vse vrste razpisanih del navedene cene na enotoâ?? Ponudnik mora pri izračunu cene/enoto upoštevati vse elemente, ki vplivajo na njen izračun." Iz priloge št. 16-Predračun je razvidno, da je naročnik v delu, ki se nanaša na vzdrževanje osuševalnih sistemov, v tabeli, pod št. 1, pri opisu del "košnja trave na brežinah jarkov", in pod št. 3, pri opisu del "popravilo obstoječih poljskih poti z navozom gramoza in utrditvijo", kot enoto določil meter, ponudniki pa morajo tabelo dopolniti tako, da bo iz nje med drugim razvidna tudi cena /enoto.

Naročnik je torej za določanje cene za košnjo trave na brežinah jarkov in za popravilo obstoječih poljskih poti z navozom gramoza in utrditvijo določil enoto m1. Vlagatelj navaja, da bi naročnik moral brežine jarkov upoštevati kot površine in bi posledično moral določiti kot enoto storitve m2, kakor tudi, da je cena izvajanja popravila poti z nadvozom gramoza in utrditvijo odvisna od količine porabljenega materiala in ne od tekočih metrov. Državna revizijska komisija ugotavlja, da je vlagatelju v tem delu sicer mogoče pritrditi in da bi naročnik kot enoto lahko določil tudi kvadratni meter. Vendar se je (kot že povedano) naročnik, ki je v skladu z zgoraj navedenimi določbami ZJN-1 avtonomen pri določitvi meril, odločil za drugo enoto. Svojo odločitev je naročnik tudi pojasnil vsem prevzemnikom razpisne dokumentacije v odgovoru z dne 21.4.2006 in 24.4.2006, v katerem je navedel, da je sporne postavke z enakimi enotami definiral že v preteklosti pri podobnih javnih razpisih, po mnenju naročnika pa odstopanja med posameznimi jarki in poljskimi potmi v predmetnem javnem razpisu niso tako velika, da ponudniki ne bi mogli določiti cene na m1. Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik s postavitvijo enote m1 postavil enotno izhodišče, ki je obvezno za vse ponudnike pri pripravi ponudb, in tako določil, kaj morajo ponudniki upoštevati pri pripravi ponudb, da bodo le te primerljive. Prav tako pa Državna revizijska komisija pritrjuje naročniku, ki pravi, da so ponudniki, ki delajo na področju vodne infrastrukture, sposobni oblikovati cene na podlagi v razpisni dokumentaciji določenih enot. Ker Državna revizijska komisija ni mogla ugotoviti, da bi naročnik merilo "cena" določil v nasprotju z določili ZJN-1, vlagateljeve navedbe v tem delu niso utemeljene.

Do drugačnih ugotovitev pa je Državna revizijska komisija prišla pri presoji merila "lokacija ponudnika". Naročnik je v točki 15. navodil glede merila "lokacija ponudnika" navedel, da: "â??bo ocenil ponudbe, po posameznih sklopih, po merilu "lokacija ponudnika", na naslednji način:

lokacija ponudnika je v UE iz sklopa(ov), ki ga (jih) ponuja 30 točk
lokacija ponudnika meji na UE iz sklopa(ov), ki ga (jih) ponuja 20 točk
lokacija ponudnika ni v UE in ne meji na UE iz sklopa(ov), ki ga (jih) ponuja 10 točk

Naročnik je v odgovoru na revizijski zahtevek, s katerim je le-tega zavrnil, razložil, da je lokacijo ponudnika kot merilo v razpisni dokumentaciji določil in ovrednotil tako, kot je določeno v točki 15. navodil zato, ker je pri izvedbi predmetnega javnega naročila pomembno, da je ponudnik v času njegovega izvajanja prisoten na območju upravne enote, v kateri se bodo izvajale razpisane storitve. Vzdrževanje hidromelioracijskih sistemov pa naj bi bilo, po mnenju naročnika, vezano na kratko časovno obdobje, v katerem je potrebno opraviti vsa, tudi nepredvidena in nujna dela.

Kot je bilo že zapisano, drugi odstavek 50. člena ZJN-1 med drugim določa, da morajo biti merila smiselno povezana z vsebino javnega naročila. Kdaj je merilo smiselno povezano z vsebino javnega naročila oziroma kdaj naj naročnik določeno okoliščino v smislu 9. točke prvega odstavka 3. člena ZJN-1 opredeli kot merilo, je odvisno od presoje vprašanja, ali bo razlikovanje po določeni okoliščini tudi resnično zagotavljalo prednost pred ostalimi ponudbami pri dejanski in konkretni izvedbi naročila.

Upoštevaje razpisno dokumentacijo in naročnikov odgovor Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik pri posameznih sklopih s spornim merilom omogočil prednost ponudnikom, ki imajo svoj sedež v upravni enoti, znotraj katere se bodo za posamezni sklop izvajale razpisane storitve oz. v mejni upravni enoti, ne da bi za takšno razlikovanje obstajale objektivne okoliščine. Državna revizijska komisija namreč ne more slediti navedbam naročnika, da je tako vrednotenje merila "lokacija ponudnika" potrebno zaradi izvajanja nujnih in nepredvidenih del, ki se morajo opraviti v kratkem časovnem obdobju. Glede na naravo predmeta javnega naročila, ki se nanaša na upravljanje in vzdrževanje hidromelioracijskih sistemov, je sicer mogoče ugotoviti, da gre res lahko tudi za storitve, ki jih je potrebno izvesti v relativno kratkem časovnem obdobju, kot je to navedel naročnik. Vendar lahko izvajalec izvede razpisane storitve v kratkem časovnem obdobju tudi v primeru, če nima lokacije v upravni enoti, v kateri izvaja dela. Merilo "lokacija ponudnika" zato razlikuje med ponudniki oz. omogoča prednost določenim ponudnikom, ne da bi zato obstajale objektivne okoliščine. Poleg tega tudi ni razvidno, kakšno ekonomsko prednost predstavlja merilo "lokacija ponudnika" za naročnika, saj bo lahko posamezni ponudnik v določenem sklopu zgolj na podlagi ugodne lokacije, ki sama po sebi še ne zagotavlja pravočasnega oz. hitrega izvajanja razpisanih storitev, zvišal ponudbeno ceno.

Iz vsega navedenega Državna revizijska komisija zaključuje, da merilo "lokacija ponudnika" v konkretnem primeru ni določeno v skladu s 7. členom ZJN-1 v povezavi z drugim odstavkom 50. člena ZJN-1. Zato je Državna revizijska komisija, na podlagi 3. alineje prvega odstavka 23. člena ZRPJN, vlagateljevemu revizijskemu zahtevku ugodila in razveljavila postopek oddaje predmetnega javnega naročila.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa.

Vlagatelj je v zahtevku za revizijo zahteval tudi povrnitev stroškov revizijskega postopka, in sicer 3.000 odvetniških točk za sestavo zahtevka za revizijo, 100 odvetniških točk za konferenco s stranko, 2% materialnih stroškov, 200.000,00 SIT za takso ter 20% DDV. V obvestilu o nadaljevanju postopka pred Državno revizijsko komisijo je vlagatelj zahteval še 50 odvetniških točk, 2% materialnih stroškov in pripadajoč 20% DDV.

Ker je zahtevek za revizijo utemeljen, je Državna revizijska komisija na podlagi tretjega odstavka 22. člena ZRPJN odločila, da se vlagatelju povrnejo potrebni stroški, nastali z revizijo. Potrebni stroški vlagatelja so v skladu s prvim odstavkom 22. člena ZRPJN in Odvetniško tarifo (Uradni list RS, št. 67/2003) 200.000,00 SIT za takso, 2.600 točk za sestavo zahtevka za revizijo, 50 točk za sestavo obvestila o nadaljevanju postopka ter materialni stroški v vrednosti 2% od 1.000 točk in 1% od presežka nad to vrednostjo, povečano za 20% DDV, skupaj torej 554.618,00 SIT. Višja stroškovna zahteva vlagatelja se zavrne kot neutemeljena, saj zanjo ni podlage v Odvetniški tarifi.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa.

POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Po končanem postopku pred Državno revizijsko komisijo je sodno varstvo zagotovljeno v postopku povračila škode pred sodiščem splošne pristojnosti (peti odstavek 23. člena ZRPJN).

V Ljubljani, dne 8.6.2006

predsednica senata
Nataša Jeršič, univ.dipl.ekon.
članica Državne revizijske komisije



Vročiti:

- RS, Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Dunajska 58, 1000 Ljubljana
- Odvetnik Aleš Avbreht, Slomškova ulica 12a, 1000 Ljubljana
- Državno pravobranilstvo Republike Slovenije, šubičeva 2, Ljubljana
- Ministrstvo za finance, Sektor za javna naročila, gospodarske javne službe in koncesije, Beethovnova 11, Ljubljana