018-146/2006 Javno podjetje za komunalne storitve Rogaška Slatina d.o.o.

Številka: 018-146/2006-32-1444

SKLEP

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 22. in 23. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Uradni list RS, št. 78/99, 90/99, 110/02, 42/04 in 61/05; v nadaljevanju: ZRPJN) po članici Vesni Cukrov, ob sodelovanju svetovalke Milene Basta, v postopku nadzora nad zakonitostjo postopka oddaje javnega naročila po odprtem postopku "za dobavo blaga za vzdrževanje in gradnjo vodovodnih in kanalizacijskih sistemov" in na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložilo podjetje VODOTEHNIK KM d.o.o., Cesta ob železnici 1, Žalec, ki ga zastopa odvetnik Zmago Marovt, Rozmanova ulica 12, Ljubljana (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika OKP JAVNO PODJETJE ZA KOMUNALNE STORITVE ROGAšKA SLATINA d.o.o., Celjska cesta 12, Rogaška Slatina (v nadaljevanju: naročnik), dne 22.05.2006

ODLOČILA

1. Vlagateljevemu revizijskemu zahtevku, z dne 30.03.2006, se ugodi tako, da je razveljavi razpisna dokumentacija postopka oddaje javnega naročila "za dobavo blaga za vzdrževanje in gradnjo vodovodnih in kanalizacijskih sistemov", javni razpis objavljen v Uradnem listu RS, št. 26/2006, pod št. objave Ob. 6676/06 in sicer v delu, ki se nanaša na zahtevo naročnika, da ponudnik predloži izjavo, da je imel v letu 2005 promet večji od 1 milijarde SIT (2. točka 11. člena razpisne dokumentacije) in v delu, ki se nanaša na zahtevo naročnika, da mora ponudnik predložiti potrdilo o izpolnjevanju zahtev za vodenje in zagotavljanje kakovosti v skladu s skupino slovenskih standardov SIST EN ISO 9000 (5. točka 11. člena razpisne dokumentacije).

2. Naročnik je dolžan plačati vlagatelju stroške, nastale v zvezi z revizijo, v znesku 474.560,00 SIT, v roku 15 dni od prejema tega sklepa, po preteku tega roka pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dne prejema tega sklepa do plačila, pod izvršbo.

Obrazložitev

Naročnik je dne 15.02.2006 sprejel sklep št. 1-2006/UL o začetku postopka oddaje javnega naročila za "dobavo blaga za vzdrževanje in gradnjo vodovodnih in kanalizacijskih sistemov". Predmetno javno naročilo je naročnik objavil v Uradnem listu RS, št. 26/2006, pod št. objave Ob. 6676/06.

Vlagatelj je dne 30.03.2006 vložil zahtevek za revizijo, v katerem navaja, da je zahteva iz 7. člena razpisne dokumentacije neopravičeno diskriminatorna, saj na neopravičen način omejuje konkurenco med ponudniki in omogoča sodelovanje na predmetnem razpisu samo velikim trgovinskim družbam, ki prodajajo blago tako za vodovodno, kot kanalizacijsko omrežje. Vlagatelj je tako mnenja, da bi moral naročnik skladno z določilom 26. člena Zakona o javnih naročilih (Uradni list RS, št. 39/00, 102/00 in 2/04, v nadaljevanju: ZJN-1) predmetno javno naročilo razdeliti na sklope. Nadalje vlagatelj očita naročnika, da je zahteva, da ponudnik predloži izjavo, da je imel v letu 2005 promet večji od 1 milijarde SIT (OBR 11) diskriminatorna in ni v povezavi s predmetom javnega naročila, posebno ob dejstvu, da je orientacijska ocenjena vrednost javnega naročila 50 milijonov SIT. Po mnenju vlagatelja tudi zahteva naročnika, da mora ponudnik predložiti potrdilo o izpolnjevanju zahtev za vodenje in zagotavljanje kakovosti v skladu s skupino slovenskih standardov SIST EN ISO 9000 (OBR 14), ni v povezavi s predmetom naročila, saj je zahtevani certifikat zgolj eden od certifikatov, ki za izkazovanje kvalitete blaga ni tako pomemben, da bi bil lahko postavljen kot izločitveni pogoj in navaja nekatere druge certifikate. Vlagatelj navaja, da to povzroča neutemeljeno diskriminiranje proizvajalcev in ponudnikov, ki razpolagajo z drugimi certifikati. Kot slednje vlagatelj kot sporno izpostavlja, da so v tabeli popisnega materiala za spojko zobato za PE cev, vodomerni termo jašek in EV zasum F4, dodane oznake ZAG in B&r. Vlagatelj pojasnjuje, da je naročnik na podlagi dopisa enega izmed ponudnikov dne 21.03.2006 vsem prevzemnikom razpisne dokumentacije posredoval Pojasnilo k tehničnemu delu razpisne dokumentacije, v katerem je naročnik navedel, da so oznake brezpredmetne, vendar je vlagatelj mnenja, da iz opisa še vedno izhaja, da je opis elementov ostal nespremenjen, saj je naročnik zgolj odpravil oznake ZAG in B&b, zato je mnenja, da je opis še vedno prilagojen posameznim ponudnikom.
Vlagatelj predlaga, da se razveljavi razpisna dokumentacija v delu, kjer naročnik zahteva "da mora ponudnik ponuditi vse razpisne postavke iz celotnega popisa del iz razpisne dokumentacije", naročnikov pogoj "da ponudnik predloži izjavo, da je imel promet večji od 1 milijarde SIT", zahtevo naročnika, "da ponudnik predloži potrdilo o izpolnjevanju zahtev za vodenje in zagotavljanje kakovosti v skladu s skupino slovenskih standardov SIST EN ISO 9000" ter opis za spojko zobato za PE cev, vodomerni termo jašek in EV zasum F4. Vlagatelj priglaša stroške v višini 2000 odvetniških točk za pripravo zahtevka za revizijo, materialne stroške v višini 3%, vse povečano za 20% DDV in strošek vplačane takse v višini 200.000,00 SIT, skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dneva odločitve naročnika o zahtevku za revizijo do plačila, v 15 dneh, da ne bo izvršbe.

Naročnik je dne 14. 04.2006 sprejel sklep št. 1-2006/UL-1, s katerim je zahtevek za revizijo zavrnil kot neutemeljen. Naročnik navaja, da je po natančnem pregledu in oceni popisa materiala ugotovil, da v celotnem popisu cenovno predstavlja vodovodni material 94%, kanalizacijski material pa 6% vrednosti, zaradi česar se je naročnik odločil, da bo predmetno javno naročilo oddal v celoti. Naročnik še dodaja, da se vlagatelj poleg proizvodnje armatur, fazonskih kosov in jaškov ukvarja tudi s trgovino vodovodnega in kanalizacijskega materiala in montažno izvajalsko dejavnostjo. Naročnik pojasnjuje, da je res postavil nekoliko diskriminatorni pogoj, da mora ponudnik predložiti izjavo, da je imel v letu 2005 promet večji od 1 milijarde SIT, iz razloga, ker si hoče pridobiti resnega ponudnika, ki je zmožen izvesti zadano nalogo ob vsakem času. Naročnik navaja, da je postavil pogoj, da ponudnik predloži potrdilo o izpolnjevanju zahtev za vodenje in zagotavljanje kakovosti v skladu s skupino slovenskih standardov SIST EN ISO 9000, zato ker je to standard, ki dokazuje, da je podjetje vodeno po teh standardih in zagotavlja kakovost. Glede slednje revizijske navedbe, da so elementi za spojko zobato za PE cev, vodomerni termo jašek in EV zasum F4 pisani na kožo posameznim ponudnikom, pa naročnik pojasnjuje, da je dne 21.03.2006 vsem prevzemnikom razpisne dokumentacije posredoval Pojasnilo k tehničnemu delu razpisne dokumentacije, v katerem je navedel, da so oznake ZAG in B&R brezpredmetne.

Vlagatelj je dne 18.04.2006 vložil zahtevo za nadaljevanje revizijskega postopka pred Državno revizijsko komisijo in priglaša stroške za sestavo zahtevka v višini 50 odvetniških točk.

Vlagatelj je dne 26.04.2006 vložil prvo pripravljalno vlogo, v kateri ponovno navaja navedbe iz revizijskega zahtevka in podaja svoje mnenje o odločitvi naročnika, z dne 14.04.2006 in kot sporno izpostavlja še zahtevo razpisne dokumentacije, da mora ponudnik predložiti izjavo, da ima na zalogi material, ki je naveden v ponudbenem predračunu z navedbo roka dostave izbranega ponudnika.

Po proučitvi utemeljenosti navedb vlagatelja in naročnika ter po pregledu celotne dokumentacije predmetnega javnega razpisa, je Državna revizijska komisija, skladno z določilom tretje alineje drugega odstavka 23. člena ZRPJN odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa in sicer iz razlogov, navedenih v nadaljevanju.

Uvodoma je Državna revizijska komisija preverila utemeljenost revizijske navedbe, da je zahteva iz 7. člena razpisne dokumentacije neopravičeno diskriminatorna, saj omejuje konkurenco med ponudniki in omogoča sodelovanje na predmetnem razpisu samo velikim trgovinskim družbam, ki prodajajo blago tako za vodovodno, kot kanalizacijsko omrežje.
Iz razpisne dokumentacije izhaja, da je naročnik v 7. členu določil, "da mora ponudnik ponuditi vse razpisne postavke iz celotnega popisa del iz razpisne dokumentacije.".
Delitev javnega naročila na posamezne sklope ureja določilo 26. člena ZJN-1, ki v prvem odstavku določa, da naročnik, ob upoštevanju načela gospodarnosti, predmet javnega naročila lahko oblikuje v smiselno sklenjene celote (v nadaljnjem besedilu: sklope) tako, da jih je mogoče oddajati ločeno. Naročnik ne sme izbrati načina določitve vrednosti tako, da bi se zaradi nižje ocenjene vrednosti izognil uporabi tega zakona glede na mejne vrednosti predmeta javnega naročila. Navedena pravna norma naročniku podeljuje možnost, da posamezno javno naročilo porazdeli na posamezne sklope oziroma naročnika v tej možnosti omejuje, v kolikor bi se s porazdelitvijo na sklope poskušal izogniti uporabi določil ZJN-1 glede uporabe mejne vrednosti (in posledično objavi v Uradnem glasilu Evropskih skupnosti). Iz citiranega določila 26. člena ZJN-1 torej izhaja, da je naročniku prepuščena odločitev, da ob upoštevanju načela gospodarnosti posamezno javno naročilo porazdeli na sklope, seveda le, v kolikor v primeru takšne odločitve ne bi šlo za poskus izogiba uporabi določil ZJN-1 glede mejnih vrednosti.
Državna revizijska komisija ugotavlja, da naročnik v razpisni dokumentaciji ni omejil ponudnikov, saj je sodelovanje na javnem razpisu omogočil tako proizvajalcem, kakor tudi ostalim ponudnikom (prodajalcem) blaga za gradnjo in vzdrževanje vodovodnega in kanalizacijskega sistema, zato ob upoštevanju določila 42a. člena ZJN-1 ugotavlja, da naročniku iz razloga, da predmetno javno naročilo ni porazdelil na posamezne sklope, ni moč očitati neskladnega postopanja z načelom gospodarnosti. V zvezi z revizijsko navedbo vlagatelja o tem, da je naročnik z določitvijo obravnavanega 7. člena razpisne dokumentacije omogočil sodelovanje samo velikih gospodarskim družbam gre ugotoviti, da vlagatelj te navedbe ni konkretiziral, saj ni navedel katere naj bi bile te gospodarske družbe, niti za svoje navedbe ni ponudil nikakršnih dokazov. Vlagatelj v zahtevku za revizijo navaja, da bi se v primeru porazdelitve predmetnega javnega naročila na dva sklopa prijavil samo za dobavo in vzdrževanje kanalizacijskih sistemov, saj je na tem področju konkurenčen. Državna revizijska komisija o tem dodaja, da je naročnik kot merilo za izbor najugodnejše ponudbe določil ekonomsko najugodnejšo ponudbo, katere ponudbena cena predstavlja 60% , kar pomeni, da lahko vlagatelj morebitno izgubljene točke pri ceni zaradi, kakor sam navaja nekonkurenčnosti pri dobavi blaga za vodovodne sisteme, pridobi na podlagi ostalih štirih meril (rok dobave, rok plačila, dežurna služba, in reference), ki predstavljajo 40% merila ekonomsko najugodnejše ponudbe.
Državna revizijska komisija, upoštevajoč določilo prvega odstavka 26. člena ZJN-1, ki naročniku ne določa obveznosti porazdelitve predmeta javnega naročila na posamezne sklope, ugotavlja, da naročniku iz razlogov, kot jih navaja vlagatelj ni mogoče očitati kršitve navedenega določila ZJN-1. Zaradi navedenega, Državna revizijska komisija obravnavano revizijsko navedbo zavrača kot neutemeljeno.

V nadaljevanju je Državna revizijska komisija preverila utemeljenost revizijske navedbe, da je zahteva naročnika, da ponudnik predloži izjavo, da je imel v letu 2005 promet večji od 1 milijarde SIT (OBR 11) diskriminatorna in ni v povezavi s predmetom javnega naročila.
Naročnik je v 11. členu razpisne dokumentacije (Osnovni pogoji za priznanje sposobnosti) v 2. točke podpoglavja Ekonomsko -finančno, tehnični in kadrovski pogoji za priznanje sposobnosti določil, da ponudnik predloži izjavo, da je imel v letu 2005 promet večji od 1 milijarde SIT, za kar je naročnik predvidel obrazec OBR 11.
Določilo prvega odstavka 42.a člena ZJN-1 naročniku med drugim izrecno dopušča, da lahko za izpolnjevanje tehničnih in kadrovskih pogojev določi raven sposobnosti v obsegu, ki je potreben in sorazmeren z naravo, vsebino, namenom in obsegom javnega naročila. Pri tem ZJN-1 v določilu 1. točke drugega odstavka 42.a člena ZJN-1 določa, da lahko naročnik za ugotovitev ekonomsko-finančne sposobnosti zahteva izkaze ponudnikovih celotnih prihodkov od prodaje in prihodkov od izdelkov, gradenj ali storitev, na katere se nanaša pogodba za zadnja tri poslovna leta. Pri določitvi takšnih tehničnih in kadrovskih pogojev mora naročnik torej upoštevati naravo, vsebino, namen in obseg javnega naročila ter glede na izključujočo naravo pogojev zagotoviti, da so le-ti opisani na jasen in razumljiv način.
Državna revizijska komisija ugotavlja, da naročnik lahko v razpisni dokumentaciji postavi zahteve oziroma pogoje za izvedbo javnega naročila ob upoštevanju zahtevnosti in obsega javnega naročila, vendar pa mora pri tem ravnati na način, da neupravičeno ne omejuje konkurence med ponudniki ter neupravičeno ne diskriminira ponudnikov. V predmetnem postopku oddaje javnega naročila bi bilo torej dopustno tisto omejevanje konkurence med ponudniki in diferenciacija ponudnikov, ki bi imelo za podlago objektivno preverljive razloge. Naročnik je sklepu o zavrnitvi zahtevka za revizijo, z dne 14.04.2006, zapisal, da je res postavil nekoliko diskriminatoren pogoj in višino zahtevnega prometa v letu 2005 v višini 1 milijarde SIT argumentiral s tem, da si hoče pridobiti resnega ponudnika, ki je zmožen izvesti zadano nalogo ob vsakem času, torej, da ima ponudnik vsak čas v skladišču material, ki ga v primeru okvare v najkrajšem času dostavi naročniku. Državna revizijska komisija ugotavlja, da naročnik ni uspel argumentirano dokazati, da je postavitev tega pogoja in s tem onemogočenje udeležbe določenim ponudnikom, objektivno upravičena oziroma sorazmerna s predmetom javnega naročila, niti ni izkazal, da bi ponudnik z znatno višjih obsegom prometa v letu 2005 v primerjavi z ocenjeno vrednostjo javnega naročila lahko bolj kvalitetno izvede predmetno javno. Na tem mestu velja še enkrat zapisati, da mora naročnik določiti pogoj na način, da je sorazmeren z naravo, vsebino, namenom in obsegom javnega naročila. Upoštevajoč obseg predmeta javnega naročila, torej ocenjeno vrednost v višini 53 milijonov SIT, in argumentacijo naročnika glede zahtevanega pogoja in njegovo delno priznanje "da je res postavil nekoliko diskriminatorni pogoj", Državna revizijska komisija ugotavlja, da je višina zahtevanega pogoja po prometu večjemu od 1 milijarde SIT v letu 2005, nesorazmerno visoka. Državna revizijska komisija ugotavlja, da so s tako visoko določenih ekonomskim pogojem za priznanje sposobnosti diskriminirani tisti ponudniki, ki take višine prometa v letu 2005 ne izpolnjujejo, čeprav bi lahko tudi ti prav tako uspešno izvedli predmetno javno naročilo.
Državna revizijska komisija na podlagi vsega zapisanega zaključuje, da je naročnik pri postavitvi ekonomskega pogoja za priznanje sposobnosti- višine zahtevanega prometa v letu 2005 v višini več kot 1 milijarde SIT, kršil določila 42. a člena ZJN-1, saj tako postavljen pogoj ob upoštevanju ocenjene vrednosti javnega naročila v višini 53 milijonov SIT, ni v skladu z naravo, vsebino, namenom in obsegom predmetnega javnega naročila in tako diskriminira vse tiste ponudnike, ki v letu 2005 niso dosegli tako visokega prometa. Državna revizijska komisija še ugotavlja, da je naročnik s svojim ravnanjem kršil tudi temeljni načeli javnega naročanja in sicer enakopravnosti med ponudniki (določeno v 7. členu ZJN-1) ter zagotavljanja konkurence med ponudniki (določeno v 5. členu ZJN-1).
Upoštevajoč navedeno je Državna revizijska komisija sledila navedbi vlagatelja in jo je označila kot utemeljeno.

V zahtevku za revizijo vlagatelj kot diskriminatorno označuje tudi zahtevo naročnika, da mora ponudnik predložiti potrdilo o izpolnjevanju zahtev za vodenje in zagotavljanje kakovosti v skladu s skupino slovenskih standardov SIST EN ISO 9000 (OBR 14), saj je le-ta zgolj eden od certifikatov.
Določilo 42a. člena ZJN-1 naročniku omogoča, da lahko od ponudnikov za priznanje sposobnosti, zahteva izkazovanje izpolnjevanja ekonomsko-finančne sposobnosti in/ali izkazovanje izpolnjevanja zahtevanih kadrovskih in tehničnih zmogljivosti
V predmetnem postopku oddaje javnega naročila je naročnik v 11. členu razpisne dokumentacije (Osnovni pogoji za priznanje sposobnosti) v 5. točki podpoglavja Ekonomsko -finančno, tehnični in kadrovski pogoji za priznanje sposobnosti določil, da mora ponudnik predložiti izjavo, da izpolnjuje zahteve za vodenje in zagotavljanje kakovosti v skladu s skupino slovenskih standardov SIST EN ISO 9000 (OBR-14) in priloži potrdilo o certifikatu-priloga je obvezna za priznanje sposobnosti.
Področje izkazovanja izpolnjevanja tehničnih specifikaciji je urejeno tudi v Direktivi 2004/18/ES (polno ime: Direktiva 2004/18/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 31.03.2004 o usklajevanju postopkov za oddajo javnih naročil, gradenj, blaga in storitev) in Direktivi 2004/17/ES (polno ime: Direktive 2004/17/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 31.03. 2004 o usklajevanju postopkov javnih naročil v vodnem, energetskem in transportnem sektorju ter sektorju poštnih storitev). Obe direktivi v preambuli (Direktiva 2004/18/ES v 29. točki preambule/ Direktiva 2004/17/ES v 42. točki preambule) opredeljujeta, da morajo tehnične specifikacije/zahteve, ki jih pripravijo naročniki v postopkih oddaje javnih naročil, omogočati odprtost javnih naročil konkurenci, zaradi česar je potrebno omogočiti različnost tehničnih specifikacij. Glede na možnost različnih tehničnih specifikacij se morajo v smeri funkcionalnega delovanja, v primeru sklicevanja na evropski standard oziroma nacionalni standard obravnavati ponudbe, ki temeljijo na enakovrednih rešitvah. Ponudnikom mora biti zato dovoljeno uporabiti katerokoli obliko dokazov o enakovrednosti, naročniki pa morajo biti sposobni obrazložiti svoj sklep o neenakovrednosti v posameznem primeru.
V obravnavanem postopku oddaje javnega naročila je naročnik določitev obravnavane zahteve razpisne dokumentacije argumentiral s tem, da je slovenski standard SIST EN ISO 9000 standard, ki dokazuje, da je podjetje vodeno po teh standardih in ne certifikat, ki izkazuje je kvaliteto blaga. Upoštevajoč tovrstno argumentacijo naročnika bi pomenilo, da lahko v predmetnem postopku oddaje javnega naročila sodelujejo le tista slovenska podjetja, ki so pridobila certifikat SIST EN ISO 9000, kar je v nasprotju s temeljim načelom zagotavljanja konkurence med ponudniki, posebno še ob dejstvu, da je Republika Slovenija članica Evropske skupnosti in jo kot takšno zavezujejo njena temeljna načela, načelo prostega pretoka blaga, oseb, storitev in kapitala. Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik z zahtevo po predložitvi certifikata slovenskega standarda SIST EN ISO 9000, onemogočil sodelovanje pri javnem naročilu slovenskim podjetjem in tujim podjetjem, ki s tem certifikatom ne razpolagajo, zaradi česar je potrebno ugotoviti postopanje naročnika v nasprotju z načelom zagotavljanja konkurence med ponudniki, opredeljenim v 5. členu ZJN-1 in načelom enakopravnosti ponudnikov iz 7. člena ZJN-1.
Upoštevajoč zgoraj navedeno je Državna revizijska komisija sledila revizijski navedbi vlagatelj in jo je označila kot utemeljeno.

Nazadnje je Državna revizijska komisija presojala utemeljenost navedbe vlagatelja, da so zahteve glede spojke zobate za PE cev, vodomerni termo jašek in EV zasum F4 prilagojene posameznim ponudnikom.
Naročnik je v razpisni dokumentaciji pri popisu materiala pri spojke zobate za PE cev, vodomerni termo jašek dodal oznako ZAG, pri EV zasum F4 pa oznako B&R, za katere je pozneje v Pojasnilu k tehničnemu delu razpisne dokumentacije, z dne 21.03.2006, v katerem je zahteve podrobneje opredelil, zapisal, da so oznake brezpredmetne.
Državna revizijska komisija izpostavlja, določilo 7. in 212. člena Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 26/99, 96/02, 2/04, 10/04, 69/05, 90/05 in 150/05; v nadaljevanju: ZPP) v povezavi z določilom petega odstavka 3. člena ZRPJN, iz katerega izhaja pravilo o trditveno-dokaznem bremenu, skladno s katerim mora vlagatelj zatrjevati dejstva, iz katerih izvirajo domnevne kršitve, ponuditi pa mora tudi dokaze, na podlagi katerih je taka dejstva mogoče ugotoviti. Zahtevek za revizijo je namenjen zatrjevanju kršitev, ki naj bi jih v postopku oddaje javnega naročila domnevno storil naročnik, zato mora vsebovati jasne trditve o domnevnih kršitvah naročnika.
V revizijskem postopku vlagatelj le navaja, da je ostal opis ostal nespremenjen in kot takšen še vedno prilagojen posameznim ponudnikom, za svoje navedbe pa ne ponuja nikakršnih dokazov, na podlagi katerih bi bilo mogoče ugotoviti utemeljenost revizijske navedbe.
Upoštevajoč navedeno Državna revizijska komisija ni sledila navedbi vlagatelja in jo je označila kot neutemeljeno.

V povzetku zgoraj navedenega gre ugotoviti, da je vlagatelj v zahtevku za revizijo uspel izkazati utemeljenost, da sta zahtevi iz 2. točke 11. člena in 5. točke 11. člena razpisne dokumentacije v nasprotju z določili ZJN-1. Iz navedenih razlogov je Državna revizijska komisija vlagateljevemu revizijskemu zahtevku, z dne 30.03.2006, ugodila tako, da je razveljavila razpisno dokumentacijo postopka oddaje javnega naročila "za dobavo blaga za vzdrževanje in gradnjo vodovodnih in kanalizacijskih sistemov", objavljenim v Uradnem listu RS, št. 26/2006, pod št. objave Ob. 6676/06 in sicer v delu, ki se nanaša na zahtevo naročnika, da ponudnik predloži izjavo, da je imel v letu 2005 promet večji od 1 milijarde SIT (2. točka 11. člena razpisne dokumentacije) in v delu, ki se nanaša na zahtevo naročnika, da mora ponudnik predložiti potrdilo o izpolnjevanju zahtev za vodenje in zagotavljanje kakovosti v skladu s skupino slovenskih standardov SIST EN ISO 9000 (5. točka 11. člena razpisne dokumentacije).

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije v 1. točki izreka tega sklepa.

Vlagatelj je v zahtevku za revizijo zahteval povračilo stroškov v višini 2000 odvetniških točk za sestavo revizijskega zahtevka, 3% materialnih stroškov, z vključujočim DDV ter povračilo vplačane takse v višini 200.000,00 SIT. V zahtevi za nadaljevanje postopka pred Državno revizijsko komisijo, z dne 18.04.2006 je vlagatelj priglasil povračilo stroškov v višini 50 odvetniških točk za sestavo te zahteve. Državna revizijska komisija je skladno z določilom tretjega odstavka 22. člena ZRPJN in upoštevajoč določila Odvetniške tarife (Uradni list RS, št. 67/03 in 70/03) priznala strošek za sestavo revizijskega zahtevka v višini 2000 odvetniških točk ter skladno s tretjim odstavkom 13. člena Odvetniške tarife, materialne stroške v višini 30 odvetniških točk, stroške v višini 50 odvetniških točk za sestavo zahteve za nadaljevanje postopka pred Državno revizijsko komisijo, kar ob upoštevanju odvetniške točke 110 SIT znaša 251.130,00 SIT, vse povečano za 20% DDV. Stroški revizijskega postopka tako, skupaj s stroškom vplačane takse, znašajo 474.560,00 SIT.
Naročnik je dolžan plačati vlagatelju stroške, nastale v zvezi z revizijo, v znesku 474.560,00 SIT, v roku 15 dni od prejema tega sklepa, po preteku tega roka pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dne prejema tega sklepa do plačila, pod izvršbo.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije v 2. točki izreka tega sklepa.

POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Po končanem postopku pred Državno revizijsko komisijo je sodno varstvo zagotovljeno v postopku povračila škode pred sodiščem splošne pristojnosti (peti odstavek 23. člena ZRPJN).

V Ljubljani, dne22.05.2006

Vesna Cukrov, univ. dipl. prav.
članica Državne revizijske komisije




Vročiti:
- Odvetnik Zmago Marovt, Rozmanova ulica 12, Ljubljana
- OKP JAVNO PODJETJE ZA KOMUNALNE STORITVE ROGAšKA SLATINA d.o.o., Celjska cesta 12, Rogaška Slatina
- Republika Slovenija, Ministrstvo za finance, Sektor za javna naročila, gospodarske javne službe in koncesije, Beethovnova 11, Ljubljana
- Državno pravobranilstvo Republike Slovenije, šubičeva 2, Ljubljana