018-119/2006 IVZ

Številka: 018-119/06-35-1143

SKLEP

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 22. in 23. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Uradni list RS, št. 78/99, 90/99, 110/02, 42/04 in 61/05; v nadaljevanju: ZRPJN) v senatu predsednika dr. Aleksija Mužine kot predsednika senata, člana Jožefa Kocuvana in članice Vesne Cukrov kot članov senata, ob sodelovanju svetovalca Aleksandra Petrovčiča, v postopku nadzora nad zakonitostjo postopka oddaje naročila "Prevozi zdravil", in na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložil ponudnik CITY EXPRESS d.o.o., Gregorčičeva 23, Ljubljana, ki ga zastopa odvetnica Jana Kapelj, Kersnikova 6/III, Ljubljana (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika Inštitut za varovanje zdravja Republike Slovenije, Trubarjeva cesta 2, Ljubljana, ki ga zastopa odvetnica Aleksandra Jurakk, Komenskega 14, Ljubljana (v nadaljevanju: naročnik), dne 18.04.2006 soglasno

ODLOČILA

1. Primarnemu zahtevku za revizijo se ugodi in se v celoti razveljavi javno naročilo št. 900-037-3/06 za prevoze zdravil, objavljeno v Uradnem listu RS, št. 11/06, z dne 03.02.2006, pod številko objave Ob-2132/06.

2. Zahtevi vlagatelja za povrnitev stroškov, nastalih v zvezi z revizijo, se delno ugodi. Naročnik je dolžan plačati vlagatelju stroške v višini 488.024,00 SIT, v roku 15-ih dni od prejema tega sklepa, da ne bo izvršbe, kasneje pa z zakonitimi zamudnimi obrestmi od prejema tega sklepa do plačila.

3. Zahteva naročnika za povrnitev stroškov revizijskega postopka se zavrne kot neutemeljena.

Obrazložitev

Naročnik je dne 18.01.2006 sprejel sklep o začetku postopka oddaje predmetnega naročila, v Uradnem listu RS, št. 11/06, z dne 03.02.2006, pod št. objave Ob-2132/06 pa je za oddajo predmetnega naročila objavil javni razpis po odprtem postopku.

Vlagatelj je pred rokom za sprejemanje ponudb (do 10.03.2006 do 9. ure) dne 08.03.2006 vložil zahtevek za revizijo, ki ga je naročnik prejel 09.03.2006. Vlagatelj v zahtevku za revizijo navaja, da ravnanje naročnika, da je razpisal novo javno naročilo št. 900-037-3/06, ki ima isti predmet storitve kot javno naročilo št. 400-037-73/04, na osnovi katerega ima pravnomočno končano I. fazo omejenega postopka, ni zakonito in je v nasprotju temeljnimi načeli javnega naročanja. Kot kršitev načela gospodarnosti in učinkovitosti porabe javnih sredstev (4. člen Zakona o javnih naročilih - Uradni list RS, št. 39/00, 102/00, 2/04 - v nadaljevanju: ZJN-1) vlagatelj navaja, da je naročnikova dolžnost, da z izvedbo javnega naročila zagotovi, da je poraba sredstev za naročnika najbolj gospodarna, glede na namen javnega naročila ter predmet, poleg tega pa naročnik za vodenje več postopkov za isti predmet porablja večji obseg javnih sredstev. Kot kršitev načela zagotavljanja konkurence med ponudniki (5. člen ZJN-1) vlagatelj navaja, da je vlagatelju, s tem ko ima priznano sposobnost v postopku oddaje javnega naročila št. 400-037-73/04, odvzel že pridobljeno konkurenčno prednost, katero si je pridobil pred drugimi ponudniki s pravnomočno podelitvijo sposobnosti. Vlagatelj tudi meni, da je naročnik nov postopek izbral nezakonito, saj mu zakonodaja prepoveduje, da ima v teku dva postopka oddaje javnega naročila z istim predmetom. Navedeno ravnaje naročnika je tudi v nasprotju z načelom transparentnosti porabe javnih sredstev (6. člen ZJN-1), saj morajo biti postopki oddaje javnih naročil pregledni oziroma v kolikor imajo naročniki odprtih več nezaključenih postopkov oddaje javnega naročila z istim predmetom, se transparentnost izgubi. Vlagatelj nadalje navaja, da je naročnik v objavi v Uradnem listu RS, št. 11/06, z dne 03.02.2206, Ob-2132/06, pod točko VI. 4.) navedel dodatne informacije, da z dnem začetka postopka oddaje tega javnega naročila prenehajo veljati vsi postopki, ki so bili začeti s strani naročnika in se nanašajo na isti ali podoben posel, kot je predmet tega javnega naročila. Poskusi naročnika z objavami v Uradnem listu RS so po mnenju vlagatelja tudi sicer nezakoniti, saj kandidatom z že priznano sposobnostjo jemljejo pravno varstvo v obliki pravnih sredstev zoper pisno odločbo naročnika, katero izrecno zahteva ZJN-1. Z navedenim ravnanjem je naročnik kršil tudi ZRPJN. Vlagatelj opozarja, da se objava ne sklicuje izrecno na postopek oddaje javnega naročila št. 400-037-73/04, ter da je dvoumna in nasprotuje tako načelu transparentosti porabe javnih sredstev kot tudi določilom 65. člena do 70. člena ZJN-1, ki določajo strogo formalnost samega postopka kot tudi objav. Vlagatelj očita naročniku, da je s takšnim načinom razveljavitve postopkov kršil tudi načelo pravne varnosti, saj iz objave ni jasno razvidno, kaj naj bi naročnik dejansko razveljavljal z objavo. Vlagatelj tako meni, da je naročnik s tem, ko je razpisal novo javno naročilo št. 900-037-03/06 ravnal nezakonito in mora tako to javno naročilo v celoti razveljaviti ter postopek javnega naročila št. 400-037-73/04 v skladu z ZJN-1 nadaljevati s pozivom kandidatom, ki imajo priznano sposobnost, k oddaji ponudbe v II. fazi. Vlagatelj v nadaljevanju očita naročniku, da je brez pravne podlage opravljal prevoze zdravil od 13.08.2004 do danes, saj morebitna uporaba "pilotskih projektov" oziroma naročil male vrednosti pomeni neposredno kršenje pravil o določitvi vrednosti iz 26. do 30. člena ZJN-1.
Vlagatelj v nadaljevanju zgolj iz previdnosti in podrejeno navaja še druge nezakonitosti ravnanja naročnika, ki jih je zagrešil pri izvedbi postopka oddaje javnega naročila št. 900-037-3/06, in sicer kontradiktornost med razpisno dokumentacijo in objavo v Uradnem listu RS / Merila, določitev cene, kršitev načela enake vrednosti dajatev, kontradiktornost in neopredeljenost razpisne dokumentacije, ne-določljivost oziroma nedoločenost predmeta javnega naročila, kršitev načela gospodarnosti in učinkovitosti porabe javnih sredstev ter nejasnost postavljenih pogojev - dokazil.
Vlagatelj predlaga razveljavitev postopka oddaje predmetnega javnega naročila št. 900-037-3/06, oziroma podrejeno v primeru, da naročnik oziroma Državna revizijska komisija ne ugodi primarnemu zahtevku, razveljavitev postopka oddaje predmetnega javnega naročila št. 900-037-3/06 ter pripravo nove razpisne dokumentacije za predmetno javno naročilo v skladu z napotki iz sklepa in sicer v roku 30 dni od izdaje tega sklepa.
Vlagatelj priglaša odvetniške stroške za sestavo zahteve za revizijo postopka v višini 2.000 točk + 20% DDV, strošek plačane takse v višini 100.000 SIT, ter 2% administrativnih stroškov.

Vlagatelj je dne 29.03.2006 naslovil na podlagi drugega odstavka 16. člena ZRPJN na Državno revizijsko komisijo obvestilo o nadaljevanju postopka pred Državno revizijsko komisijo, ki ga je posredoval tudi naročniku. Vlagatelj pojasnjuje, da naročnik ni ravnal v skladu s prvim odstavkom 16. člena ZRPJN in tako ni v roku 15 dni od prejema zahtevka za revizijo posredoval svoje odločitve v pisni obliki vlagatelju. Ker vlagatelj ni prejel odločitve naročnika v skladu z drugim odstavkom 16. člena ZRPJN, torej v 20 dneh od dne ko je naročnik prejel njegov popolni zahtevek za revizijo, nadaljuje postopek pred Državno revizijsko komisijo. Vlagatelj priglaša dodatne stroške revizijskega postopka, in sicer za sestavo obvestila o nadaljevanju postopka, naslovljenega na Državno revizijsko komisijo, v višini 100 točk + 20% DDV in stroške fotokopij 25 x 14,00 SIT, ter za sestavo obvestila o nadaljevanju postopka pred Državno revizijsko komisijo, naslovljenega na naročnika, v višini 50 točk + 20% DDV in 2% administrativnih stroškov.

Naročnik je dne 28.03.2006 sprejel odločitev, s katero je vlagateljev zahtevek za revizijo v delu, ki se nanaša na postopek oddaje javnega naročila št. 400-037-73/04 in z njim povezane postopke, zavrgel kot prepoznega, sklicujoč se na neaktualnost teh postopkov, saj je naročnik z njimi zaključil pred več meseci in jih ne namerava nadaljevati. Končanje teh postopkov je oznanil v objavi aktualnega javnega razpisa in je to vlagatelju znano, saj se v svojem zahtevku za revizijo sklicuje na objavo v Uradnem listu. Zahtevek, ki se nanaša na postopek oddaje javnega naročila št. 900-037-3/06 pa je naročnik zavrnil kot neutemeljen.
Naročnik priglaša stroške odvetniškega zastopanja ter priprave sklepa o zavrženju in zavrnitvi zahtevka za revizijo v višini 3000 točk + 20% DDV, ter 3% materialnih stroškov.

Vlagatelj je dne 31.03.2006 naslovil na naročnika obvestilo o nadaljevanju postopka pred Državno revizijsko komisijo in pripravljalno vlogo. Vlagatelj očita naročniku, da je naročnik s 1. točko sklepa št. 900-037-3/06-1, z dne 28.03.2006, odločil o zahtevku (naročnik ga je zavrgel kot prepoznega), katerega vlagatelj sploh ni postavil, pa tudi sicer se ne strinja z odločitvijo naročnika o zahtevku za revizijo. Vlagatelj priglaša nadaljnje stroške, in sicer za sestavo predmetne vloge 500 točk po tar. št. 40 točka 1 (porabljenih 5h), 2% administrativnih stroškov ter 20% DDV na odvetniške storitve.

Naročnik je z dopisom, datiranim z datumom 03.04.2006, ki ga je Državna revizijska komisija prejela istega dne, le-tej odstopil dokumentacijo o predmetnem javnem naročilu. V citiranem dopisu naročnik pojasnjuje, da vlagatelj v svoji pripravljalni vlogi navaja dodatna dejstva in dokaze, ki bi jih moral vložiti že v revizijskem zahtevku, saj so bili že takrat znani.

Državna revizijska komisija je vlagatelja pozvala z dopisom, št. 018-119/06-35-1013, z dne 07.04.2006, k predložitvi potrdila o plačilu takse za revizijo v višini dodatnih 100.000,00 SIT, saj je v predmetnem postopku oddaje javnega naročila naročnik zavezan k objavi javnega razpisa v Uradnem glasilu Evropskih skupnosti, in zato znaša taksa za revizijski postopek 200.000,00 SIT.

Vlagatelj je z dopisom, z dne 10.04.2006, ki ga je Državna revizijska komisija prejela 12.04.2006, le-tej posredoval zahtevano potrdilo o dodatnem plačilu takse. V navedenem dopisu je vlagatelj priglasil tudi stroške revizijske takse v višini 200.000,00 SIT.

Po pregledu dokumentacije o naročilu ter proučitvi utemeljenosti navedb vlagatelja in naročnika je Državna revizijska komisija, v skladu z 22. in 23. členom ZRPJN, odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju.

Uvodoma Državna revizijska komisija ugotavlja, da je vlagatelj v zahtevku za revizijo postavil primarni in podrejeni zahtevek, na katera se tudi nanašajo posamezne navedbe oziroma očitki.

Državna revizijska komisija je pri obravnavi primarnega zahtevka ter z njim povezanih navedb najprej obravnavala očitek vlagatelja, da je naročnik s tem, ko je razpisal novo javno naročilo št. 900-037-3/06, ki ima isti predmet storitve kot javno naročilo št. 400-037-73/04, na osnovi katerega ima pravnomočno končano I. fazo omejenega postopka, kršil načelo gospodarnosti in učinkovitosti porabe javnih sredstev (4. člen ZJN-1).
Citirani člen nalaga naročniku dolžnostno ravnanje pri izvedbi javnega naročila in izboru ponudbe v smislu najbolj gospodarne porabe sredstev. Na podlagi vpogleda v spisovno dokumentacijo v predmetni zadevi Državna revizijska komisija ugotavlja, da naročnik na očitek vlagatelja, da ima še vedno veljavno I. fazo omejenega postopka št. 400-037-73/04 oziroma priznano sposobnost za isti predmet javnega naročila kot v postopku št. 900-037-3/06, odgovarja, da "ti postopki oddaje javnega naročila niso več aktualni, saj je naročnik z njimi zaključil pred več meseci in jih ne namerava nadaljevati, ter da je končanje teh postopkov oznanil v objavi aktualnega javnega razpisa". Iz spisovne dokumentacije v predmetni zadevi nikjer ni razvidno, da bi naročnik I. fazo omejenega postopka št. 400-037-73/04, v katerem je z Obvestilom o priznanju sposobnosti, št. 400-037-73/04, z dne 16.09.2004, priznal sposobnost med drugim tudi vlagatelju za isti predmet naročila za nadaljnja 3 (tri) leta, predčasno zaključil. V navedenem obvestilu je naročnik na koncu zapisal, da so vsi ponudniki, katerim je bila priznana sposobnost v I. fazi omejenega postopka, lahko pozvani v II. fazi k oddaji ponudbe za opravljanje prevozov.
Glede na navedeno je nesporno, da ima naročnik za isti predmet javnega naročila (prevozi zdravil odprta dva postopka, in sicer ima še vedno veljavno I. fazo omejenega postopka za javno naročilo št. 400-037-73/04, kar vodi v negospodarno ravnanje in neučinkovito porabo javnih sredstev. Vodenje novega odprtega postopka ob hkratni še vedno veljavni I. fazi omejenega postopka za isti predmet naročila (prevozi zdravil) predstavlja kršitev 4. člena ZJN-1, saj bi načeloma naročnik naročilo prevozov zdravil z izpeljavo II. faze omejenega postopka lahko oddal bistveno hitreje in tudi z manj stroški kot z novim odprtim postopkom. Omejeni postopek oddaje javnega naročila je postopek, ki na podlagi uspešne I. faze (priznana sposobnost) omogoča z izvedbo posamezne konkretne II. faze postopka hitrejše, enostavnejše in posledično tudi cenejše oddajanje konkretnih naročil.
Glede na vse navedeno je Državna revizijska komisija sledila očitkom vlagatelja v tem delu.

V nadaljevanju je Državna revizijska komisija presojala očitek vlagatelja, da je naročnik s tem, ko je razpisal novo javno naročilo št. 900-037-3/06, ki ima isti predmet storitve kot javno naročilo št. 400-037-73/04, na osnovi katerega ima pravnomočno končano I. fazo omejenega postopka, kršil načelo zagotavljanja konkurence med ponudniki (5. člen ZJN-1), saj je vlagatelju, s tem ko ima priznano sposobnost v postopku oddaje javnega naročila št. 400-037-73/04, odvzel že pridobljeno konkurenčno prednost, katero si je pridobil pred drugimi ponudniki s pravnomočno podelitvijo sposobnosti.
Omejeni postopek oddaje javnega naročila je skladno s prvim odstavkom 19. čelna ZJN-1 postopek, v katerem naročnik v I. fazi prizna sposobnost ponudnikom na podlagi vnaprej določenih pogojev, v II. fazi pa povabi k oddaji ponudb kandidate, ki jim je priznal sposobnost, pri čemer obdobje za priznanje sposobnosti ne sme biti daljše od treh let. Skladno z drugim odstavkom istega člena naročnik uporabi navedeni postopek, če so predmet javnega naročila stalne nabave, ki jih naročnik po obsegu in časovno ne more vnaprej določiti in jih je mogoče takoj kupiti ali opraviti ter se ne proizvajajo po posebnih zahtevah naročnika, oziroma za katere je vzpostavljen trg. Iz narave citirane določbe gre razbrati, da se t.i. II. fazo omejenega postopka praviloma izvede večkrat znotraj obdobja priznane sposobnosti - takrat ko so posamične konkretne potrebe po obsegu in času določljive. Seveda pa zakon naročniku nikjer ne nalaga dolžnosti vztrajanja pri izvedbi t.i. posamičnih II. faz omejenega postopka, saj bi ga tako lahko silil v kršenje načela gospodarnosti in učinkovitosti porabe sredstev ob na primer bistveno spremenjenih (objektivno nepredvidljivih) okoliščinah na relevantnem trgu glede na trenutek, v katerem je bila kandidatom priznana sposobnost. Ne gre namreč spregledati dejstva, da je maksimalno dovoljeno obdobje treh let lahko v tem pogledu v določenih primerih precej dolgo in v katerem se lahko razmere na relevantnem trgu tudi, kljub naročnikovi skrbni analizi le-tega pred in v trenutku izvajanja I. faze omejenega postopka, bistveno spremenijo. Vztrajanje na t.i. izvajanju II. faze omejenega postopka za vsako ceno bi bilo v tem kontekstu lahko nesmiselno.
Na drugi strani pa gre poudariti, da predstavlja razpis za novo javno naročilo št. 900-037-3/06, ki ima isti predmet storitve kot javno naročilo št. 400-037-73/04, na osnovi katerega ima naročnik pravnomočno končano I. fazo omejenega postopka, kršitev načela enakopravnosti ponudnikov (7. člen ZJN-1), ker ponudnike, ki so v različnem dejanskem in pravnem položaju postavlja v enak položaj. Kršitve načela enakopravnosti ne predstavlja zgolj neenakopravna obravnava ponudnikov v enakem dejanskem in pravnem položaju, temveč tudi predstavlja enaka obravnava ponudnikov, ki so v bistveno različnem dejanskem in pravnem položaju (ponudniki, ki jim je bila priznana sposobnost, ponudniki, ki nimajo priznane sposobnosti ter ponudniki, ki sploh niso sodelovali v takratni I. fazi omejenega postopka), kolikor ne obstoje objektivne okoliščine (razlogi), ki bi narekovale razveljavitev omejenega postopka in ponovno odprtje trga.
Zato Državna revizijska komisija ne more slediti vlagateljevemu očitku, da naročnik krši načelo zagotavljanja konkurence med ponudniki. Je pa ob zgoraj zapisanem Državna revizijska komisija ugotovila, da razpis za novo javno naročilo št. 900-037-3/06, ki ima isti predmet storitve kot javno naročilo št. 400-037-73/04, na osnovi katerega ima naročnik pravnomočno končano I. fazo omejenega postopka, predstavlja v danem trenutku kršitev načela enakopravnosti ponudnikov (7. člen ZJN-1).

Nadalje je Državna revizijska komisija presojala očitek vlagatelja, da je naročnik nov postopek izbral nezakonito, saj mu zakonodaja prepoveduje, da ima v teku dva postopka oddaje javnega naročila z istim predmetom.
Kot že predhodno ugotovljeno, gre v predmetni zadevi za vodenje dveh postopkov oddaje javnega naročila za isti predmet naročila (prevozi zdravil), kar vsekakor vodi v kršitev načela gospodarnosti in učinkovitosti porabe javnih sredstev (4. člen ZJN-1). Izpeljano iz tega načela pa sledi intenca, da je nedopustno imeti za isti predmet naročila odprtih več postopkov oddaje. Nedopustnost takega postopanja je ugotovila Državna revizijska komisija že s sklepom, št. 018-322/05-33-2680, z dne 07.11.2005.
Glede na navedeno je Državna revizijska komisija sledila vlagateljevim očitkom v tem delu.
Zatem je Državna revizijska komisija presojala navedbo vlagatelja, da je naročnik ravnal tudi v nasprotju z načelom transparentnosti porabe javnih sredstev (6. člen ZJN-1), saj morajo biti postopki oddaje javnih naročil pregledni oziroma v kolikor imajo naročniki odprtih več nezaključenih postopkov oddaje javnega naročila z istim predmetom, se transparentnost izgubi.
Z namenom razjasnitve sporne zadeve je Državna revizijska komisija vpogledala v objavo javnega razpisa javnega naročila z oznako 900-037-3/06 v Uradnem listu RS, št. 11/06, z dne 03.02.2206, Ob-2132/06, in ugotovila, da je naročnik pod točko VI. 4.) navedel dodatne informacije, da z dnem začetka postopka oddaje tega javnega naročila prenehajo veljati vsi postopki, ki so bili začeti s strani naročnika in se nanašajo na isti ali podoben posel, kot je predmet tega javnega naročila.
Načelo transparentnosti kot eno do temeljih načel javnega naročanja se uresničuje oziroma zagotavlja skozi posamezne določbe ZJN-1. V konkretnem primeru gre poudariti, da naročnik skladno s prvim odstavkom 78. člena ZJN-1 po pregledu in ocenjevanju ponudb sprejme odločitev o oddaji naročila oziroma priznanju sposobnosti, pri čemer mora o svoji odločitvi obvestiti ponudnike. S citirano določbo se na relaciji naročnik - sodelujoči (ponudniki) v postopku oddaje javnega naročila zagotavlja med drugim tudi načelo transparentnosti postopka, saj so sodelujoči (ponudniki) tako obveščeni o t.i. izidu postopka. In če velja za naročnika obveznost obveščanja ponudnikov o izidu postopka (oddaja naročila, priznanje sposobnosti, zavrnitev ponudb ipd.) z obvestilom, potem gre analogno zavzeti stališče, da je potrebno morebitno predčasno zaključitev priznane sposobnosti kandidatom izvesti na enak način kot mora potekati obveščanje o priznanju sposobnosti. Zgolj navajanje prenehanja veljavnosti vseh postopkov oddaje javnega naročila, ki so bili začeti s strani naročnika in se nanašajo na isti ali podoben posel, kot je predmet naročila, za katerega je objava narejena, kot je to storil naročnik v konkretnem primeru, je v nasprotju z namenom ZJN-1 in načelom transparentnosti porabe javnih sredstev (6. člen ZJN-1). Poleg tega pa takšno navajanje vodi v nepreglednost. Zato tudi ni mogoče trditi, da je vlagatelj v tem delu očitka prepozen v smislu določbe prvega odstavka 12. člena ZRPJN, saj le-ta določa, da je rok za vložitev zahtevka za revizijo po odločitvi o dodelitvi naročila oziroma priznanju sposobnosti deset dni od prejema odločitve o dodelitvi oziroma priznanju sposobnosti. Prekluzija navedb po citiranem členu je torej vezana na prejem odločitve, v konkretnem primeru pa ni mogoče govoriti, da je vlagatelj sploh prejel odločitev o t.i. predčasnem zaključku obdobja za priznano sposobnost, zoper katero je prav tako mogoče uveljavljati pravno varstvo, ki mu ga zagotavlja ZRPJN. Prav tako ni mogoče trditi, da je vlagatelj v navajanju te kršitve prekludiran v smislu petega odstavka 12. člena ZRPJN, saj je vlagatelj vložil zahtevek za revizijo pred skrajnim rokom za predložitev ponudb na osnovi objave javnega razpisa št. 900-037-3/06.
Glede na navedeno je Državna revizijska komisija sledila vlagateljevim očitkom v tem delu.

Nadalje je Državna revizijska komisija presojala navedbo vlagatelja, da so poskusi naročnika z objavami v Uradnem listu RS po njegovem mnenju tudi sicer nezakoniti, saj kandidatom z že priznano sposobnostjo jemljejo pravno varstvo v obliki pravnih sredstev zoper pisno odločbo naročnika, katero izrecno zahteva ZJN-1, ter da je z navedenim ravnanjem naročnik kršil tudi ZRPJN.
Upoštevajoč že gornje ugotovitve gre ponovno poudariti, da naročnik skladno s prvim odstavkom 78. člena ZJN-1 po pregledu in ocenjevanju ponudb sprejme odločitev o oddaji naročila oziroma priznanju sposobnosti, pri čemer mora o svoji odločitvi obvestiti ponudnike. S citirano določbo se na relaciji naročnik - sodelujoči (ponudniki) v postopku oddaje javnega naročila zagotavlja med drugim tudi načelo transparentnosti postopka, saj so sodelujoči (ponudniki) tako obveščeni o t.i. izidu postopka. In če velja za naročnika obveznost obveščanja ponudnikov o izidu postopka (oddaja naročila, priznanje sposobnosti, zavrnitev ponudb ipd.) z obvestilom, potem gre analogno zavzeti stališče, da je potrebno morebitno predčasno zaključitev priznane sposobnosti kandidatom izvesti na enak način kot mora potekati obveščanje o priznanju sposobnosti. Zgolj navajanje prenehanja veljavnosti vseh postopkov oddaje javnega naročila, ki so bili začeti s strani naročnika in se nanašajo na isti ali podoben posel, kot je predmet naročila, za katerega je objava narejena, kot je to storil naročnik v konkretnem primeru, je v nasprotju z namenom ZJN-1 in načelom transparentnosti porabe javnih sredstev (6. člen ZJN-1). Poleg tega pa takšno navajanje vodi v nepreglednost, kar lahko posledično vodi tudi v zmanjšano zagotavljanje učinkovitega pravnega varstva, ki ga vlagatelju zagotavlja ZRPJN. Vlagatelj sicer pavšalno navaja, da je naročnik kršil tudi ZRPJN. V tem kontekstu sicer ni mogoče pritrditi vlagatelju, saj se zahtevek za revizijo lahko vloži skladno s prvim odstavkom 12. člena ZRPJN v vseh stopnjah postopka oddaje javnega naročila zoper vsako ravnanje naročnika, razen če ZJN-1 in ZRPJN ne določata drugače. Vodi pa lahko predmetno navajanje prenehanja veljavnosti vseh postopkov, kot ga je izpeljal naročnik (s splošnim preklicem vseh postopkov v objavi javnega razpisa za nov začeti postopek - konkretno postopek št. 900-037-3/06), kot že zapisano, v zmanjšano zagotavljanje učinkovitega pravnega varstva, ki ga vlagatelju zagotavlja ZRPJN.
Glede na navedeno je Državna revizijska komisija delno sledila vlagateljevim očitkom v tem delu.

V nadaljevanju je Državna revizijska komisija presojala navedbo vlagatelja, da se objava ne sklicuje izrecno na postopek oddaje javnega naročila št. 400-037-73/04, ter da je dvoumna in nasprotuje tako načelu transparentnosti porabe javnih sredstev kot tudi določilom 65. člena do 70. člena ZJN-1, ki določajo strogo formalnost samega postopka kot tudi objav.
Členi 65 do 70 ZJN-1 sicer ne prepovedujejo objavljanja dodatnih informacij v objavi javnega razpisa, zato ni mogoče pritrditi očitku vlagatelja, da je naročnik kršil navedene člene. Je pa takšen način preklica vseh predhodnih postopkov, kot ga je izpeljal naročnik v objavi javnega razpisa za javno naročilo št. 900-037-3/06, kot je predhodno ob obravnavi vlagateljevih očitkov že ugotovila Državna revizijska komisija, v nasprotju z načelom transparentnosti porabe javnih sredstev (6. člen ZJN-1).
Glede na navedeno je Državna revizijska komisija delno sledila vlagateljevim očitkom v tem delu.

Zatem je državna revizijska komisija presojala navedbo vlagatelja, da je naročnik s predmetnim načinom razveljavitve postopkov kršil tudi načelo pravne varnosti, saj iz objave ni jasno razvidno, kaj naj bi naročnik dejansko razveljavljal z objavo. Vlagatelj tako meni, da je naročnik s tem, ko je razpisal novo javno naročilo št. 900-037-03/06 ravnal nezakonito in mora tako to javno naročilo v celoti razveljaviti ter postopek javnega naročila št. 400-037-73/04 v skladu z ZJN-1 nadaljevati s pozivom kandidatom, ki imajo priznano sposobnost, k oddaji ponudbe v II. fazi.
Državna revizijska komisija, upoštevajoč že predhodne ugotovitve, vezane na naročnikov predmetni splošni preklic vseh postopkov v objavi javnega razpisa št. 900-037-3/06, poudarja, da netransparentnost tega ravnanja lahko vodi tudi v kršitev načela pravne varnosti, saj predmetna objava preklica vseh predhodnih postopkov oddaje, lahko posledično vodi v zmanjševanje učinkovitega pravnega varstva, ki ga vlagatelju (in tudi drugim ponudnikom) zagotavlja ZRPJN. Po drugi strani pa ni mogoče slediti izrecni zahtevi vlagatelja po nadaljevanju izvajanja II. faze omejenega postopka št. 400-037-73/04, saj naročnika ni mogoče prisiliti, da II. fazo omejenega postopka nadalje izvaja, če objektivne okoliščine tega ne dopuščajo. Seveda pa mora naročnik obstoj objektivnih okoliščin za ne-izvajanje II. faze omejenega postopka najprej ugotoviti in tem ugotovitvam primerno in skladno z zakonom omejeni postopek ustrezno zaključiti. Nenazadnje mora naročnik obstoj objektivih okoliščin za ne-izvajanje II. faze omejenega postopka znati seveda tudi zagovarjati v morebitnem revizijskem postopku zoper obvestilo o predčasnem zaključku I. faze omejenega postopka. Državna revizijska komisija ugotavlja, da ima naročnik v danem trenutku še vedno veljaven postopek oddaje javnega naročila št. 400-037-73/04.
Glede na navedeno je Državna revizijska komisija delno sledila vlagateljevim očitkom v tem delu.

Kot zadnjo je Državna revizijska komisija presojala navedbo vlagatelja, da je naročnik brez pravne podlage opravljal prevoze zdravil od 13.08.2004 do danes, saj morebitna uporaba "pilotskih projektov" oziroma naročil male vrednosti pomeni neposredno kršenje pravil o določitvi vrednosti iz 26. do 30. člena ZJN-1.
Državna revizijska komisija ugotavlja, da je vlagatelj vložil zahtevek za revizijo zoper postopek oddaje javnega naročila št. 900-037-03/06 in postopki, ki jih omenja vlagatelj, niso predmet tega revizijskega postopka, zato očitkov vlagatelja v tem delu ni obravnavala.

V zvezi z navedbo vlagatelja v obvestilu o nadaljevanju postopka pred Državno revizijsko komisijo, z dne 29.03.2006, in sicer da naročnik ni ravnal v skladu s prvim odstavkom 16. člena ZRPJN in tako ni v roku 15 dni od prejema zahtevka za revizijo posredoval svoje odločitve v pisni obliki vlagatelju, je Državna revizijska komisija vpogledala v spisovno dokumentacijo o predmetnem javnem naročilu in ugotovila, da je naročnik prejel vlagateljev zahtevek za revizijo 09.03.2006. Skladno z drugim odstavkom 16. člena ZRPJN lahko vlagatelj v primeru, da le-ta v 20 dneh od dne, ko je naročnik prejel njegov popolni zahtevek za revizijo, ne prejme odločitve naročnika o zahtevku za revizijo, nadaljuje postopek pred Državno revizijsko komisijo. Glede na ugotovljeni datum prejema zahtevka za revizijo s strani naročnika in upoštevajoč dejstvo, da iz spisovne dokumentacije o predmetnem javnem naročilu ne izhaja, da bi naročnik pozval vlagatelja k dopolnitvi zahtevka za revizijo skladno z zakonom, bi moral naročnik skladno s prvim odstavkom 16. člena ZRPJN sprejeti odločitev o zahtevku za revizijo najkasneje do 24.03.2006 in jo posredovati v pisni obliki vlagatelju zahtevka za revizijo. Vlagatelj bi moral citirano odločitev naročnika prejeti v 20 dneh od dne, ko je naročnik prejel njegov popolni zahtevek za revizijo, to je do 29.03.2006. Iz spisovne dokumentacije nesporno izhaja, da je naročnik svojo odločitev o zahtevku za revizijo sprejel šele 28.03.2006 (skladno s prvim odstavkom 16. člena ZRPJN bi jo moral najkasneje do 24.03.2006), kar gre šteti kot prekršek po 4. točki prvega odstavka 34. člen ZRPJN.

Glede na vse gornje ugotovitve, vezane na postopek oddaje predmetnega javnega naročila, je Državna revizijska komisija ugodila vlagateljevemu primarnemu zahtevku za revizijo. Vsled tega dejstva ter na temelju tretjega odstavka 182. člena Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 26/99, 96/02, 58/03, 2/04, 69/05 in 90/05), ki se skladno s petim odstavkom 3. člena ZRPJN smiselno uporablja glede vprašanj, ki jih ZRPJN ne ureja, Državna revizijska komisija vlagateljevega podrejenega zahtevka za revizijo in z njim povezanih navedb oziroma očitkov ni obravnavala (enako tudi sodba VS RS II Ips 449/97).

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije pod 1. točko izreka tega sklepa.

Iz določil tretjega odstavka 22. člena ZRPJN izhaja, da je dolžan naročnik v primeru, če je zahtevek za revizijo utemeljen, na pisno zahtevo vlagatelju zahtevka za revizijo povrniti potrebne stroške, nastale z revizijo.
Vlagatelj je v revizijski postopek priglasil naslednje stroške, nastale v zvezi z revizijo:
- v višini 200.000,00 SIT za takso za revizijo,
- v protivrednosti 2.000 točk, povečano za 20% DDV, za sestavo zahteve za revizijo postopka, in 2% administrativnih stroškov,
- v protivrednosti 100 točk, povečano za 20% DDV, za sestavo obvestila o nadaljevanju postopka, naslovljenega na Državno revizijsko komisijo, in stroške fotokopij 25 x 14,00 SIT,
- v protivrednosti 50 točk, povečano za 20% DDV, za sestavo obvestila o nadaljevanju postopka pred Državno revizijsko komisijo, naslovljenega na naročnika, in 2% administrativnih stroškov,
- v protivrednosti 500 točk po tar. št. 40 točka 1 (porabljenih 5h), povečano za 20% DDV, za sestavo obvestila o nadaljevanju postopka pred Državno revizijsko komisijo in pripravljalne vloge, in 2% administrativnih stroškov.

Državna revizijska komisija na temelju določil šestega odstavka 22. člena ZRPJN vlagatelju priznava naslednje stroške, nastale v zvezi z revizijo:
- v višini 200.000,00 SIT za takso za revizijo,
- v protivrednosti zahtevanih 2.000 točk po veljavni Odvetniški tarifi, povečano za 20% DDV, za sestavo zahteve za revizijo postopka, skupaj tako v višini 264.000,00 SIT,
- v višini 2% od protivrednosti 1000 točk ter 1% od protivrednosti 1000 točk po veljavni Odvetniški tarifi, povečano za 20% DDV, za materialne stroške, skupaj tako v višini 3.960,00 SIT
- v protivrednosti 50 točk po veljavni Odvetniški tarifi, povečano za 20% DDV, za sestavo obvestila o nadaljevanju postopka, naslovljenega na Državno revizijsko komisijo, skupaj tako v višini 6.600,00 SIT,
- v protivrednosti 50 točk po veljavni Odvetniški tarifi, povečano za 20% DDV, za sestavo obvestila o nadaljevanju postopka, naslovljenega na naročnika, skupaj tako v višini 6.600,00 SIT,
- v višini 2% od protivrednosti 50 točk po veljavni Odvetniški tarifi, povečano za 20% DDV, za materialne stroške, skupaj tako v višini 132,00 SIT,
- v protivrednosti 50 točk, povečano za 20% DDV, za sestavo obvestila o nadaljevanju postopka pred Državno revizijsko komisijo in pripravljalne vloge, skupaj tako v višini 6.600,00 SIT,
- v višini 2% od protivrednosti 50 točk po veljavni Odvetniški tarifi, povečano za 20% DDV, za materialne stroške, skupaj tako v višini 132,00 SIT.

Naročnik je vlagatelju dolžan povrniti stroške, nastale v zvezi z revizijo, v višini 488.024,00 SIT, v roku 15-ih dni od prejema tega sklepa, da ne bo izvršbe, kasneje pa z zakonitimi zamudnimi obrestmi od prejema tega sklepa do plačila. Višja stroškovna zahteva vlagatelja se zavrne.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije pod 2. točko izreka tega sklepa.

Naročnik je skladno z 22. členom ZRPJN zahteval povračilo stroškov, nastalih z revizijo. Ker je Državna revizijska komisija zahtevku za revizijo ugodila, četrti odstavek 22. člena ZRPJN pa povrnitev potrebnih stroškov, nastalih z revizijo, veže na neutemeljenost zahtevka za revizijo, je potrebno zavrniti zahtevo naročnika za povračilo stroškov revizijskega postopka.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije pod 3. točko izreka tega sklepa.
POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Po končanem postopku pred Državno revizijsko komisijo je sodno varstvo zagotovljeno v postopku povračila škode pred sodiščem splošne pristojnosti (peti odstavek 23. člena ZRPJN).

Ljubljana, 18.04.2006

Predsednik senata:
Dr. Aleksij Mužina
Predsednik Državne revizijske komisije




Vročiti:
- Odvetnica Aleksandra Jurakk, Komenskega 14, Ljubljana,
- Odvetnica Jana Kapelj, Kersnikova 6/III, Ljubljana,
- Državno pravobranilstvo Republike Slovenije, šubičeva 2, Ljubljana,
- Republika Slovenija, Ministrstvo za finance, Sektor za javna naročila, gospodarske javne službe in koncesije, Beethovnova 11, Ljubljana.